Italijansko bojišče. Italijaffiom ai nift ?ksj ljubo, »1a so T&Ksi poaluli itekaj raoStva na franoosfca bojišča. Pdlkovnik Baron piše v ,,Giornale d'ltadia*, da bi n&j Aaffleži poslali več fiet na Francosko, .Italija pa ne more slediti ,ruskemu zgleftu, kajti italijanske žrive so veliko večje kakor angleške, četudi j« Italija gmotno rflabejša. In vrhu tega oe čuti Anglija na otoku za svojkn brodovjem varna,s dočim mora žtalija, ki je slaba, računiti na avstrijski vpad. Na italijanski frarfti so se vršila posebno hudi boji na Tkfelskem za goesko višino Kol di Lana, ba: hi so nam jo vzieli, a «n greben smo jim že .zopet odvzeli. Pa tudi če bi K(& di Lana ostal v lažkih v&kab, bli LaM ne mogli posebno napredovati, -kajti hitro za Kol <Ji Lano, niti 4, km dal^ave, se tfviga gora Sette sassi, -visoka 2700 aietrov, in ob strani se na~ hajajo še dsmge višine, ki morejo uspešno braniti .v~ sa podvzetjaob vznožiu gore. Napad na Trst bode .gotovo naši ietajjciefe pravem ftasu po&teno poplačali. V Italiji so sq zopet vpoklicali novi vojaški obvezanci pod orožje. General JBoroevie u suški armadi. Dunajski list ,,Neue i<Y©ie Presse" se je ohrnil oa nekatere na&e najodličnejše vojskovoidje s prošnjo, da napSšejo za Veliko noč nekaj besed o svojih armadab, Generai Boroevič je poslal dunajskemu listu naslednje pismo: ^Vašemu povabilu, da izpregovorim k velikouodnim praznikomaekaj besed e soški armadi; se po Tmbjem mnenju najboljše odzovem, ako govorim o posamezniku, o priprostem vojaku, o Castniku na fronti, o maiih kamenčkih, iz katerih je sestavljen prekrasni raozaik naže armade. Ni treba zagotavljati, da se vse stori, da se usoda vrlib mož, ki se 11 mescev vsako uro nabajajo v sili in nevarnosti, čim najbolj olajša, da; se jih ž vsem preskrbi, kar jih jači v izpolnjevanju njihove ponosne naloge. Zvestoba in vnema, s katero izpolnjujejo svojo težko dolžnost, se izraža pogostoma v posameznih dejatnjih, v usodi posameznikov, ki silno gane eelo sroe starega vojaka, kakeršen sem jaz. iz tisoGev podobiiili prigodb Vam hočem podati He eden mal dogodek: V armadi imam inoža, četovodjo Pavla Golc3O- isai, ki se je boril v Srbiji, v Karpatih, ob Sanu in ^ob Sofii. Sestkrat ranjen, koma| ozdravljen, se je va- -dno znova povrnil na fronto. V cetrti soški bitki sed- roifi težko ranjen, s tremi častnimi znamenji odliko- van, je bil vprašan, ako ima kako željo, ki bi mu .o mogli izpoiniti, A2i veste, kaj je hotel? Prosil je, da se uiu omogoči videti svojega povreljujo6ega gene- rala, da bi mu mogel izraziti zvestobo do smrti. Ta želja se mu je izpolnila. V bitkah preizku§eni cesarski in kraljevski princ, sam junak in kar najbolj ceneč praivo hrabrost. je pohitel k junaikovi postelii. Ali je treba, da Vam o razpoloženju soške irmade Se kaj več razlagam? Ali naj še navajam notranje vzroke njenih uspehov? Narod, armada, ki ima take može, stoji pokon«i v najsilnejšem viharju, se ne vda celemu svetu sovražnikov. Biti takim možem voditelj, je največjasre4a na tem svetu. To je najveličastnejše, kar more doživeti vojskovodja, da se zrcalijo njegove želje in njegovi cilji v srcu vsakega posameznega moža. Najvišje je tu samo ob sebi umevno. Podjetnost, drznost in radostno jirevzemanje odgovornosti od generala do prostaka slavijo tu triumfe. Ta duh je pokopal v soških bitkah veselje veliko sUnejšega sovražnika do naf>ajflov. Boroevič, general pehote." Bojl na Doberdobski planotl. Na južno-znhoidiiem robu Doberdobske plauoto, t. i med Reloami in Tržif>em; se vrše od 21. aprila naprej živahni boji. Sovražnik se tradi, da bi predrl našo firto, a zaman, Borba se je nadaljevala tudi 6ez praznikie. Dne 24. aprila so naši udrli pri Sv. Martinu v sovražno postojanko in so tam uničili z razstrelbarai vse italijanske obrambne naprave. Na Veliki četrtok so Lahi severni del Gorice zopet srdito obstreljevali. Lahl zopet metall bombe na Trst Na Veliki čefctek, dne 20. aprila, j« priplulo nac!;Trst zojtet 7 l&škilr zrakoplovcev in je vrglo 25 boaiii na raesto. Ubitih \e 9 os«b, raed temi 5 otrot, Vse je zadela ena ^sama bomba. Druga bomba j« zadela. salezijanski sa*mostan, v katerem je okrog 500 otr«k molilo pred *v. Rešnjim Telesom. Samostan se je poruSil, a otrokom se — glej čudež! — ni zgodilo nVS liudoga. Sreč-r« so vse spravili izpod j-a.zva.lin. Borba za Kol dl Lano. Izhodno od Bolcana na Tirolskem leži ob italijaaski meji 6ez 2000 metrov visoka gora Kol di Lana, kaiera obvla4uje nižje goro\ie v prostoru dzhodno in severoizhodno od Bolcana. Lali se na vse kriplje trudi. da bi dobil togoro v svojo posest. Po večtedenskih hudih bojih se je končno posrečilo Italijanom, da so dne 19. aprila-, ko so poprej \Th gore z razstrelbanii porušili, zasedli vrh Kol di':Lane. Na Veliko sobotc, dne 22. aprila, pa so naše čete zopet zasedle opiradišče MGraŁ".na slemenu severozahodno od glavnega gorskega vrlia. Naši so vse laške napade na svoje posto]anke na Kol di Lani gladko odbili. Naši težlei topovi obsittavajo Italijane \Tb koldilalnske goro z neprestanim ognjem. !Na DoJierdobn. Slovenskoštajerski mladeniči nam pišejo z Doberdobske planote: Ker smo sami krepki mladeniči, stojuno trdno kakor skala proti italijanskim jarkom in varujemo Doberdobsko planoto. Nesrečni sovražnik je ž-e ve5krat hotel predreti naše vrste na Doberdobu. A nobeden napad se mu še ni posrečil. Dne 23. marca je napad6l sovražnik petkrat naSe postojanke. Pa slovenskoiStajerski fantje stojijo kakor skala trdno, zatorej jim je bil vsak napad popolnoma odbit in Lahi so bili vrženi nazaj. Kri naSih slovenskoštajerskih fantov ne sfali in Lali si na Doberdobski zemlji ne bo polente pražil. Vaš naročnik Jakob Žlivko od Sv. 'Lenarta v Slov. gor., Jožef Potočnik iz-Frama pri Mariboru, Franc Robar iz Leviča pri Slov. Bistrici, Martin Pongr.afiič, Jurij Ajd in Franc Kapun od Sv. M°rtina pri Slov. Bistrici, Anton Štumpf iz Brežnioe pri PoljčaJiah in Jožef Soršak iz Brinja pri Slov. Bistrici. Bog kaznnie Italiiaiia za nezvestobo. Ltalijansko bojišče, dne 4. aprila: Srčne pozdrave pošiljaino s koroških planin vsem bralcem našega ,,Slovenskega Gospodarja." Naznanim Vam, da poieirfar tukaj še precej strelja s topovi, pfa najraje na kako pečino, kjer menda vidi kakšno divjo kozo, da bi jo dobil, ker se že biiža Velika noč in bi si gotovo rad za ta dan kako boljšo stvar napravil. Naše drage nam slovenske domovine polentar nikdar ne bo imel \ svojih rokah.. V naših srcih gori ljubezen za našega ppesvitiega cesarija in za našo avstrijsko ia slovensko domovino. Naše geslo ,je: Vse za vero, cesarja, dom! Bog naj Italijane kaznuje za nUh grdo nezvestobo. Nas pa čuva Marija in vodi Bog, Goapod vojnih trum, in zmaga mora biti naša. Zato nam Bog pomagaj! Slovenski voj,aki na koroškib planinah vse Slovence in Slovenke iskreno pozdrayljamo! Ant. Kaučnik iz Zavodnje pri Soštanju; Anton Planinc iz Vranskega; Urban Koucl iz Marenberga; And. Ovčjak iz Topolšice pri Soštanju; Anton Ošlak iz Mislinje. 185 mrličev pred eno postojanko. Janez Sedlašeic iz Št. Vida pri Ptuju nam piše dne 11. aprila z italijanskega bojišča: Polentarji postujajo vedno bolj in bolj žalostni in otožni. Ne slišimo iz njih strelskih jarkov več tistega prepevanja, kakor ob začetku vojske. Ne slišimo več tiste sanjarske pesmi o Trstu, katero so najraje prepevali. Njihove sanje po Trstu in po naših prelepih slovenskih deželah se jim razblinjajo. Upanje, da nam predenejo koroško fronto, jim je splava- 10 po vodi. Izprevideli so, kaj smo Avstrijci, posebno mi Slovenci, in da se z nami ni dobro šaliti. Odbili smo dosedaj vse srdite napade laških izdajalcev ter jih prav pošfeno naklestili. Nekega dne smo šte- 11 italijanske mrliče pred našimi žičnimi ovirami ter sem jih naštel samo pred našo postojanko 185. Boji se še vedno vršijo. Polentarji še vedno naskakujejo našo fronto, ali s tistim veseljem, kakor prej, sedaj ne vefi. Niti do naših žičnih ovir se ne morejo približati. Tera hujša pa je njihova artilerija, da s srditim ognjem zakrije onemoglost svoje peihote. Vsak dan pade pred nami do 300 sovražnih izstrelkov različnega kalibTa. S posebno Tjutostjo strelja verolomnik na lepo kapelo, katero so to zimo postavili. A Marija jo varuje, da jo no poruši sovražma granata. V to kapelo hodimo k spovedi in k sv. obhajilu. — Bralcem ,,Slovenskega Gosjtodarja", gentvidčanom in vsem slovenskim Haložanom iskrene pozdrave! Na koroških sneženih planinah. Z italij.-koroške meje se nam piše dne 10. malega travca 1916: Moj bojni stan se nahaja čez 2000 m visoko, na Se z debelim snegoro pokritih skalah, kjer imam slažbo (^Mtzovalca. ;., ¦ Ta nova raoja služba je zame nekaj posebnega Opravljati jo mora le kaka zvita butica. Ali zame je to zares veliko veselje, opazovatt te polentarske črne sence, ki se plazijo po skalovju. kakor gadje, ki prežijo na vsako aled, kje bi se dak> Avstrijcem kaj škodovati. Ali te izdajalske grdune moje o5iotako| najdei. Ceravno se po mačje potuknejo ia hočejo pnplaziti v na^e obližje. Če jih opazim, kar »halo!« po te* lefonski žici in že zagromi naS »Janza« top — in joj polenlarji se vale navzdol v pogubni prepad. Mno^o so se trudile te izdajalske laške pošasti. SkuSali so na vse načine, z vsemi pripravami in Se celo tudi s smradljivimi bombi mi, si napravili pot v lepo Koroško, še boij pa so se mu slioe cediie po zeleni Šfajerski, ali vse je bilo zamam Mi slovenski topničarji soqo mu podpisali in nra podelili pobegli list in smo ga zapečataii s trdimi jeklen^mi granatami, tako da ne bo ve<* po druzega k nam hodiL Po domač« se U pravi, oa smo ga dobro namlatilL Polentar je moral ^apustiti več svojih kačjih zaleg. Jaz pa skrbno opazuj m, da mi nobeden Lah ne pride v obližje in tudi nobe* neaiu ne pnzanašam. Godi se meni kot mo|im tovarišem dobro, Ceravno je še zijta in debel sneg^ vendar nas včasi solace obišče ter razveseli s svojimi zlatimi žarki. Imam pa tudi upanje, da nam kmalu zasije žarek miru. Mi bomo trdno stali do zadnjega na bcjišču na belih sneženih viso^inah, mogoče tudi na njih enkrat vslanemo in se povrnemo k nebeški trumi. Iskrene pozdrave! Jakob Mlinar, opazovalni podčastnik; Ignac Franc, korporal iz Ptuja; Rud, Greii, predmojster iz Gornjega Dupleka; Franc Bagar, vojaški sel od Sv Juriia ob Ščavnici; Franc Breznik od Sv. Ane na Krembergu; Andrej Šepetauc iz Spiellelda nad Mariborom; Anton Vivod iz. Slov Gradca in Franc Ivanuš iz Ptuja.