OGLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA OKTOBER 1976 LETO X ŠTEVILKA 10 SEKRETAR KOMITEJA MESTNE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA VINKO HAFNER NA OBISKU V IMP TU SMO - VAŠI SMO To je bilo geslo 1. 1971, ko smo se odločali občani Ljubljane za samoprispevek, s katerim smo potem gradili osnovne šole in vzgojnovarstvene objekte. V prvih petih letih naj bi iz sredstev samoprispevka zgradili 25 osnovnih šol in 25 vrtcev. Vsi objekti še niso zgrajeni. Vse pa bodo končali prihodnje leto. ,Ob vsem tem Pa danes spoznavamo, da so potrebe še vedno velike in bo treba zato samoprispevek podaljšati še za Prihodnjih pet let. Njegov moto je isti kot pred Petimi leti, le da je osnovni program razširjen še na zdravstvene objekte in objekte za starejše občane. Referendum, bo na isti datum, kot je bil pred petimi leti — to je v nedeljo, 21. 11. 1976 od 7. — 19. ure. Glasovali bomo na voliščih v krajevnih skupnostih. Glasujejo vsi občani, ki so stari nad 18 let, oz. 16 let (če so zaposleni). V prihodnji številki Glasnika bomo objavili celotni predlog programa izgradnje objektov iz sredstev samoprispevka. Dne 27. avgusta letos nas je s svojini obiskom zopet razveselil sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner. Tov. Hafner se je ob tej priliki sestal z ožjim vodstvom našega podjetja in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Sestanku pa je prisostvoval tudi namestnik sekretarja občinskega komiteja ZKS Ljubija-na-Bežigrad Jože Bučar. Vinko Hafner je ob tej priliki želel ugotoviti, kako smo v IMP poslovali v prvem polletju. kakšni so naši investicijski načrti, kako smo vodili razpravo o osnutku zakona o združenem delu in kako se mislimo v tem smislu nadalje samoupravno organizirati, želel pa je tudi oceno o delu družbenopolitičnih organizacij v našem podjetju. Ko smo mu vse to našteli in opisali, ter ga seznanili z našimi načrti za bodoče, je Vinko Hafner dejal, da je zadovoljen z našimi rezultati, da nam bo tudi on pomagal po svojih močeh v naših nadaljnjih prizadevanjih. Ko je ocenjeval našo usmeritev pri nadaljnji samoupravni organizi: ranosti, je dejal, da podpira to, da bi se IMP organiziral kot SOZD z dohodkovnimi odnosi v smislu osnutka zakona o združenem delu, pri tem nas je opozoril, da karkoli bomo pripravljali in snovali, naj delamo preudarno in temeljito premislimo, da se ne bi slučajno kaj Sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner na obisku v IMP prenaglili, primarni cilji in naloge pa nam morajo biti še naprej skrb za izvrševanje tekočih gospodarskih nalog in ekonomski cilji, da bomo letošnje poslovno leto čimbolj uspešno zaključili. Naš pogovor se je moral zaradi prezavzetosti Vinka Hafnerja kar prehitro končati ,saj bi mu radi še marsikaj povedali in izmenjali mišljenje z njim. Zato nam je tovafiš sekretar obljubil, da bo še rad prišel v IMP, nas pa, ki smo na tem sestanku sodelovali, je zadolžil, da prenesemo njegove pozdrave in želje za uspešno delo vsem našim delavcem, kar uresničujemo tudi s tem člankom. CIRIL KURENT AKCIJA POSOČJE Glede na poslabšanje položaja na Posočju ter na željo naših članov kolektiva je bil na sestanku sekretarjev OOZK in predsednikov IO OOS IMP sprejet sklep, da se ponovno vključimo v solidarnostno akcijo pomoči prizadetim krajem, in sicer: TOZD PMI, Maribor, TOZD »BLISK«, Murska Sobota, TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj, TOZD TIO, Idrija, TOZD PM, Koper, naj se vključijo v akcijo v svojih občinah. Vse ljubljanske TOZD in »Livarna« Ivančna gorica pa združijo sredstva za izgradnjo TRAPO POSTAJE, ki jo bo izdelala TOZD TEN. Posebej moramo omeniti odločitev delavcev TOZD TEN in TRAA, ki so se solidarno odpovedali planiranega sindikalnega izleta ter sredstva namenili za pomoč Posočju. JOŽE ŠUBIC BODOČNOST JE V LASTNEM RAZVOJU Z ustanovitvijo lastnega razvojnega oddelka v TOZD SKIP se je pretrgala dolgoletna odvisnost od tujih projektivnih podjetij pri osvajanju novih proizvodov in gradbenih strojev. Zamisel iz leta 1975 o osvojitvi nakladalca sta začela po popolnoma novem konceptu uresničevati inž. Bogomir Urbas kot nosilec projekta in njegov pomočnik Dragan Ahtik, letos v drugi polovici marca. Osnovno načelo, ki je vodilo pri načrtovanju novega stroja BN 77 bager-naklada-lec, je bilo: na domač traktor, z domačo hidravliko je treba izdelati stroj, ki bo nadomestil drage uvožene stroje te vrste. Tako je steklo sodelovanje med tremi podjetji: IMT — Industrija motora i traktora Beograd, ki izdeluje traktorje, PPT — Prva peto-letka Trstenik, ki je naredila vso potrebno hidravliko, in IMP TOZD »SKIP« kot nosilec dela, ki je naredila vse ostalo, od projekta z vsemi izračuni do izdelave in montaže novih elementov na stroj. Ob zamisli pa do uresničitve je preteklo malo časa, komaj dobre štiri mesece, kar je verjetno edinstven dosežek v državi, da je od začetka projektiranja do izdelave stroja preteklo tako malo časa, kar priča o velikem strokovnem znanju razvijalcev in tudi delavcev. TOZD »SKIP« je bila nosilec dela in je hotela svoj izdelek predstaviti na jesenskem l - X\ ' BN je pripravljen za zagrebški velesejem, po vrnitvi ga čakajo najrazličnejši testi asm. SBffi: - Prvi „kraki“ novega stroja Manjše slovesnosti so se na dvorišču udeležili zaposleni TOZD SKIP zagrebškem velesejmu, kar jim je, ob velikih naporih vseh, ki so delali na BN 77, tudi uspelo. Celotna ekipa tov. Babnika je zaslužna, da je BN 77 predstavljen široki javnosti v Zagrebu in po prvih podatkih z velesejma je zanj izredno zanimanje domačih kupcev. V SKIP pa upajo, da ga bodo uspeli tudi izvažati v države tretjega sveta. Obenem je to tudi doprinos k zmanjšanju uvoza, saj smo doslej takšne stroje uvažali, tokrat pa je sestavljen v celoti iz izdelkov jugoslovanske industrije, kar bo vplivalo tudi na boljšo preskrbo z rezervnimi deli in dobro servisno službo, ki jo bo organizirala TOZD »SKIP«. In ravno od dobre servisne službe bo tudi odvisen uspeh naše TOZD na trgu gradbene mehanizacije te vrste. In kakšne načrte imajo v SKIP z BN 77? Bager nakladač 77 bo moral po vrnitvi z velesejma prestati številne teste in tehnične meritve, potem ga bo eno od gradbenih podjetij vzelo na preizkušnjo, kjer bo moral praktično dokazati, kaj zmore. V proizvodnjo bo šla pa »nulta« serija, okrog deset BN 77. V prvi seriji prihodnjega leta naj bi bilo gotovih 30 BN 77, do konca prihodn- jega leta pa naj bi po dose-danjih ocenah izdelali še 30 strojev. Cena podobnega uvoze-nega stroja se je sedaj vrtela od 60 do 90 milijonov diO’ cena domačega pa bo približno 70 milijonov. V tozd »SKIP« menijo, <*3 je prvi BN 77, ki so ga izdela*1 popolnoma sami, garancija za nadaljnji razvoj v tej smeh* saj je v hidravliki in hidravlik nih prenosih bodočnost grad" benih delovnih strojev. Bager — nakladalec BN 77 Tehnični podatki: Traktor: IMT 585 Hidravlika: PPT (tipski elementi) Bager: globina izkopa 3950 mm, horizontalni doseg 4480 mm. nakladalna višin3 2960 mm, volumen (standard) 0,23 kub. m, vrtenje roke 170 stopinj. Nakladalna lopata: nakladalna višina 2590 mm, širin3 lopate 2000 mm, kot prazn- j jenja 35 stopinj, volumen (sae) 0,65 kub. m, koristna obtežba 1550 kp. Teža: 6200 kp Pripravil3'1 PAVLE AVŽLAHAk TONE ŠTRUS, IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavnvurednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ValterTischer, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Weis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. OB 40. OBLETNICI STAVKE TEKSTILNIH IN GRADBENIH DELAVCEV l I ! I i I I i KRANJ, 18. septembra. Tako kot pred štiridesetimi leti, so se tudi danes ob enajsti uri oglasile sirene v največjih kranjskih tovarnah. Takrat so sirene naznanile začetek velike stavke v Jugočeški, Jugobruni in Inteksu, danes pa začetek velike proslave ob 40-letnici teh dogodkov. Proslave v Kranju se je udeležilo okoli 30.000 delavcev iz vse Slovenije, med njimi tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja Sergej Kraigher, Marijan Brecelj, MITJA Ribičič, Andrej Marinc, Janez Barborič, predstavniki JLA, predstavniki vodstev ZSJ in sindikatov drugih ter organizatorji in udeleženci stavke. Udeležence proslave je najprej pozdravil tov. Janez Barborič, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov SRS. O dogodkih pred 40 leti je nato spregovoril predsednik CK ZKS tov. France Popit. Nastop več sto pevcev in ljudje svobodno in enako-fecitatorjev v delavskih oble- pravno odločali o rezultatih kah je dal proslavi še večjo svojega dela. Po drugi strani simboliko. pa so izkušnje te velike delav- V nadaljevanju objavljamo ske stavke oborožile Komuni-'zvlečke izgovora tov. Popita, stično partijo Slovenije za Proslave v Kranju se je udeležilo 30.000 delavcev »Brezkompromisni boj organiziranje skorajšnjega slovenskih gradbincev in tek- množičnega odpora sloven- tudi socialno osvoboditev ništva ustvarili na Koroškem napoti jim je vse večji vpliv stilcev za temeljne človečan- skega ljudstva proti okupa- vseh zatiranih in izkoriščanih in Gradiščanskem ozračje socialističnih sil in komuni- ske pravice pa je razkrinkal torjem in za neposredno ljudi. prisile, napetosti, negotovosti stičnih partij v Franciji, Italiji, tudi tiste delavske voditelje, vodenje revolucije. V tridesetih letih povoj- in strahu. Pri tem se sprašu- 'Španiji, na Portugalskem, ki so s frazami, da si delavci Stavke tekstilnih in grad- ne8a razvoja smo ustvarili jemo, odkod tak odnos av- Izbrisati hočejo velik pomen lahko pridobijo svoje pravice benih delavcev pred štiridese- trdno podlago za jutrišnji sirijske socialdemokracije do in vpliv treh pomembnih Po mirni poti in na podlagi timi leti na Slovenskem so dan, ko bomo hitreje in še ostankov nacifašizma. dokumentov zadnjega časa — krščanske ljubezni, razdvajali razkrile revolucionarno silo bolj uspešno oblikovali našo Zavedamo se, da gonja sklepe helsinške konference delavce na različne svetovno- prebujenega delavskega ra- družbo ter razvijali mate- proti slovenski in hrvaški in berlinskega posvetovanja uazorske skupine in sindi- zreda in izrazile njegovo vi- rial n o in duhovno življenje manjšini v Avstriji ni uper- komunističnih partij, še zlasti kalne ter politične organizaci- soko razredno zavest in orga- delovnih ljudi v Sloveniji in jena samo proti le-tema, pa bi radi preprečili uresniče- je. S tem so preprečevali niziranost. Politično so osve- slovenskega naroda v trdni ampak je sestavni del so- vanje dogovorjenih stališč enoten boj delavskega ra- stile vse plasti delovnega ljud- povezanosti z drugimi jugo- vražne kampanje proti socia- neuvrščenih dežel na njihovi zreda za izboljšanje svojega stva ter jih pritegnile v enoten slovanskimi narodi in narod- listični, samoupravni in neu- peti konferenci v Colombu. težkega socialnega položaja boj proti vladajoči buržoaziji, nostmi. Delovnim ljudem vrščeni Jugoslaviji. Vključuje Družbeni odnosi, ki jih ter ga odvračali od revolucio- ki se je vse očitneje opirala na danes ni več treba s silo od se v širše pritiske mednarod- uveljavljamo v duhu nove narnega boja. V času stavke fašistične sile v svetu v boju nikogar terjati svojih pravic, nih reakcionarnih sil, ki so se ustave in osnutka zakona o s° delavci spoznali, da so prav proti demokratičnim težnjam Naš delavski razred je v revo- vrstili pred peto konferenco združenem delu, bodo ned- komunisti najodločnejši borci delovnega ljudstva jugoslo- luciji razlastil svoje izkorišče- neuvrščenih držav v Colombu vomno veliko prispevali k za izboljšanje njihovega vanskih" narodov. Zato ni valce in zače! sam odločati o in se nadaljujejo tudi danes, šrijenju zaupanja, odgovor- aevzdržnega socialnega polo- naključje, marveč zgodovin- sadovih svojega dela. Svojo Sile mračnjaštva motijo nosti in razumevanja za podaja, da so najsposobnejši ska zakonitost, da je delavski usodo je vzel v svoje roke. uspehi in nenehna krepitev trebe soljudi. °rganizatorji enotne akcije razred Slovenije s svojo ci,j' 'n vrednote predvojnega socialistične federativne To materialno in moralno Proletariata in vseh delovnih komunistično partijo na čelu delavskega gibanja, narod- republike Jugoslavije, moti pomoč naše socialistične Uudi za preobrazbo družbe- tudi v času fašistične okupa- noosvobodilnega boja in jih njen mednarodni položaj samoupravne skupnosti, ki n‘h odnosov, da so glasniki rije lahko zbral okrog sebe revolucije so vtkane v naša in vse večji ugled v svetovnih temelji na družbenem dogo- skorajšnje revolucije, ki naj vse demokratične sile v eno- današnja delovna prizade- razsežnostih. Močan glas varjanju in samoupravnem Podre stari svet socialnih kri- ten narodnoosvobodilni boj, vanja in dosežke, naša dolž- Jugoslavije, ki se s pozicij po- sporazumevanju delovnih vic in zatiranja ter zgradi v katerem je hkrati z nacio- nost Pa Je- da jih še utrjujemo litike neuvrščenosti bojuje za ljudi, bomo organizirano novega, v katerem bodo vsi nalno osvoboditvijo izvojeval in prenašamo na nove rodove, demokratizacijo mednarod- izrazili tudi pri solidarnost- Predsednik CK ZKS je nih političnih odnosov, za nem zbiranju in pomoči bd nato dejal, da se danes, do- novo, pravičnejšo medna- potresa hudo prizadetemu brili trideset let po zlomu rodno gospodarsko ureditev, Posočju. Prepričan sem, da nacizma, na Koroško in Gra- ki naj zagotovi trajen mir v bodo vsi delovni ljudje in diščansko vse bolj grozeče svetu, hočejo sovražniki uti- občani kot vselej doslej ob vrača obdobje mračnjaštva, sati in si ga podrediti. Za podobnih elementarnih ne- Botruje mu uradni Dunaj, ki poskusi, da bi nasilno izbrisali srečah izpolnili svojo člove- namesto, da bi učinkovito avtohtono slovensko in hrva- ukrepal v skladu z določili ško besedo v Avstriji in zani državne pogodbe v prid slo- kali pridobitve narodnoosvo- 1 proslavi je govoril predsednik CK ZKS France Popit ško dolžnost, svojo solidarnost. Ponosni smo na prehojeno venske in hrvaške manjšine, bodilnega boja koroškega pot, saj krepi naše zaupanje v razglaša pravico manjšin do ljudstva, stoje torej nazadnja- lastne sile in odpira perspek-asimilacije, hkrati pa si lasti ške sile, ki jim je napoti delav- tivo v lepši jutrišnji dan. pravico, da sam vodi politiko ska demokracija in samou- Hkrati pa smo tudi trdno asimilacije, ki jo zagrinja s pravljanje, enakopravnost in odločeni, da bomo obvarova-kopreno svobode in demo- sožitje med narodi in narod- li, če bo treba tudi z orožjem v kracije. Takšna politika je nostmi. Zadržali bi radi pro- roki, vse sadove naše revolu-omogočila neonacističnim cese, ki vodijo Evropo in svet cije pred vsemi, ki nam jih silam, da so ob pomoči orož- nezadržno v smeri socializma, bodo hoteli odvzeti.« Sestalo se je predsedstvo Konference 00 shdikata V četrtek, 9. septembra se je v prostorih TOZD TEN v Vojkovi ulici sestalo predsedstvo osnovnih organizacij sindikata. Ob obsežnem dnevnem redu je bila na prvem mestu analiza sklepov posvetovanja o razvoju IMF. Navzoči so menili, da sindikat omenjene sklepe (objavljeni so bili v Glasniku št. 8-76) v celoti podpira in se bo trudil za njihovo uresničevanje v praksi. Predvsem, bo treba izpolnjevati 5. točko sklepov, ki neposredno zadeva sindikat, ko nalaga vsem družbeno političnim organizacijam, da dvakrat letno (najmanj pa enkrat) ocenijo celotno vodilno in vodstveno strukturo, enako tudi funkcioniranje družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja. Verjetno bo o »sklepih« sindikalne organizacije spregovorila tudi konferenca, ki bo novembra in katere okvirni dnevni red je že določilo predsedstvo. Predsedstvo je nato raz- stavke gradbenih in tekstilnih jejo številna športna društva pravijalo o udeležbi na pro- delavcev. Poleg športnikov, ki (pri nas pa bolj životari kot slavi štiridesete obletnice bodo nastopali na zaključku živi eno samo). Težave se športnih iger gradbencev, naj začenjajo že pri statusu in bi se proslave udeležilo še vprašanjih okrog športnega večje število članov našega1 referenta, kolektiva (o proslavi, finalu Predsedstvo je sklenilo, da ŠIG, obširno poročamo v tej se za eno leto obnovi pogodba številki Glasnika). z Varteksom za nakup kon- . ... fekcije (podrobnosti lahko Predsedstvo je po krajši najdete v p0Sebnem članku, razpravi sprejelo sklep, da se Ri objavljamo v tej števil-politične šole v Dolenjskih kj\ Toplicah udeleži več mladin- beseda 0 udeležbi na cev, ki se bodo potem vključili se^ ki niso zelo p0goste, saj i„ ^ bila ta šele detrta Najbrž vsi, ki na sejo niso prišli, nimajo opravičljivih razlogov, sicer bi jih javili predsedniku, kot je to običajno, če se sestanka ne moremo udeležiti. TONE ŠTRUS Obnovil« pogodbe z Varteksom Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata IMF je tudi letos sklenilo obnoviti pogodbo za nakup konfekcije v Varteksu. Po tej pogodbi imajo vsi delavci ljubljanskih TOZD posebne ugodnosti, saj jim Varteks odobri kredit (če so kreditno sposobni). Kredit dobite šele na osnovi potrdila, ki ga izda izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Lani se je po tej poti odločilo za nakup kar precej delavcev, saj je po poročilu trgovine v Čopovi ulici znašal promet preko 600.000 dinatjev. Od prodane vsote dobi vaša sindikalna organiza- attrassMs tir—-*-1 Vse člane osnovnih obveščamo, da je odtegovanje mesečnih obrokov urejeno preko finančno-računovodske službe. Vse dobite pri tov. Bernetiču, tajniku samoupravnih organov in družbeno-poli-tičnih organizacij na Titovi 37. T. ŠTRUS družbenopolitično delo svojih sredinah. Precej živahna je bila tudi razprava o spremembi samoupravnega sporazuma o delitvi OD — členov, ki določajo število odbitnih točk za manjkajoče stopnje izobrazbe. Jasno je, da ti členi niso v skladu z današnjo zakonodajo in z ustavnim načelom delitve po delu. Toda odprava teh členov potegne za seboj vrsto vprašanj, ki jih bo treba rešiti znotraj delovne organizacije. Sindikat upa pri reševanju tega vprašanja na podporo ustreznih strokovnih služb. Glede na to, da so naši športniki letos dosegli sorazmerno lepe uspehe, kljub neorganiziranosti in pod slabimi pogoji treninga (če sploh lahko trenirajo) in glede na to, da bo prihodnje leto ob 30-letnici podjetja še več športnih tekmovanj, se je piedsedstvo odločilo, da nakupi nekaj športne opreme, predvsem trenirke in drese. Poročilo športnega referenta je zajelo uspehe, neuspehe in težave, s katerimi se srečujemo na področju športa in rekreacije. Podjetja, ki bodo letos posegla po najvišjih mestih na ŠIG, imajo zelo dobro organizirano rekreacijo, pod njihovo streho delu- T0ZD SKIF LJUBLJANA NAKUP NOVIH PROSTOROV Doslej so v TOZD »SKIP« letno izdelali okrog sto ton izdelkov in armiranega poliestra na 80 m2 delovne površine. Da delajo v težkih pogojih, saj imajo le začasno obratovalno dovoljenje, ni treba posebej poudarjati. Povpraševanje po izdelkih iz armiranega poliestra je vedno večje, na sedanji lokaciji pa nimajo možnosti za razširitev proizvodnje. Zato so se odločili za nakup pokritega prostora (800 m2) v Podpeči skupaj s celotno parcelo, ki meri 27.000 m2. Tu bo TOZD SKIP organizirala proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. Seveda bo treba še prej prostore adaptirati in preurediti za njihove potrebe. Izdelali so že osnovni tehnološki projekt, na njegovi osnovi pa bodo izdelali vse potrebne elaborate za investicijo. Tako bodo lahko tudi na tem področju osvojili nekaj novih proizvodov. Trenutno končujejo 35 m3 velike posode iz armiranega poliestra za vipavsko klet, ki jih je naročila 14. Tako delo delati v prostoru, ki je visok le 3,5 m in ima vsega 100 m2, je silno težko za vse tiste, ki tam delajo. Če omenimo, da je povpraševanje veliko in da ne moremo zadostiti potrebam tržišča kljub zunanjim kooperantom je jasno, da je nakup več kot nujen in docela upravičen. Takega mnenja pa je bil tudi delavski svet TOZD, ki je odobril ta nakup in z prerazporeditvijo dela ostanka dohodka za OD iz leta 1975 v poslovni sklad TOZD in tretjina gibljivega dela za leto 1976, zagotovil tudi sredstva za realizacijo le-tega. Poleg tega je pa delavski svet TOZD sklenil, da delamo dve dela prosti soboti in tako pridobljena sredstva namenimo za nabavo najnujnejše opreme v TOZD. Ta sklep so enotno podprle tudi družbeno-politične organizacije naše TOZD. Univerzalni paletni kontejner za kemično, farmacevtsko in dmgo industrijo PROJEKT MONTAŽA IZ KOPRA NAREDILA PRVI KORAK PRI IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH Že bežna analiza izobražbene strukture zaposleni v koprski Projekt montaži nam razkrije žalostno resnico, ki jo ne gre tu potencirati, vendar, žal, ne bomo mogli mimo dejstva, da stopnja strokovnosti za posamezne profile poklicev in delovna mesta, ki po sistemizaciji zahtevajo predpisano izobrazbo, le niso samo na papirju postavljeni zahtevek, temveč bo treba začeti sistematično Preverjati strokovna in druga znanja, ki so neob-hodno potrebna za opravljanje zadolžitev iz delovnega mesta. Tu ne bi smeli delati razlike med tako imenovanimi proizvodnimi delavci pa do tistih strokovnih delavcev, ki jim manjkajo ena ali več stopenj izobrazbe za delovna mesta, ki jih zasedajo. Enim kot drugim bi morali jasno postaviti rok za pridobitev manjkajočih znanj, sicer na svojih delovnih mestih ne bodo mogli napredovali- Kajti še vedno je prisotno dejstvo, da določene strukture delavcev držijo delovna mesta, za katere se dobro ve, da nimajo in ne bodo imeli odgovarjajoče izobrazbe. Ne mislim tu na to, da bi morali 'e ljudi zamenjati oziroma jih odstaviti s takih delovnih mest, temveč to, da teh tako kardinalnih napak ne bi smeli v bodoče dopuščati in zaposlovati na delovna mesta, kjer se zahteva določena stopnja in smer izobrazbe, ljudi, ki ne izpolnjujejo Pogojev. Menim, da je za uvod tega dovolj in morda Samo še misel. Samoupravni organi in vodstvo ^OZD bodo morali temu vprašanju posvetiti več Pozornosti, kot jo je bilo doslej, in se držati načela ln potrjene prakse ter sprejetih obveznosti iz samoupravnih in drugih dogovorov. Kajti edino tako bomo sposobni izvrševati svoje delovne obveznosti, tako na delovnih mestih, kakor tudi obveznosti, ki jih pred vsakega posameznika Postavlja združeno delo. Ko v zadnjem času toliko govorimo o produktivnosti dela, morda nehote pozabljamo, da ima določen vpliv na produktivnost tudi poklicna usposobljenost ali določena stopnja strokovnega Znanja, ki omogoča z manjšim naporom in na Primernejši način dosegati to, kar sicer naredimo v daljšem času in čestokrat z napačnimi prijemi. Prav navedena dejstva so rodila razmišljanje, ^ako zaposlenim omogočiti, da si pridobijo manjkajoče znanje. Zamisel ni nova, temveč je stara že nekaj let, vendar do realizacije ni prišlo, saj se je vedno kje zataknilo, enkrat pri strokovnih kadrih, ki bi to vodili, drugič pri izboru programa in tretjič atorda pri finančnih sredstvih, ki niso majhna, apoštevajoč naše potrebe po številu delavcev, ki l'tn taka ali drugačna znanja manjkajo. Večmesečne strokovne priprave, v katere smo vključili več izobraževalnih inštitucij iz Slovenije, pokazale, da organizacija takega načina izobra-Zeyanja ni nemogoča, temveč da je interes precej 'ečji. kot smo na začetku mislili: Ponudeni pro-Srami izobraževanja ob delu so bili različni od ti-?l'h, ki so ponujali celotni tako imenovani izobra-Zevalni paket, v katerem bi izobraževali več profi-°v poklicev in strok, pa do slednjega, ki smo ga udi osvojili in ga zaenkrat izključno za naše po-febe izvaja Delavska univerza iz Kopra. Po temeljiti diskusiji, tako na delavskem svetu, kakor tudi po zborih delavcev, kjer so bile jasno postavljene zahteve po čimprejšnjem Pričetku poklicnega izobraževanja za določene Profile poklicev, kot so: — monter centralne kurjave, — monter klimatskih naprav, — monter vodovodnih naprav smo pospešili priprave in razgovore tako, da smo v začetku septembra že organizirali zbiranje interesentov za tak način šolanja. Ugotovili smo, da vlada precejšnje zanimanje, saj se je za testiranje, kjer so psihologi in poklicni usmerjevalci ugotavljali določene sposobnosti, prijavilo okoli 70 kandidatov. V začetku priprav za organizacijo izobraževanja ob delu smo bili mnenja, da je dovolj, če organiziramo poklicno usposabljanje za interno kvalifikacijo, vendar smo v poznejših razgovorih in pokazanem irfteresu delavcev ugotovili, da je najbolje, če organiziramo tak način in obliko izobraževanja, ki bo absolventu sicer po nekoliko daljši poti omogočilo pridobitev strokovne izobrazbe širokega profila in z verificiranim spričevalom. K temu nas je vodilo tudi dejstvo, da nameravamo že v prihodnjem šolskem letu uvesti tudi šolanje na delovodski šoli, kamor bodo vključeni vsi vodilni monterji in drugi poklicni delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, kjer se zahteva bodisi poklicna šola z večletno prakso ali srednješolska izobrazba. Takih delovnih mest je v podjetju veliko. Z Obalno delavsko univerzo Ivan Regent iz Kopra smo se dogovorili, da v letošnjem šolskem letu organiziramo izobraževanje ob delu tako, da ta izobraževalna ustanova odpre dislocirani oddelek Poklicne gradbene šole Ivana Kavčiča iz Ljubljane in uvede tako obliko izobraževanja, ki bo odgovarjala specifičnim potrebam naše dejavnosti, saj je znano, da je večina delavcev na terenskem delu od Ljubljane, Anhovega pa do Rovinja v Istri. Ni bilo lahko najti ustrezno rešitev prav zaradi take dislociranosti. Vendar smo se dokončno dogovorili, da se bo poklicno šolanje organiziralo tako, da se bo v osemnajstih mesecih, kolikor bo pouk trajal, enakomerno razporedilo predavanja, tako da se dobi potrebno število šolskih ur in redno absolvira program, ki je sicer za odrasle nekolika skrajšan, vendar obsega snov iz treh letnikov poklicne šole. Predavanja so se pričela pretekli petek. Najprej za tiste, ki imajo dokončaro osemletko in so star-tali že z določenim predmetom iz rednega programa. Tisti, ki nimajo doke: čane osemletke, pa morajo le-to najprej končati, šele nato bodo lahko nadaljevali. Zato sta bili formirani dve skupini, ki bosta tudi ločeno dokončali šolanje. Kot že rečeno, se bo izobraževanje odvijalo ob delu v pravem pomenu besede, saj bodo predavanja ob petkih popoldne in v soboto. Nedvomno bo od delavcev zahtevalo to tudi izreden napor, saj mnogi imajo že družine in to pomeni, da bodo praktično skozi ves teden angažirani, ostane le nedelja, ki pa v nobenem primeru ne sme biti okrnjena. Kandidatom smo zadevo pred samim pričetkom predočili, vendar je večina bila mnenja, da bodo sposobni zdržati ta napor, ker se zavedajo in to jim je bilo ob otvoritvi povedano, da podjetje oziroma TOZD v resnici misli načrtneje voditi kadrovsko politiko in na novo zaposlovati samo delavce, ki imajo določena poklicna znanja. Zato smo v uvodu tudi dali tak poudarek zasedanju delovnih mest, če se hočemo enkrat v bližnji perspektivi znebiti resničnega občutka, da mnoga dela le niso strokovno opravljena prav zaradi slabe izobrazbene strukture zaposlenih. Stroške poklicnega usposabljanja krije podjetje, prav tako plača prevozne in prenočitvene stroške ter potrebne knjige in skripte. Ker trenutno še nimamo zbranih vseh podatkov o- stroških take oblike izobraževanja, razen seveda znanih stroškov — jih cenimo na približno 250.000 din. Doslej smo opisali le eno obliko izobraževanja. Menimo pa, da je prav, če pogledamo tudi na področje rednega poklicnega usposabljanja v tako imenovane vajenske šole, kjer se trenutno učijo bodoči kvalificirani monterji klima naprav, monterji centralne kurjave in vodovoda, s katerimi ima podjetje tudi precejšnje izdatke, saj je treba zanje plačevati v času teoretičnega pouka stroške bivanja v Ljubljani. Naslednja kategorija so tisti delavci podjetja, ki se samoiniciativno izobražujejo za razne smeri in profile kot na primer na Višji pravni, Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, strojni fakulteti in drugod, kjer se naši člani delovne skupnosti izobražujejo in tako poglabljajo svoje znanje. Tudi tej kategoriji podjetje nudi določene bonitete, vendar menim, da nekaterim kategorijam premalo, upoštevajoč, da bodo po končanem šolanju zasedli odgovornejša delovna mesta. Štipendiranje rednih študentov na višjih in visokih šolah bomo morali tudi v naslednjem letu, ko bomo delali plan kadrov, objektivno oceniti, izhajajoč iz sistemizacije delovnih mest in dejanske potrebe po določenih profilih kadrov, ki jih že in jih bomo še potrebovali. Vsem, ki se organizirano ali samoiniciativno izobražujejo, želimo, da dosežejo čim boljše učne uspehe, si pridobijo novo potrebno znanje ali dosedanje poglobijo in s svojo strokovnostjo, marljivostjo in osebnim zalaganjem prispevajo svoj delež k sodobnejšim medsebojnim odnosom vzajemnosti in doseganju boljše organiziranosti dela. PETER ŽIGANTE Plan potreb posa. eznih TOZD IMP, Ljubljana je pokazal, da moramo v šolskem letu 1976-77 sprejeti 199 novih učencev v gospodarstvu. Potrebe po TOZD so: TOZD »Ogrevanje, vodovod« 20 učencev, TOZD »Klima-proi-zvodnja-montaža« 21 učencev, TOZD »Elektromontaža« 21 učencev, za svoj obrat v Slovenskih Konjicah 10 učencev, TOZD »Tovarna elektronaprav« 24 učencev, TOZD »Tovarna regulacijskih armatur in aparatov« 16 učencev, TOZD »Strojna kovinska in industrijska proizvodnja SKIP« 10 učencev, TOZD »Dvigalo« 10 učencev, TOZD »Livarna«, Ivančna gorica 5 učencev, TOZD »Projekt-montaža-inženiring«, Maribor 11 učencev, TOZD »Pro-jekt-montaža«. Koper 16 učencev, TOZD »Tovarna instalacijske opreme«, Idrija 5 učencev, TOZD »Blisk«, Murska Sobota 15 učencev, TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj 15 učencev. Tako smo vse potrebe kon-jukturnih poklicev krili v glavnem iz slovenskega področja. Preko Komunalnega zavoda za zaposlovanje Čakovec, s katerim že več let uspešno sodelujemo, smo sprejeli le učence za poklice, ki so deficitarni. Kot vsako leto je tudi letos bil velik problem z nastavitvijo učencev v dijaških domovih. Računali smo, da bo dijaški dom Domžale zgrajen" do 1. septembra 1976. Dom bi moral sprejeti Potrebe po učencih v go- učencev, ki so opravili zakl- i.80/-1 uŠencev IMP, spodarstvu so v primerjavi s jučni izpit. Učenec, ki je Dobesedno, _ mi"m Pre^ prejšnjim letom manjše za nekako prilezel do poklica, vanaJst0 02■ - ni Pred 45,9% Vse TOZD prikazu- pri tem pa vsa tri leta učne rokom pa smo dob,1, obvest,-jejo manjše potrebe, razen dobe ni pokazal pravega °’ a G 76 ® Sl G ?6 • SIG '* 76 • SIG Ib • SIG 76 • SIG 76 • SIG /6 • SIG /6 • Sl G 76 • SIG 76 • SIG 76 • ŠIG 76 • Sl G 76 • SIG 76 •SIG./b • gaggigg I Športniki pred tribuno med slovesno otvoritvijo finala ŠIG 76 V proizvodnem tekmovanju je bilo precej izenačenosti 0 s ; 1 1 m " | $1 w; * ■ S polfinalnimi borbami $e je končalo letošnje vanje športnikov — cev Slovenije. Vse prikazale lepe in igre, izenačenost pa je bil3 skoraj popolna, tako da s® morali za razvrstitev v nekaj panogah seštevati punte ozi' roma posamezne strele, da s® lahko določili vrstni red. Tud1 naši so bili dvakrat tako prl' zadeti, saj so strelke Vrkič®' va, Križmanova in Bordeli' čeva izgubile prvo mesto k zaradi ene desetke več strelk*1 Stavbarja iz Maribora. Balinarji: Šubic, Sojef' l:TK« SinN«m sUdkam je za I* p„o m«,„ Sicer pa smo lahko zad«-voljni, saj so kegljači Ribic® Ženske Remih, Vidmajer, Nerat' . Ingrad Celje Dolničar, Dolinar, ŠkrjaU*' • Gradis Ljubljana Kumar, Golobič, Straži ^ Konstruktor Maribor osvojili še bronasto kolajn®' Stavbar Maribor Odbojkarji Oven. Nagi®’' Grom, Cvetanovič, Debeljak Ženske Žakelj, Štrucelj in Kavčič s¥- Gradis Ljubljana zasedli četrto mesto, čepr®' Ingrad Celje so imeli tretje že skoraj zag®1^- Pionir N. mesto tovljeno. • Cementarna Trbovlje Tudi v drugih panogah, kjčl ni bilo naših, so bila presen? * čenja, tako da so vsi favorit nske več ali manj razočarano odha' y “'grad Celje jaU z iger. To potrjuje pravil" 3' salonit Anhovo da moraš v športu poN V Ciradis Ljubljana znanja in volje imeti t®d' honir Novo mest0 srečo. N AMIZNI TENIS Moški 1. Gradis Ljubljana 2. Konstruktor Maribor 3. Cevovod Maribor 4. Ingrad Celje KEGLJANJE Moški 3.054 1. Ingrad Celje 1.693 3.009 2. Cementarna 1.671 2.986 3. IMP. Ljubljana 1.639 2.659 4. Gorica NG 1.632 ODBOJKA Moški L Salonit Anhovo 2. Gradis Ljubljana 3. Pionir Novo mesto 4. IMP Ljubljana ari Ženske *• Stavbar Maribor Poleg športnih tekmova^ je bilo zelo zanimivo tu®1 ___________________ proizvodno tekmovanje, kj"1 2. IN^p Ljubljana pa je SGP Grosuplje osvoji®' dve prvi mesti in eno drug® panogah in tudi končuj; ekipno zmago, drugi so b' delavci Projekta iz Kranj3' tretji pa delavci Tehnike 1 Ljubljane. S finalnimi borbami ®j| gradbinci v Kranju prosla'1 tudi obletnico stavke tekst® cev in gradbincev, ki je prC. štiridesetimi leti zadala d"5 glavobola tedanjim oblaste®1' ^ kje se je ustavila poslednja krogla? STRELJANJE Moški 903-2 1. Konstruktor Maribor 1.708 903-1 2. Beton Zasavje 1.689 Odbojkarji niso zadovoljili sami sebe 3. Izolirka Ljubljana 890 3. Gradis Ljubljana 1.685 4. Gradis Ljubljana 887 4. Stavbar Maribor 1.678 MALI NOGOMET BALINANJE ŠAH točk 1. Cementarna Trbovlje L Gorica NG 12:11 L Ingrad 10 2. SGP Grosuplje 2. IMP 12:10 2. ZRMKLj. 4,5 3. Konstruktor Maribor 3. Salonit 3. Konstruktor 3,5 4. SGP Ajdovščina 4. Stavbar 4. Gorica NG 0 KONČNI VRSTNI RED: 1. GIP Ingrad Celje 325 točk 2. Konstruktor Maribor 313 točk 3. GIP Gradis Ljubljana 310 točk 4. IMP Ljubljana 281 točk 5. SGP Pionir Novo mesto 274 točk 6. SGP Gorica Nova Gorica 273 točk 7. Salonit Anhovo 243 točk 8. GP Stavbar Maribor 233 točk 9. SGP Slovenija ceste Ljubljana 213 točk 10. Cementarna Trbovlje 207 točk 11. SGP Grosuplje, Grosuplje 195 točk Punt je naš « DRUGI O NAS e TOZD ov • NOVI PROIZVOD Sodelovanje še tesnejše RS Združevanje dela in sredstev Elektrotehne in Industrijskega montažnega podjetja Aprila letos so se na skupnem sestanku predstavniki delovnih organizacij Elektrotehne in Industrijskega montažnega podjetja ter Komiteja občinske konference ZK in Občinske konference SZDL Bežigrad pogovarjali o možnostih še tesnejšega sodelovanja med obema delovnima organizacijama. Zato so ustanovili mešane komisije za področja zunanje in notranje trgovine ter finančna in pravna vprašanja ki so preučile možnosti za združevanje dela in sredstev. Komisije so pri svojem delu ugotovile, da sta obe delovni organizaciji s svojimi TOZD že dosegli takšno stopnjo organiziranosti in ekonomskega potenciala na posameznih področjih dela, da bi z združevanjem dela in sredstev lahko racionalnejše izkoriščali svoje zmogljivosti in tako zagotavljali planirano razširjeno reprodukcijo. Osnovni potencial Industrijskega montažnega podjetja je v projektiranju, proizvodnji in montaži ter razvitejših skupnih službah, Elektrotehne pa v notranji trgovini z razvito mrežo prodajaln, grosistični trgovini s skladišči in razviti zunanjetrgovinski dejavnosti. Z združitvijo dela in sredstev bi obe delovni organizaciji ogromno pridobili, zato so svečano podpisali sporazum o združitvi v sestavljajo organizacijo združenega dela.* Na svečanosti ob podpisu sporazuma o trajnem in tesnejšem sodelovanju je bil med gosti tudi sekretar Komiteja občinske konference ZK Bojan Zavašnik, ki je poudaril, da je to eden prvih primerov povezovanja trgovine in proizvodnje v Ljubljani in s tem tudi eden najbolj konkretnih primerov uresničevanja ustave in zakona o združenem delu v praksi. Taki sporazumi pa po besedah sekretarja komiteja dajejo našemu gospodarstvu veliko možnosti za hitrejši in skladnejši razvoj ter večjo delovno učinkovitost. (ZBOR OBČANOV, št. 10-76) x Delavci IMP o takšni združitvi v SOZD še niso sklepali. podpisan je bil sporazum o sodelovanju. Boljše obveščanje V TOZD Koper so že dalj časa razmišljali, kako bi izboljšali informiranje zaposlenih. Jasr o je, da Glasnik ne more zadovoljiti vseh potreb zato ie bilo treba razmisliti o biltenu. Pobudnik ;a akcijo je bila sindikalna organizacija. Danes objavljamo prvo stran 1. številke Informatorja, ki bo izhajal občasno. Tako je TOZD PM Koper naredil korak naprej pri obveščanju. Verjetno boo, ' ■ na tem področju še kaj storiti tudi ostale 1 Oz.D iMP, z izjemo TOZD TRAA, kjer Informacije izhajajo redno štirinajstdnevno. SITUACIJSKI NAČRT ZA NOVO SKLADIŠČNO-PROIZVODNO HALO IN UPRAVNO STAVBO V ČRNUČAH (BP8) t. Upravna stavba 2. Proizvodno • skladiitna hala 3.Skladišče vnetljivih tekočin in plinov i.Skladišče za izotope 5. Vratarniea 6. Deponij a cevi Ročne membranske črpalke tipa IMP Črpalke, tipa MPtso predvsem namenjene za prečrpavanje gosto tekočih medijev, fekalij, industrijskih in kuhinjskih odplak, v posebni izvedbi pa tudi za olja. Ta pogoj je upoštevan pri konstrukcijski izvedbi črpalk s tem, da je kot pogonski element uporabljena elastična gumijasta membrana, kot gonilni elementi pa so uporabljeni kroglični ventili. Taka konstrukcija jamči: sigurno obratovanje pri prečrpavanju umazanih oziroma gosto tekočih tekočin. Črpalke te izvedbe pa so seveda uporabne tudi za prečrpavanje čistih in lahko tekočih tekočin. Pri izboru črpalke glede na medij pa je potrebno upoštevati odpornost materialov iz katerih so izdelani sestavni deli. Membranske črpalke so izvedene v sledečih variantah: Priprave — črpalke s krogličnimi ventili, ki omogočajo direktno čiščenje ventilov, — črpalke s krogličnimi ventili, ki nimajo možnosti direktnega čiščenja ventilov. za investicijo V TOZD OV se še nagrej pripravljajo za gradnjo novih prostorov v Črnučah. Danes objavljamo situacijski načrt, kako bodo razmeščeni objekti na njihovi parceli v soseski BP 8 — nazivni velikosti črpalk sta profil 32 s priključenim cevnim navojem R 1 1 4" in profil 40 s priključenim cevnim navojem R 11 2”, m LJUBLJANA n. sol. o informator Občasna informativna izdaja TOZD PM Koper prvo številko "informator,ja" občost delovne Skupnosti TMP Ljubljana, TCZD projekt no tudi v praksi uresničevati ustavno pravico pomena udi v praksi uresničevati ustavno pravit e in pravočasne informiraaosti o za življenje in delo našega TCZD. 'bčasne informativne izdaje -montaža Koper, začenja- CZD I-ro.1 ek t -montaža Koper, začenj vno pravico posredovanju najbolj ati o problemih, ki so skupnega sejo delavskega sveta ! i TOZD se i •atek povzetek pomembne jnih predlogov. problemi: naredi za infor- informira kolektiv o skle- - 1 o vsaki seji delavskega sveta se inform: :ih, ki jih Je ta ortan sprejel in, ki so skupnega pomena. Ravnatakc naj *i bili oj javljeni posatezni pomembnejši ..klopi strokovne-a kolegij.-«, odborov in komisij; - rajna-' vsake tri mesece bi morali seznanjati kolektiv i ; oslovairo-. as, hi TCZD. Obvez.no bi morali razčleniti po! letni in letni poslovni uspeh. - ekra*"k v icfcrmai matorju naj bi se zrcalilo celotno poslovanje TOZD iu vsa opremljajoča rospodarska in družbena zibanja, ki lahko vplivajo tako na počutje delavca kot tudi njevt idruženem delu. posa-.ezne ospodarski položaj mel pozabiti, da so sredstva s katerimi upravlja delovna ^žb na 1 ntnioa, zato je . oe-nc t il neuspešnost poslovanja ne elovne organizacije . in naj se kot tak tu- di^oaravnava, t. j. e poln odloverac _ -eh zaposlenih v združenem Sicer bo pa sam razvoj dogodkov pokazal kaj je trenutno najbolj aktualno in o čemu naj se seznanja kolektiv. — glede na namembnost so črpalke zgoraj opisanih izvedb izdelane iz materialov, ki so odporni na fekalije, industrijske odplake in podobno in v posebni izvedbi na olja. Celoten program obsega osem različnih izvedb, ki v glavnem pokrivajo večino žahtev tržišča. Črpalke IMP so samosesalne in so uporabne za prečrpavanje do 15 m skupne črpalne višine. Pretočna količina zavisi od gostote medija, in od števila dvojnih gibov. Pri 50 gibih v minuti zmore črpalka do 50 I na minuto. Sestavni deli črpalke so izdelani iz sledečih materialov: ohišje črpalke, pokrov črpalke, ohišje sesalnega in tlačnega krogličnega ventila, pokrovi krogličnih ventilov, podložni plašči membrane in pogonski členek so izdelani iz kvalitetne sive litine: membrana, krogli ventilov in statična tesnila so izdelana iz gume, odporne na zgoraj navedene medije, ročica in vijačni material pa je iz jekla. Unificirana konstrukcijska zasnova sestavnih delov črpalk omogoča racionalno in ekonomično proizvodnjo. Celotni zgoraj opisani program ima optimalno število sestavnih delov, kar daje možnost sestavljanja različnih variant končnega izdelka v fazi montaže. Membranske ročne črpalke so za jugoslovansko tržišče nov izdelek in pokrivajo po namenu uporabe dose-daj s strani konkurence nepokrito področje. Uredniški odbor sestavljajo:„ t mmi, Mi«, jrmuu.7 bzurro. Ano, '* mm*, hunt Kfn not odgovorni . Črpalke so izdelane izključno iz domačih materialov oziroma sestavnih delov, kar predstavlja v proizvodnji določeno prednost. ^ SLANOVEČ —gr-------—j------------------------------------|——---------------------------—™—........— gg. OKTOBER 1976__________________________IMP GLASNIK STRAN 11 1— . ■. N • PREDSTAVLJAMO VAM gg |#|h W I 1 LAVRIČ < J Dela med livarji v Ivančni gorici že deset let. Prej je bila zaposlena v Grosupljem. »Podjetje je bilo pod prisilno upravo, pa sem šla drugam. Sedaj ne bi več menjala. Ko je človek enkrat starejši, ne more tako menjavati kot ntladi.« Rodila se je v Spodnji Dragi, kjer še danes sta- ■ | nuje. Na delo se vozi vsak dan s kolesom. Aktivno ■ ; Sodeluje v samoupravnih organih, je članica de-! Savskega sveta TOZD. >a- »Marsikaj zvemo na delavskem svetu in če >n intam kašne pripombe, jih tudi povem. Včasih pa ra človek dobi občutek, da je vse že vnaprej odloče-'s I no.« j Bolj živahno je stekla beseda, ko sva se pogoji. 1 varjala o njenem delu na delovnem mestu »je-ia I drarke«. da »Težavnost dela je pač odvisna od velikosti ih komadov, ki jih je treba prestavljati. Če so veliki, 3* je to za eno žensko kar dovolj. Toda, če se med ’° seboj razumemo, lahko veliko druga drugi pomagamo. i- Ni ji vseeno kaj, koliko in kako se dela. »Večje takih, ki mislijo, da takrat, ko ne dela po j. normi, ni treba delati in če kaj rečeš, se smeji — ta ntiselnost bi morala izginiti. Zame je popolnoma yseeno, ali delam tako ali drugače.« 11 j Jasno se zaveda, da je za denar, ki ga dobiva, Reba tudi nekaj narediti, pa če je za delo predpisana norma ali ne. »Ljudi še najbolj zanima, kakšna bo plača, če bo kaj dobička, kako pa bo delo opravljeno, je velikokrat drugotnega pomena.« ^ Neprekinjeno osem ur res ne more nihče delati, verjetno pa so ravno tu še precejšnje rezerve. »Predpostavljenega opomni, pa dela, a ko ta odide drugam, je položaj zopet enak. Ne dela sam, pa še druge' moti.« Prostega časa tiirria. »Doma gospodinjim in vedno se najde kakšno delo. Kmetje me prosijo, da grem pomagat na polje.« Po njenih izračunih ima že 38 let delovne dobe. »Verjetno bom šla kmalu v pokoj. Če bom lahko, bom še delala.« Beseda je stekla tudi o informiranju v TOZD in delovni organizaciji. »Marsikaj zvemo na sestankih, na oglasnih deskah visijo razne obvestila, ki jih delavci v glavnem preberejo, nekateri pa tudi ne, ker pravijo, da jih ne zanima. O dogajanjih v delovni organizaciji pa nas obvešča Glasnik.« Dela v dveh izmenah in kadar je kaj izjemnega tudi ponoči. »Že ko sem prišla v Livarno, sem se odločila, da tu ostanem, dokler bom delala. Saj ni nikjer bolje. Zaenkrat sem kar zadovoljna, na delo prihajam še kar rada. Zdi pa se mi, da smo lani zaslužili več kot letos. Vse se je podražilo, plače pa so ostale enake.« Za njeno vestno delo na delovnem mestu in za aktivno sodelovanje v samoupravnih organih jo je tovariš Tito odlikoval z medajo zaslug za narod. »Bila sem presenečena, nisem mislila, da bom dobila tako visoko državno odlikovanje.« Skromna kot je, nima za bodoče posebnih želja. »Edino, da bi dobivala dobro pokojnino,« in da bi jo uživala vrsto let, pa dodajamo mi. T. ŠTRUS ČEK JE VARIMO PLAČILNO SREDSTVO Že v prejšnji številki Glasnika smo objavili zapis o poslo-vanju s čeki. Tokrat dodajamo še nekaj podrobnosti. Če ste slučajno na službenem potovanju ali pa zboleli na dan, ko bi morali prejeti OD in ne morete v banko, vam vse •e skrbi odpadejo, če imate tekoči račun. Vaši prejemki bodo pravočasno vknjiženi na vašem tekočem računu pri Ljubljanski banki, zato boste lahko mirno plačevali blago, storitve in obveznosti. Doslej so vas obiskovali imeti tekoči račun pri LB. htesečno najrazličnejši inka- Drobnih izdatkov ne boste s8nti. Naglici in nevšečnosti se plačevali s čeki. Potrebovali lahko izognete, če pooblastite boste tudi gotovino. S čeki Ljubljansko banko, naj vam Ljubljanske banke lahko lz sredstev na vašem računu dvignete gotovino pri vseh Plačuje te in še vrsto drugih poslovnih enotah LB, pri Mesečnih obveznosti. Greste drugih bankah, pri SDK in turno izložbe, radi bi si kupili tudi na poštah, določen predmet, pa nimate Gotovo se vam je že zgodi-gotovine niti jo ne morete lo, da ste se zaradi nepredvi-dvigniti, ker so banke in pošta denih izdatkov nenadoma Zaprte. Zadošča vaš podpis na znašli v denarnih težavah. Ueku, čekovna karta in osebna Ljubljanska banka vam je lzkaznica. Seveda pa morate pripravljena pomagati. Odobrila vam bo prekoračitev sredstev na tekočem računu. Za nasvet in pomoč se oglasite v poslovni enoti Ljubljanske banke, kjer imate tekoči račun. Trikrat mesečno vas bo Ljubljanska banka z izpiski obveščala o spremembah in stanju sredstev na vašem tekočem računu. Vse, kar vas zanima o tekočih računih, je LB zbrala v posebni knjižici, ki jo dobite v vseh poslovnih enotah LB. Tudi nekateri člani naše delovne organizacije so se že odločili, da svoje osebne dohodke prejemajo na tekoči račun. Kdor se želi prijaviti za tekoči račun, to lahko stori v kadrovski službi svoje TOZD. Napredovanje delavcev je povezano v veliki meri od njihove prizadevnosti pri delu in strokovnim izpopolnjevanjem na delovnem mestu, delavčevem sodelovanju pri vseh nalogah, ki so v interesu gospodarske organizacije in družbene skupnosti, njegovega odnosa do sodelavcev, investitorjev in kooperantov, predvsem pa od njegove strokovne usposobljenosti in ugleda, ki si ga je pridobil med delavci. Primer takega delavca je Jože Vauhnik, rojen leta 1944, ki je vstopil po končani osemletki leta 1959 v uk pri takratnem obratu IMP V Mariboru. Leta 1961 je z uspehom končal šolanje ter se zaposlil kot kvalificiran monter centralne kurjave. Glede na uspeh, ki ga je pokazal pri delu z željo po nenehnem izpopolnjevanju, mu je bilo omogočeno nadaljnje izpopolnjevanje ter mu je bila v zvezi s tem odobrena štipendija za redno šolanje na Srednji tehnični šoli \ Mariboru. Šolo je v rednem času uspešno dokončal ter se takoj zaposlil na obratu v Mariboru kot pripravnik — projektant. Po pripravniški dobi je odšel k vojakom ter se po vrnitvi iz JLA ponovno zaposlil kot projektant — pomočnik v projektivnem oddelku obrata v Mariboru. Ker je kazal pri delu v projek-tivi nagnjenost za operativno delo, je bil leta 1969 postavljen na delovno mesto šefa montaže, katero delo je opravljal vse do junija meseca t. L, ko je napredoval in bil postavljen na delovno mesto vodje operativne izvedbe montaže pri TOZD PMI Maribor. Da bi lahko dobili pregled nad delom vodje montaže, ki je dostikrat s strani nepoučenih premalo priznano, bi na kratko opisali objekte in naloge, ki jih je tov. Vauhnik kot vodja montaže vodil v letu 1976. V Mariboru je imenovani bil odgovoren za sledeče objekte: — »Hidromontaža« — kjer se je izvajala montaža na objektu variine šole in delavnice za vzdrževanje. — Mariborska livarna — hala B I. in II., kjer so se izvajala dela centralne kurjave, vode, kompri-miran zrak, prezračevanje, plin. tehnološka voda. — »Marles« — rekonstrukcija kotlarne. — »Tovarna mesnih izdelkov« — povečava odnosno rekonstrukcija kotlarne. — »Vinag« — rekonstrukcija nove kotlarne, izvajanje montaže ogrevanja in vodovoda. — »Novo skladišče IMP« — v katerem objektu so se izvajala dela na centralni kurjavi, kotlarni, prezračevanju in vodi. Poleg navedenega je bil imenovani zadolžen, da vodi objekte izven Maribora, in to: — »Tovarna dušika Ruše« — kjer so se izvajala dela na hladilnem sistemu Fe-Si peči. — »Šola Miklavž« — tu so se izvajala dela centralne kurjave, vode, prezračevanja in dela na novi kotlarni. — »Šentilj« rekonstrukcija kotlarne in izvedba inštalacij nove kuhinje na gostinskem objektu Kompas. — »Sladki vrh« — delo na rekonstrukciji kotlarne, na ogrevanju ter na vezavi papirnega stroja PS 5, kakor tudi dela centralne kurjave in vode v stolpnici in šoli. Poleg tega vsa izvedbena dela na kotlarni in na razvodnem omrežju stanovanjskega naselja. Nadalje so se izvajala dela v Sladkem vrhu v proizvodni hali PS 6. in sicer montaža ogrevalnih naprav, prezračevanje in vode. Istočasno so se izvajala dela v hali konfekcije in na objektu družbene prehrane. — »Apače« — izvajanje montaže centralne kurjave, vode in kotlarne na poslovno-stanovanj-skem objektu. — »Radenci« — montaža inštalacij vode, centralne kurjave in prezračevanja v veznem hodniku, kakor tudi izvedbe montažnih del centralne kurjave in vode na objektu Polnilnica v Beračevem, izvedba vseh inštalacijskih del na objektu terapije. — »Murska Sobota« — Tovarna konfekcije Mura — izvedba montažnih del in podpostaj; inštalacija hladilnih strojnic za klimo; izvedba klima naprav itd. V Murski Soboti je bil odgovoren tudi za izvajanje zelo zahtevnih inštalacijsko-montažnih del na objektu Kmetijskega kombinata »KI K« Pomurka. — »Ljutomer« — izvajanje montažnih del ogrevanja, vode, prezračevanja, kompromira-nega zraka ter montaža dela na novi kotlarni na objektu Lesnina Ljubljana TOZD mizarstvo Ljutomer. Rekonstrukcija kotlarne Mlekarne Ljutomer. — »Ludberg« — izvajanje inštalacijskih del centralne kurjave, vode. prezračevanja in montažnih del na kotlarni na objektu » Peko« Tržič TOZD Budučnost Ludbreg«. — »Ptuj« — izvajanje del na novi kotlarni z razvodom vroče vode in olja ter izvajanje montažnih del na podpostaji. To bi bila na kratko opisana dela na objektih, za katere je bil kot vodja montaže zadolžen in odgovoren Vauhnik Jože. Iz opisanega sledi, da so bile Vauhniku zaupane dokaj odgovorne in zahtevne naloge, ki jih je skušal kljub velikim naporom in težavam uspešni \ zaključiti odnosno voditi. j; Prav ta njegov čut odgovornosti do sprejetih \ nalog in njegovo nenehno izpopolnjevanje naj delovnem mestu, je vodstvo TOZD privedlo da sklepa odnosno do odločitve, da se imenovanemu zaupajo še bolj odgovorne in zahtevne nalogov zato ga je predlagalo, da se imenovanega posta'1 na delovno mesto vodje operativne izvedbe montaže. Ko smo tov. Vauhnika vprašali, kako se počut1 na novem delovnem mestu, je izjavil sledeče: Predvsem se zahvaljujem za zaupanje, ki mi j6 bilo izkazano s strani delovnega kolektiva in vod-stva TOZD. To je za mene veliko priznanje, saj $e mi po mojem mnenju še dokaj mlademu delavcu zaupajo še bolj odgovorne naloge, ki se jih v celoti zavedam. Skušal bom tudi na tem delovnem mestu opravljati svoje obveznosti v splošno zado-voljstvo, želel bi pa pri svojem delu čimveč pomoči od vseh tistih, s katerimi bom pri svojem delu nenehno sodeloval. Delo vodje montaže me je vedno veselilo in seiU se ga rad opravljal. Moram pa poudariti, da je 1° delo dokaj odgovorno, saj zahteva poleg stroko'-nih sposobnosti tudi fizično zdravega, sposobnega človeka, če hočeš redno spremljati predvsem delu na objektih, ki so lokacijsko precej oddaljena od sedeža našega TOZD. Mislim, da je malokateremu znano, s kakšnimi problemi je povezano to delovno mesto. Nenehno spremljanje objekta-povezava in sodelovanje z investitorji, kooperanti-nadzornimi organi itd. zavzame ogromno časa-tako da dostikrat ni dovolj časa za reševanje tistih vprašanj, ki se tičejo neposredno delavca. Predvsem gre tu za zadeve okoli nastanitve delavce'-prehrane delavcev in drugih problemov, s katerimi se srečujejo delavci na terenu. Precejšnja izguba časa na račun potovanja p° posameznih gradbiščih dostikrat terja, da mora vodja montaže opravljati delo tudi po določenem rednem delovnem času. Ne bi posebej poudaril naloge, ki jih ima vodja montaže pri rednem strokovnem spremljanj11 objekta, dajanju nasvetov in navodil, spremljanja izvrševanja planov, discipline, razne intervencije okoli dostave materiala, zadeve okoli reklamacij; ne samo glede izvedbe del, temveč tudi v zvezi izdobave slabega materiala, opreme itd. Razumljivo je, da so tako velike obveznosti predvsem, če ima še nekdo veliko število objektov, raztresenih po celi Štajerski in Prekmurju, da pride dostikrat do določenih konfliktov, do določenih napak pri delu, nesporazumov in nezadovoljstva s strani investitorjev, kooperantov, P1! tudi delavcev, katerim dostikrat ni mogoče zaradi preobilice drugih poslov posvetiti dovolj časa. Mislim, da bom lahko na novem delovnem mestu pomagal pri nalogah, ki spadajo v ok''r delovnega mesta vodje montaže, saj sem si P° dolgoletnih izkušnjah pridobil določeno znanje ii* prakso na tem delovnem mestu. Ob koncu bi na kratko omenili, da smo tov-Vauhnika predstavili kot primer, da je možno v okviru TOZD napredovati, kolikor delavec p°' kaže interes in voljo za njegovo nadaljnjo strokovno usposobljenost in izobraževanje na delovnem mestu. A. GRUDEN Pregled nesreč pri delu v I. polletju V I. polletju 1976 je bilo v IMP zaposlenih poprečno 5.528 (4.440) klavcev in vajencev. Od tega se jih je poškodovalo 254 (202) ali 4,5 % (4,55 %) od povprečnega števila zaposlenih. Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljenih 3.471 (2.330) delovnih dni, 1 °d tega 2.784 (2.029) dni v breme TOZD in 687 (301) delovnih dni | v breme socialnega zavarovanja (številke v oklepajih predstavljajo podatke za prvo polletje 1975, vendar brez upoštevanja nesreč, ki so se pripetile J v TOZD Blisk, Elektrokovinar in Dvigalo). ’ 1. 1 Pri skupnem številu nesreč pri delu so posamezne TOZD udeležene kot sledi: Število poškodb Izgubljeni dnevi 1 Tozd 1976 1975 1974 1973 1976 1975 1974 1973 : ov j Klima 22 26 27 28 63 63 329 220 316 351 600 636 pMl Maribor i Koper 32 15 16 38 443 197 153 590 14 15 9 23 217 201 135 185 Elektromontaža 37 24 22 33 618 185 168 366 Blisk 13 — — — 194 — — — EKO 6 85 — Dvigalo 5 — — — 122 — — — ten 12 24 22 15 263 274 188 178 TRaa 32 22 20 17 303 217 172 169 lsl 34 23 20 9 465 341 338 135 TlO 10 13 23 25 127 132 229 279 SKIP 11 7 185 46 — pB, ZST, DS, DSSS — 4 6 3 — 70 85 25 Skupaj 254 202 201 226 3.471 2.330 2.068 2.563 Republiški inšpektor dela inž. Franc Kramarje delavca kaznoval zaradi kršitve pravil varstva pri delu SKIP 8,94 6,48 PB, ZST, DS, DSSS — 1,29 1,91 1,06 2,40 1,57 0,80 Skupaj 5,89 5,71 6,08 7,28 5,79 7,81 4,36 4. V spodnji tabeli je prikazana resnost nesreč pri delu za posamezne TOZD kot izguba delovnih dni na eno nesrečo, poleg tega pa še odstotek ponesrečenih od povprečnega števila zaposlenih v posameznem polletju: 2. Če analiziramo vzroke nesreč, dobimo naslednji pregled: Vir Število poškodb Izgubljeni del. dnevi Nesreče 1976 1975 1974 1973 1976 1975 1974 1973 na strojih 53 28 27 51 671 216 200 400 druge obratne 176 153 154 154 2.425 1.849 1.643 1.742 na poti na delo 20 8 12 8 329 120 136 182 na poti z dela 5 13 8 13 46 145 89 196 Skupaj 254 202 201 226 3.471 2.320 2.068 2.563 T Pogostnost nesreč pri delu na vsakih 100.000 izvršenih delovnih ur za posamezne TOZD, prikazuje naslednja tabela: Tozd Ljubljana Klima pMl PM ERktromontaža Blisk EKo dvigalo TEN TRAA lsl TlO 1976 1975 1974 1973 1972 1971 1970 4,50 5,65 8,58 9,90 6,34 6,10 5,33 7,85 7,94 9,13 3,98 4,44 12,00 5,56 6,56 5,55 4,34 4,90 3,32 9,68 4,89 15,09 4,01 6,30 4,40 3,96 6,90 5,34 5,28 4,99 6.76 — — — — — — 3,55 — — — — — — 4,08 — — — — 3,06 6,64 6,00 4,36 5,31 3,28 3,16 8,35 6,16 5,97 5,90 6,28 7,59 4,72 12,28 10,69 11,88 5,31 12,78 6,11 5,83 5,55 7,51 13,20 13,33 — — — TOZD 1976 1975 1974 1973 1976 1975 1974 1973 OV Ljubljana Klima 15,0 8,5 11,7 12,5 9,5 10,1 3,41 5,90 4,26 6,86 6,71 7,56 PMI Maribor 10,7 13,1 9,6 15,5 6,25 3,14 3,89 10,18 PM Koper 15,5 14,4 15,0 8,0 3,63 4,12 2,80 8,13 Elektromontaža 16,5 7,7 7,6 11,1 4,61 3,21 3,35 5,86 Blisk 14,9 — — — 4,75 — — — EKO 14,2 — — — 2,10 — — — Dvigalo 24,4 — — — 3,42 — — — TEN 21,9 11,4 8,6 11,9 2,40 5,24 5,35 3,82 TRAA 9,5 9,9 8,6 9,9 7,09 5,26 5,46 4,57 LSL 13,7 14,8 16,9 15,0 10,52 9,55 10,36 5,06 TI O 12,7 10,1 10,0 11,24,72 6,40 11,92 11,63 SKIP 16,8 6,6 — — 6,63 4,80 — — PB.ZST, DS, DSSS — 17,5 14,2 8,3 — 1,16 1,83 1,01 Skupaj 13,7 11,5 10,3 11,3 4,59 4,55 5,26 6,45 Če primerjamo število nesreč pri delu v letošnjem prvem polletju z nesrečami v enakem razdobju lani, lahko ugotovimo, da je številčni porast precejšen. Ker pa se je povečalo tudi število zaposlenih (priključitev novih TOZD), ne smemo primerjati števila nesreč, ampak le odstotek ponesrečenih delavcev od skupnega števila zaposlenih, ali pa pogostost nesreč pri delu glede na izvršene delovne ure. Ta dva podatka pa pokažeta skoraj enako sliko kot v zadnjih letih. Precej slabšo sliko pa prikazujejo podatki o izgubljenih delovnih dneh. Njihovo število je daleč največje v zadnjih štirih letih, kar pomeni, da so bile v letošnjem prvem polletju nesreče težje oblike, saj je tudi število izgubljenih delovnih dni na 1 nesrečo največje v zadnjih letih. Prav zaradi tega se moramo vsi zaposleni prizadevati, da bomo z doslednejšim upoštevanjem varnostnih določil čim več prispevali k zmanjšanju števila nesreč, še zlasti pa k zmanjšanju njihove težine. Andrej Hudoklin, dipl. ing. PRIŠLI — ODŠL| • PRIŠLI - ODŠLI S PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI PRIŠLI V MESECU AVGUSTU 1976 TOZD »Klima«, Ljubljana Malovrh Olga, pripravnik s srednješolsko izobrazbo Burjak Anton, KV ključavničar Pirc Božidar, KV knjučavničaf. Skok Boris, KV monter Goste Jože, KV strugar Eremija Mile, KV ključavničar Kristan Tomaž, ključavničar - pom. Hutinski Anton, KV ključavničar Eržen Franc, KV monter Friščič Josip, potekla učna pogodba Bukovič Slavko, potekla učna pogodba Kudec Branko, potekla učna pogodba Denžič Ivan, potekla učna pogodba Osojnik Drago, potekla učna pogodba Primc Jože, potekla učna pogodba Šipuš Stjepan. potekla učna pogodba Kedmenec Vladimir, potekla učna pogodba Flajs Franc, potekla učna pogodba Pirc Jože, potekla učna pogodba Cesar Slavko, potekla učna pogodba Perko Alojz, potekla učna pogodba Rudman Edvard, kriv. ploč. Benčina Janez, učenec v gospodarstvu Clemente Bojan, učenec v gospodarstvu Detelj Zlatko, učenec v gospodarstvu Fošnjar Josip, učenec v gospodarstvu Rudi Gorenc, učenec v gospodarstvu Gostič Peter, učenec v gospodarstvu ' Gradišek Alojz, učenec v gospodarstvu Habijan Anton, učenec v gospodarstvu Majerič Željko, učenec v gospodarstvu Sever Mladen, učenec v gospodarstvu Siladi Josip, učenec v gospodarstvu Stanko Josip, učenec v gospodarstvu Šadl Jože, učenec v gospodarstvu Vrhovec Vladimir, učenec v gospodarstvu Vukešin Miroslav, učenec v gospodarstvu Zidar Elko, učenec v gospodarstvu Zupančič Božidar, učenec v gospodarstvu Peharda Mirko, potekla učna pogodba ■ Vadija Ivan, potekla učna pogodba Femc Stanislav, potekla učna pogodba Mira Emad, prem. iz TOZD »Elek-tromontaža« TOZD »Ogrevanje, vodovod« , Ljubljana Dolinar Irena, administratorka Javoršek Stanislava, pripravnik Bobič Helena, pripravnik Hrovat Lidija, pripravnik Ferkolj Francka, administrativni referent Gruden Vinko, monter ZAHVALA Ob smrti mojega moža Franca Srpčiča, upok. kovača, se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mi izrekli sožalje- Hvala za darovano prelepo cvetje. ŽENA FRANCKA Hočevar Ivan, monter Kanjir Ivan, učenec v gospodarstvu Miroslav Mladen, učenec v gospodarstvu Bermanec Dragutin, učenec v gospodarstvu Gužvinec Božidar, učenec v gospodarstvu Mlinarič Vladimir, učenec v gospodarstvu Zorec Marjan, učenec v gospodarstvu Upelj Samo, učenec v gospodarstvu Sobočan Jožef, učenec v gospodarstvu Strle Marko, učenec v gospodarstvu Medved Franc, učenec v gospodarstvu Pustovh Andrej, učenec v gospodarstvu Križaj Branko, učenec v gospodarstvu Kočar Marjan, učenec v gospodarstvu Koprivc Peter, učenec v gospodarstvu Studen Alojz, učenec v gospodarstvu Bambič Mirko, učenec v gospodarstvu Brkljač Gojko, učenec v gospodarstvu Bizjan Pavel, učenec v gospodarstvu Rogelj Alojz, učenec v gospodarstvu Setnikar Božidar, učenec v gospodarstvu TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana Makar Zvonko, potekla učna pogodba Varga Marjan, potekla učna pogodba Koželj Jožko, potekla učna pogodba Fartek Franc, potekla učna pogodba Kure Jože, potekla učna pogodba Udovič Darko, potekla učna pogodba Murk Vlado, potekla učna pogodba Levačič Stanko, potekla učna pogodba Bencer Peter, potekla učna pogodba Malčec Vlado, potekla učna pogodba Pestotnik Anton, potekla učna pogodba Žagar Marjan, potekla učna pogodba Hladnik Davorin, KV monter Treven Franc, potekla učna pogodba Marinč Zvonko, potekla učna pogodba Kalin Alojz, potekla učna pogodba Kavka Drago, potekla učna pogodba Ovca Franc, potekla učna pogodba Listar Boris, potekla učna pogodba Dukarič Petar, potekla učna pogodba Hadrovič Valent, potekla učna pogodba Furdi Vladimir, potekla učna pogodba Žemljič Ljubomir, potekla učna pogodba Mesarič Zvonko, KV monter Gorenc Anton, potekla učna pogodba Koncilja Franci, potekla učna pogodba Slapar Silvo', potgekla učna pogodba Kordi n Andreja, pom. risarka TOZD »Tovarna elektronaprav«, Ljubljana Glinšek Franc. KV ključavničar Bešter Bojan, KV monter vezalec Golubič Ivan, KV ključavničar Droždek Damir, učenec v gospodarstvu Gosarič Stjepan, učenec v gospodarstvu Jurčec Josip, učenec v gospodarstvu Petkovič Ivan, učenec v gospodarstvu Varga Milan, učenec v gospodarstvu Urbanija Matija, učenec v gospodarstvu Nemec Miro. učenec v gospodarstvu Vrečar Franc, učenec v gospodarstvu Mundar Žarko, učenec v gospodarstvu Nartnik Tine, učenec v gospodarstvu Fortun Dušan, učenec v gospodarstvu Perčič Janez, učenec v gospodarstvu Šaver Slavko, učenec v gospodarstvu Wamberger Dušan, učenec v gospodarstvu Stankovič Zoran, učenec v gospodarstvu Dimeč Darko, učenec v gospodarstvu Svilar Rade, učenec v gospodarstvu TOZD »Tovarna regulacijskih armatur in aparatov«, Ljubljana Podgoršek Zdenka, strojni tehnik Kmet Jože, KV ključavničar Trlep Anton, KV strugar Zaletel Jože, KV strugar Vrabec Milan, PK ključavničar Petrovič Gojko, KV strugar TOZD »SKIP«, Ljubljana Tomažin Andrej, potekla učna pogodba Žonta Anton, NK pom. ključavničar Franciju v slovo Vsako slovo je grenko, trikrat grenkejše pa je slovo od dragega človeka, ki ga nenadoma ugrabi smrt. In tako je bilo tudi s teboj, Franci. Mesec avgust se je nagibal h koncu, ko je med nami vsemi, ki smo te imeli radi, strahotno odjeknila vest o tvoji nenadni tragični smrti. Vse se je zgodilo tako nepričakovano, da niti danes, ko te ni več, ne moremo verjeti kruti resnici. Na cesti Zagreb—Ljubljana si izgubil življenje, star komaj 29 let. 28. avgusta si se vračal s seminarja. Postal si žrtev ene izmed neštetih prometnih nesreč. Hitel si domov, saj si se pred službo, ki bi jo moral nastopiti ob 8. uri, prav gotovo hotel še oglasiti pri svoji družinici v Kamniku. Nihče od tvojih in od nas kolegov ni slutil, da se bo usoda tako grozno poigrala s teboj. Kar ne moremo verjeti, ne moremo se vživeti v misel, da te ni več med nami. da ni med nami človeka, ki se je ves razdajal mladini, ki ni bil samo dober vzgojitelj, temveč tudi iskren tovariš. Nemo smo strmeli v črno zastavo, ki je visela v DDD, tvoji gojenci in stanovski kolegi se nismo več veselili ponovnega srečanja ob pričetku šolskega leta 1976-77. Solze so nam kar same tekle po licih in tu in tam je kdo pritajeno zašepetal: »Ne, saj to ni mogoče, da si umrl ti, ki si bil tako poln življenja.« Šele sedaj smo spoznali, kako si bil priljubljen. Žvonko. Vlado. Vili, Tone in vsi ostali fantje so si edini v izjavi, da takega vzgojitelja gojenci — praktikanti nikoi več ne bodo imeli. To je priznanje, ki pove vse. Ogromna množica ljudi, užaloščeni dmači. jokajoča mladina in nešteti prijatelji ter kolegi iz Sobočan Branko, učenec v gospodarstvu Vretič Jože, učenec v gospodarstvu Vrtarič Zlatko, učenec v gospodarstvu Strnad Vladimir, učenec v gospodarstvu Grobiša Darko, učenec v gospodarstvu Šimunič Alojz, učenec v gospodarstvu Blažin Stjepan, učenec v gospodarstvu (Nadaljevanje v prihodnji številki) V MESECU AVGUSTU 1976'JE BILO V PODJETJU ZAPOSLENIH 5559 DELAVCEV, OD TEH 795 UČENCEV V GOSPODARSTVU IN 75 DELAVCEV V INOZEMSTVU. UPAMO, DA SE NOVOSPREJETl DELAVCI PRI NAS DOBRO POČUTIJO. šol, kjer si poučeval, te je pospremila na kamniško pokolišče dne 30. 8. 1976, da se še zadnjič poslovi do tebe. Spet smo se vrnili v službo in začeli z delom, vendar te pogrešamo na vsakem koraku. Tvoja vzgojna skupina je ostala brez vzgojitelja, gojenci našega doma pa brez obvezne telesnovzgojne rekreacije. Ko si namreč v lanskem šolskem letu prišel k nam v službo, si takoj poskrbel za zdravje gojencev in njihov telesni razvoj ter jih masovno vključil v tista športna področja, za katera so pokazali največ zanimanja. Bil si odličen športnik, aktivno pa si sodeloval tudi v strokovnem aktivu vzgojiteljev, v sindikatu in v drugih samoupravnih organih naše TOZD. Med gojenci si razvijal tovariške medsebojne odnose in znal vedno prisluhniti težavam mladih, zato si se jim tako priljubil. S tvojo smrtjo je nastala v naših vrstah silna vrzel. Zavedamo se težke izgube in ti obljubljamo, da te bomo ohranili v najlepšem spominu. Tvoji ženi in trem otročičkom, tvojim staršem, bratu in sestri, pa naj bo v tolažbo zavest, da v nesreči niso sami in da iskreno čutimo z njimi, kajti: »Naj zgrudi smrt človeka, človeštvo ostane in z njim do poznega še veka živi kar zanj storiš!« KOLEKTIV DIJAŠKEGA DOMA DOMŽALE Akcija za izgradnjo koče se je začela s prostovoljnim delom zaposlenih v TOZD Flektro-montaža OTVORITEV V SNEŽNEM METEŽU Člani TOZD Elektromontaža se še spominjajo dne, ko so se odločili iz lastnih sredstev zgraditi počitniški dom (kočo) na Pohorju pri Slovenskih Konjicah na Rogli. Pripravljalna dela in ureditev gradbenih dovoljenj so zavlekla dokončanje >n koriščenje prijetnih poletnih dni na Pohorju. Zato je IO OOS še bolj navdušeno organiziral prvo septembrsko soboto (4. 9. 1976) prevoze na otvoritveno svečanost na Rogli. n skem zraku. Toda kolikor bolj «56 ™— “ rm n* *■»■“! zanimanje članov TOZD za ta novi objekt, ki nam bo slučil po nas je vznemirjalo vreme, kajti uujcm, M nam uu mucu pu- - , j h, snežiti Nn kakih m pozimi, toda deževno jutro 1200 m višine pa nas je sneg . pvfz.uiu, ivtua uvze > uu juu vt marsikoga zadržalo v postelji. N°> dosti pa je bilo še vedno »korajžnih« in so se odpeljali z Avtobusi proti Pohorju na Roglo, "kljub slabemu vremenu je bilo ^zdrušje veselo v pričakovanju 'epih trenutkov na svežem gor- Gledališča vabijo Ljubljanska gledališča začenjajo novo sezono, ^se dosedanje in nove abonente vabijo, da vpišejo abonmaje v sezoni 1976-77. Abonenti imajo zagotovljene vstopnice za vse predvidene predstave s popustom. Vsi interesenti naj se javijo referentom za kulturo pri izvrš-"em odboru osnovne organizacije sindikata v lOZD, da bodo ti lahko naročili želeno število ^honmajev. sneg popoplnoma obsul in na vrhu je bilo že pravo neurje — snežni metež. Večina dobro obutih in oblečenih je veselo zakorakala v prvi letošnji sneg, modni privrženci pa so kar malo pokimavali v avtobusu — ali bi sploh izstopili? Sprejem, ki so ga pripravili za nas tovariši iz Slovenskih Konjic, ki so bili pred nami na vrhu, saj so bližje doma, je bil pred kočo P. D. Zreče. V notranjosti pa je že gorel odprt kamin, tako da je bilo ob njem takoj dosti premrzlih prišlecev. Ko pa smo užili malo »močnega« in pečenico z zeljem, smo pozabili na mraz, saj je bilo v koči zelo toplo in lepo in se začeli zanimati za našo kočo. Direktor TOZD ing. Franc Kumše nas je odpeljal proti koči, ki je oddaljena le kakih 100 m od planinskega doma Zreče. Najprej nas je pustil, da smo si jo dodobra ogledali, potem pa je povedal, kako je bilo med gradnjo koče in kako naj bi bilo poslej. Koča ima 8 ležišč in je prijetno notranje opremljena. Za silo lahko v njej prespi tudi do 20 oseb. Znotraj lahko takoj opaziš umetniško sliko panorame, ki jo je naslikal član TOZD iz Slovenskih Konjic slikar amater Ivan Lampret in jo poklonil za kočo, Marjan Poder-gajs pa je z lepo oblikovano tablo v planisnkem slogu in z napisom krstnega imena »Marina« poskrbel, da jo bo vsak obiskovalec lahko našel. Pa tudi sicer ne smemo pozabiti dela, ki so ga udarniško opravili člani PE iz Slovenskih Konjic, saj je bilo treba precej časa od začetka gradnje pa do otvoritve koče. Zato je treba poudariti še enkrat, da je koča zgrajena z našimi sredstvi in udarniškim delom, ki pa bo služila našim članom za prijetno počutje med dopustom in jim pomagala pri nabiranju novih moči za še boljše počutje na delu. Ker se vreme ni hotelo izboljšati, smo se kmalu popoldne poslovili in odpeljali obogateni proti domu, saj je bila večina prvi, na tem koncu Pohorja na Rogli. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Klima je na objavljeni zapis o tov. Prvuloviču v osmi številki Glasnika poslal njegovo prošnjo in odgovor, obenem pa sporočil, da je preveril vse, ki se šolajo ob delu, in ugotovil, da vsi v redu izpolnjujejo obveznosti. IMP — LJUBLJANA ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD — KLIMA Ljubljana, dne 11. 11. 1975. PROŠNJA Podpisani PRVULOVlC VELIZAR, KV-klepar, zaposlen v klima delavnici, razporejen na delovno mesto ključavničar. PREDMET: V letu 1975 sem začel hoditi v delovod-sko šolo strojne smeri, šolo imam v popoldanskem času, in sicer v ponedeljek, torek, četrtek in petek. Šola se začne ob 15.30 do 19.45. Zato prosim, da mi zgoraj navedena komisija odobri doprinos ene sobote v mesecu za dve uri ob torkih, ker delam samo do 14. ure. Do sedaj sem to doprinašal in to želim tudi naprej, ker šola traja dve leti, bi to moral delati tudi toliko časa dokler ne dokončam šole. Prosim, da vzamete mojo prošnjo v obravnavo in upam, da se ugodno reši. Tovariški pozdrav! VELIZAR PRVULOVIČ, l.r. PRVULOVIČ VELIZAR proizvodnja — tu 12. 1. 1976 Obvestilo! Obveščamo vas, da je odbor za medsebojna razmerja na svoji VIII. redni seji dne 9.12.1975 obravnaval vašo prošnjo v zvezi z doprinosom ur za torke od 14. ure dalje in sprejel naslednji SKLEP: Tov. Prvulovič Velizarju se odobri predčasen odhod ob torkih 2 uri, tako da delo zaključi ob 14. uri in enkrat mesečno na dan proste sobote opravi doprinos izkoriščenih ur, vsled predčasnega odhoda z dela. S spoštovanjem! Vodja kadr. spl. sekt. TOZD Klima MIRO DRAŽUMERIČ Koča na F ogli ima 8 ležišč, v skrajni sili bi v njej lahko prenočilo tudi 20 ljudi TENOVCI NA TRIGLAVU Prvi vikend v avgustu je postal že tradicionalen za pohod na Triglav, ki ga organizirajo delavci Tovarne elektronaprav. Letošnji je bil že šesti zapovrstjo. Čeprav v začetku avgusta ni bilo stabilnega vremena, se je pohoda udeležilo 16 članic in članov TEN-a. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki še niso bili nikoli na našem očaku. Tura z nahrbtniki na ramah se je pričela v petek, 30. julija, na Pokljuki, na Rudnem polju. Potem nas je vo- Tenovci pri Aljaževem stolpu dila na zahtevna pot do Vodnikove koče in naprej mimo Velega polja na Kredarico. S tem je bila etapa prvega dne končana, trajala pa je približno sedem ur. V soboto zjutraj se nam je izpred doma na Kredarici pokazal prelep pogled na vrh. Nebo jasno, a prvi sončni žarki so že zlatili naš najvišji cilj. Če je prej še kdo pomišljal ali bi šel gor ali ne, nas je ta lepota tako vzpodbudila, da smo sedaj vsi želeli priti v strmino. Po uri in pol smo bili že vsi pri Aljaževem stolpu. Kolikor bolj se je moral kdo potruditi, tem večje ugodje in zadovoljstvo je sedaj občutil na vrhu. Teh občutkov ni mogoče kupiti za noben denar, treba pa je doživeti in to je neprecenljiva nagrada za vse prestane napore. Za tiste, ki so prvič stopili na ta lepi košček naše domovine, je bilo treba opraviti seveda še nlaninski krst. Pot nazaj smo izbrali po drugi strani. Za kraj, kjer naj bi se skupina vnovič zbrala, je bila dogovorjena Tržaška koča na Doliču. Potem nas je pot vodila prek Hribarice v Dolino triglavskih jezer. Hoja po Narodnem parku je bila lepa, čeprav nas sedaj ni več spremljalo sonce. Cilj drugega dne je bila Koča pri sedmerih triglavskih jezerih. V nedeljo, tretji dan našega izleta, smo ponovno pričeli pohod v lepem sončnem dnevu. Takoj, ko smo zapustili triglavski park, smo že zaslišali kravje zvonce. Vsi smo si zaželeli svežega kislega mleka. Naše želje smo potešili pri koči pod Bogatinom. Na voljo so nam bili tudi drugi izdelki iz »alpskega« mleka. Po poti mimo Komne, nato še spust v dolino in naše skupne poti je bilo konec. Nobenemu ni bilo žal za pretočeni znoj in pridelane žulje. Naš Marjan Požar kot vsakoletni organizator in vodja izleta je dobil zadolžitev, da tudi drugo leto poskrbi za izlet. Predlagano je bilo tudi. da se drugo leto organizira izlet na Triglav v okviru celega 1MP. Kot vemo, proslavljamo prihodnje leto 30. obletnico podjetja in tudi tak množičen pohod bi bil del proslave. Organizirani pohod bi verjetno izkoristil marsikateri član kolektiva, ki še ni bil-na Triglavu. Marsikateri Slovenec čuti že kot dolžnost, da spleza na našo najvišjo goro. Zato že od leta 1778, ko so šitrje Bohinci prvič prišli na vrh Triglava, ima ta gora vsako leto vedno več obiskovalcev. Slovenci smo pač narod hribovcev, zal- Hlebec sira za neposrednega proizvajalca jubljeni v naše gore. To smo imeli priliko videti tudi m' Na pohodu smo srečali naše zdomce, ki žive v Švici. Belgiji in Avstraliji. Ko so prišli na obisk v domovino, so hoteli stopiti tudi na svoj Triglav. Skupina iz Avstralija je morala celo prinesti iz vrha Triglava kamen za posta* vitev spomenika Ivanu Cankarju v Sidneyu. Ker med njimi ni bilo »poklicnih« planincev, jim je prinesel kamen v dolino naš Marjan Požar. UDELEŽENEC Delovni kolektiv TOZD Elektromontaža je v soboto, 4. septembra 1976, na Rogli svečano izročil svojemu namenu počitniško kočo, ki jo je zgradil s sredstvi skupne porabe in prostovoljnim delom. Delovni ljudje s svojim delom ustvarjajo dobrine, ki so na določeni razvojni stopnji družbe potrebni za zadovoljevanje potreb. Potrebe imajo tudi delavci, ki morajo po napornem delu obnoviti svoje fizične in psihične sposobnosti. Poleg prehrane so bistvenega pomena tudi počitek, sprostitev in razvedrilo v naravi. Za zadovoljitev teh potreb smo se delavci TOZD Elektromontaža odločili na zborih v letu 1975, ko smo sklenili, da bomo s sredstvi skupne porabe in prostovoljnim delom zgradili planinsko kočo na Rogli na Pohorju in s tem povečali svoj družbeni standard. Koča je zgrajena \ planinsko-turističnem kompleksu na Rogli na 1500 m nadmorske višine na lepi jasi, obdani z gozdom, kjer so velike možnosti za zimski in letni počitek in rekreacijo. Kakor ob vsakem uspehu kolektiva, je bilo tudi tokrat navdušenje na višku. Člani kolektiva PE Slov Konjice so s prostovoljnim delom olepšali okolico in novo lepotico pripravili na svečano otvoritev in izročitev svojemu namenu. Delavec PE Slov. Konjice tov. Ivan Lampret je daroval svoj likovni izdelek, ki predstavlja motiv gorske pokrajine in lepo popestri bivalni prostor v koči. Tov. Marjan Podergajs pa je z lepo oblikovano tablo v planinskem slogu in z napisom krstnega imena »Marina« poskrbel, da jo bo vsak obiskovalec lahko našel. Za prvi obisk in slavje ob otvoritvi je lO OOS TOZD organiziral izlet na Roglo, kjer je bilo predvideno, da bo po otvoritvi piknik in športna srečanja v naravi. Po pripravah na odhod je kazalo, da bo izlet uspešen. Žal nam v soboto zjutraj, ko smo čakali na odhod, vreme ni bilo preveč naklonjeno, deževalo je neprekinjeno celo noč in prav tako zjutraj. Precej članov kolektiva se je ustrašilo dežja in niso prišli na zbirno mesto. Tudi povabljenih gostov iz drugih TOZD in DSSS ni bilo. Kolikor se nas je zbralo, ki se nismo ustrašili slabega vremena, smo sez dvema avtobusoma odpeljali proti Štajerski. Kljub slabemu in temačnemu vremenu f bilo v avtobusih vedro razpololenje. Pot proti Štajerski. Zrečam in naprej na Roglo je hitro minila v pričakovanju izboljšave vremena. Nemalo smo bili presenečeni, ko sn'° se vijugali po serpentinah proti Rogli in so nas na 1000 m nadmorske višine pozdravi*6 prve snežinke v letošnji jesenski sezoni. Še večje presenečenje nas je čakalo na vrhu- Rogla nas je pričakala odeta v belino. Pričakala je nas, nove obiskovalce, kot nevesta, vsa razigrana in vesela. Pokazala nam je vse čare zimskega veselja. Hotela nas.ie prepričati, da se splača misliti nanjo v letnem času, še bolj pa v zimskem, saj dovd) zgodaj poskrbi za radosti zimskega športa. Sindikalni organizatorji so poskrbeli, da smo se ob prihodu v planinskem domu krepko založili z oskusno hrano in nato veselo prisostvovali pri uradni otvoritvi koče- Direktor TOZD Elektromontaža tov. Franc Kumše. dipl. el. inž., je s kratkim nag0-vorom pozdravil goste, ki so prišli z mariborskega področja in navzoče člane kolekti' *1 ter uradno prepustil kočo svojemu nameni Zaradi slabega vremena so odpadla športna tekmovanja in tudi sprehodi v nara'* Zasedli pa smo planinski dom, razvilo se je družabno srečanje s plesom, pesmijo i11 prijateljskimi razgovori. Složno smo odločali, složno gradili kočo. složno smo tudi pospravljali dobrote, ki ^ vbile pripravljene, nismo se ustrašili količin, ki so bile pred nami na mizah. Prehitro je minil dan in prekmalu je prišel čas odhoda, večina si je želela ta ča$ odhoda podaljšati. Pot nazaj v Ljubljano je bila kratka, minila je v pesmih in veseli*1 šalah. Člani kolektiva so bili veseli, sproščeni in pripravljeni na nove napore in no'č akcije. V. BOLČlt