Pe&tnlna pla£&ns v pot©vini Leto LXm., št. 166 2 5. VII. 1330' k.^at,_prilog. V LJubljani, četrtek 24. Julija 1930 Cena Din L— LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, Lzvzemši nedelje in praznike. _ Inserati do 30 petit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3._, večji inserati petit ▼rata Din 4—. Popust po dogovora. Inseratni danek posebej. _ >Slovenski Narod« Telja mesečno v Jugoslaviji Din 12__, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3134, 3123 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2, — Tel. 190. NOVO M£STO, Ljubljanska c, tel. št 26. Jesenice. Ob kolodvoru 101.-- Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. NAD 2000 ŽRTEV POTRESA V ITALIJI Vedno hujše vesti o grozotnem razdejanju — Več mest je docela porušenih — število mrtvih neprestano narašča — Iz nekaterih pokrajin še ni nobenih poročil — Strah in panika v potresnem ozemlju Rim, 24. julija. Po poročilih, ki pri-ki telefonskih vesti le polagoma, je zavzela potresna katastrofa v Južni Italiji velikanske dimenzije. Število žrtev, ki je znašalo po prvih poročilih okrog 100, se dviga po naknadnih poročilih vse bolj in bo doseglo izredno veliko višino. V Potenzi je bil dotok ranjencev velikanski in slične slike nudijo tudi druga prizadeta mesta; tako na primer Avellino in Ariano, kjer je napravil potres veliko škode. Obupano prebivalstvo brezumno bega po ulicah. Še vedno se slišijo močne detonacije iz vseh krajev. Vojaštvo in požarna bramba razstreljujejo poslopja, ki so v nevarnosti, da se poderejo. Strah prebivalstva je tako velik, da se ne upa vrniti v domove in vztraja na prostem, ker se boji novih potresnih sunkov. Panika vlada v vseh pokrajinah okoli Napulja in se je razšri'a tja daleč do Apeninskega pogorja. Glavni napuljski list »11 Mattino« poroča, da presega število smrtnih žrtev ogromno število 1000. Ravnatelj tega lista je mnenja, da je zahtevala katastrofa bržkone do 1500 ljudi. Do 2. ure zjutraj je vse prebivalstvo Napulja ostalo na ulici, ker se je balo novih potresnih sunkov. Napulj, 24. julija. Število mrtvih neprestano narašča. Ranjencev je doslej nad 2000. Na tisoče kmetov je ostalo brez sirehe. Med turisti je povzročil potres veliko paniko. Po dosedanjih poročilih ameriškega konzulata ni bil izmed 1500 do 2000 Američanov, ki so bili v potresnem ozemlju, nihče ranjen/ Večina njih je bila v Sorrentu ali pa v Napulju. To je predvsem pripisovati dejstvu, da je bila večina njih na napuljski obali, kjer so občutili potres veliko manj kot 150 km vzhodno, kjer je bilo v bližini Melfija središče potresa. V okolici tega nesrečnega mesta, ki je popolnoma porušeno, imajo vsa mesta in vasi 75 milj na okrog Številne človeške žrtve. Razdejanje v teh pokrajinah je tako veliko, da sličijo mesta krajem severne Francije, ki so bili opustošeni v svetovni vojni. Kar se ni porušilo, je v tako žalostnem stanju, da bodo morali poškodovana poslopja razstreliti, da se preprečijo nadalfne j nesreče. Poročila, ki so prispela ponoči, pravijo, da je v Melfiju 150 mrtvih in 400 ranjenih, v Beneventu 20 mrtvih in mnogo ranjenih. Iz Villanove poročajo, da je večina prebivalstva mrtva ali pa ranjena. V Monte cavu je 300 mrtvih in veliko več ranjenih. I K temu pa je treba prišteti še mrtve in ranjence neštetih vasi in j trgov, ki so bili prizadeti po tej stra- j šni katastrofi. Padanje kamenja je j ubilo v Napulju 4 pasante. Mnogo po- J slopij je hudo poškodovanih in kažejo j nevarne razpoke. Celokupno prebival- j stvo Napulja, ki šteje skoraj milijon duš, je prebilo noč iz strahu na prostem. Rim, 24. julija. Potresna katastrofa zavzema vedno večji obseg. Oficijelna j lista mrtvih narašča vse bolj in bo dosegla najbrže 2000. j Obsega katastrofe ni možno ugoto- | viti, dokler ne bodo zbrana vsa poročila. Ker so vse zveze pretrgane, so bila odposlana v prizadete kraje letala, ki preiskujejo ozemlje. Iz nekih apeninskih mest ni še nikakih vesti. Po nadaljnih poročilih je v Lacedoniji 300 mrtvih in 600 ranjenih, v Aquiloniji 300 mrtvih in 500 ranjenih in v Bisacci 50 mrtvih. Vsa ta tri mesta je potres porušil do tal tako, da ni ostal kamen na kamenu. Da ni bilo na stotisoče žrtev, se je zahvaliti dejstvu, da je bilo središče potresa v kraju, kjer so razmeroma mala mesta. Po dosedanjih ugotovitvah je bil dosedanji potres veliko močnejši, kot oni, ki je porušil Messino, kjer je bilo ubitih nad 100.000 ljudi. Včeraj so vse popoldne letala nad katastrofnim ozemljem številna letala, ki so fotografirala prizadete kraje in brezžično dirigirala rešilne ekspedicije, ki so odhajale iz Napulja. Včeraj ob osmih zvečer je prispelo iz Melfija letalo, ki I je prineslo s seboj slike katastrofe, j Pokazali so jih Mussoliniju, ki je ukazal, naj letala nadaljujejo poizvedo- « valno službo. Vse telefonske in brzojavne zveze so v potresnem ozemlju popolnoma porušene. Tsta usoda je doletela mostove tako, da je rešilna akcija silno otežkočena. Veliko malih mest in vasi je še vedno odtrganih od ostalega sveta. Pod ruševinami je polno ljudi, ki čakajo na rešitev. Doslej ni Italija naprosila inozemstvo za pomoč. Iz vseh strani sveta prihajajo sožalne brzojavke. Rim, 24. julija. V notranje ministrstvo prihajajo neprestano nove vesti o razdejanju potresa v posameznih provincah. Davi je notranje ministrstvo objavilo komunike, ki opozarja na to, da bo število smrtnih žrtev najbrže nara- slo nad 2500. število ranjencev znaša že sedaj nad 3000, dočim se računa, da je pod razvalinami gotovo še enkrat toliko ranjenih in mnogo mrtvih. Središče potresa je po točni ugotovitvi severno od ugaslega vulkana Vultero, ki se dviga 1S30 m nad morjem. Rinit 24. julija. AA. Minister za javna dela Dicro!ianza je odpotoval v spremstva višrh uradnika** v Mclfl, kjer je pot.es povzročil izredne poškodbe m tirjal 200 človeških žrtev. Oblastva so z vso naglico organizirali podporne akcije za poškodovane ob« čine. Iz Napolja so odšli v poškodo* vane kraje posebni vlaki z živili in z drutf'm materijalom. Važni sklepi sinafike koitiereftcd Konferenca bo danes zaključena — Enotni ukrepi za izboljšanje cen agrarnih pridelkov — Druga konferenca bo v jeseni Bukarešta, 24. julija. O konferenci poljedelskih strokovnjakov Rumunije, Jugoslavije in Madžarske, ki se vrši v Sinaji in ki je imela včeraj dopoldne in popoldne svojo drugo plenarno sejo, je bil davi izdan službeni komunike, ki naglasa med drugim: Poljedelski strokovnjaki vseh treh držav so se sporazumeli, da bodo predlagali svojim vladam primerne ukrepe, s katerimi naj bi se zasigurala uspešnejša prodaja agrarnih produktov. Ti ukrepi bodo sporočeni tndi Društvu narodov obenem z odgovorom na vprašalno polo, nanašajočo se na razna gospodarska vprašanja. Strokov- njaki so na svoji včerajšnji konferenci proučevali takojšnjo možnost izboljšanja cen glavnim agrarnim produktom. Sporazumeli so se na uAralelne ukrepe v vseh treh državah, ki naj dovedeno do izenačenja cen in enotnega postopka pri izvozu. Končno je bilo na včerajšnji seji sklenjeno, naj se skliče pozno v jeseni nova konferenca, na kateri naj se prouči uspeh teh ukrepov in sklepa o nadaljnih potrebnih korakih. Danes popoldne se bo vršila zadnja seja, na kateri bodo definitivno redigirani dosedanji sporazumi, na kar bo konferenca zaključena. Amerika gradi nove križarke WashiPgton, 24. julija. AA. Poučeni krogi potrjujejo, da proučuje pristojni oddelek mornariškega departementa načrte novega tipa križark z mostiči za pristajanje in od-najanje letal. Po drugi strani pa zanika mornariški departement, da bi bil priporočil gradnjo križark, ki bi bile oborožene s posebno močnimi topovi in ki bi mogle prenašati do 75 letal. Nova nemška stranka Berlin, 24. julija. V pogajanjih med skupinama grofa Westarpa in Treviranusa, se je dosegel sporazum, da se bo ustanovi* la lastna stranka, ki se bo imenovala kon* servativna ljudska stranka. Predsedstvo nove stranke bo obstojalo iz kolegija še* storice, v katerem bosta med drugim Tre* viranus in general Lettow*Vorbeck. Poleg tega kolegija bo. obstojal 14 članski so* svet, v katerem bo tudi grof Westarp. Protižidovski izgredi v Romuniji Bukarešta, 24. julija, V zvezi z zadnjimi protrižidovekimi nemiri aretirana pravoslavni duhovnik Dimitreecu je s petorico drugih aretiran cev pričel z gladovno stavko. Drugega duhovnika bodo izpustili na svobodo, ker je neozdravljivo tuberkulozen. V Bortri bo bile dane« izvršene 4 na-daljne aretacije. Listi skoro vseh smeri ostro obsojado včerajšnje izgrede. Justiffkacije v Rusiji Varšava, 34. julija. Kakor javljajo iz Minska, je bilo tamkaj obsojenih 6 uradnikov ljudskega komisarjata za prosveto od OPU na smrt zaradi špijonaže v korist Poljske. . Justifikacije so bile takoj izvršene. Seja komfsfje za intelektualno sodelovanje Ženeva. 24. julija. A A. Tu je bilo otvone no letno zasedanje mednarodne komisije za intelektualno sodslovasje, Avtomobilska nesreča Veliki Bečkerek, 24. julija. Pri selu Straža v okolici Velikega Bečkereka se je primerila danes dopoldne težja avtomo* bilska nesreča. Tovorni avto nekega trgov* ca, na katerem so bili poleg šoferja še trije delavci, se je na nekem hribu prevr* nil v precej globok prepad in razbil. Dela* vec, ki je sedel poleg šoferja, je ostal na mestu mrtev, šofer ima zlomljeno nogo, ostala dva delavca, ki sta bila zadaj, pa sta dobila lažje poškodbe. Avto sam je tako razdejan, da ga ne bo mogoče več popra* viti. Nesreča je nastala, ker je odpove* dala zavora Poplave v Angliji London, 24. julija, g. V zgodnjih jutranjih urah se je nad dolino Bsk utrgal oblak. Močno deževje je v dolini povzročilo velikansko škodo. Reka je takoj močno na-rastla ter poplavila več vaai. Voda je odnesla nekaj železniških mostov. Ceste so poplavljene. Obstoji bojazen, da je zgubilo več oseb življende. V nekaterih krajih so prebivalci v svojih hišah obkoljeni od vode. Skušajo jih rešiti s čolni. Materijelna škoda je zelo velika. Letina na polju je deloma uničena. Rikov podal ostavko? Moskva, 34. julija. AA. Po nepotrjenih vesteh je Rikov podal ostavko na položaj predsednika sveta ljudskih komisarjev. Hud vihar v severni Nemčiji Bochum, 24. juHja. g. Na nemško-nizo-zemaki meji je včeraj divjal močan vdhar, ki je rjpustošil velika ozemlja. Najbolj je trpela občina Alpen, v kateri je bilo mnogo hiš zelo poškodovanih. Vihar je izruval in odnesel nad 1000 dreves. Mnogo oseb je ranjenih. Hudo neurje v Ameriki Newyork, 24. julija. V zapadnem delu mesta New Yersey je divjal strahovit vihart ki ga je spremljala močna toča. Mnogo hiš je težko poškodovanih. Nekatere so ee zru-šiie. Število mrtvih znaša 10, Število ranjenih pa je zelo veliko. Materijelna škoda se ceni na več milijonov dolarjev. Koroški renegatje se razburjajo ker jih je vodja Heimwehra dr. Steidle označil za zdraibarje in kalilce mirnega sožitja med Nemci in Slovenci na Koroškem Dunaj, 24 julija. Na nedavnem zboro* vanju tirolskih Heimwehrov je imel znani heimwehrovski voditelj dr. Steidle govor, v katerem se je precej ostro izrazil o koro» ških nemčurjih in jih označil kot oni ele* ment, ki seje sovraštvo med ^pravimi Nem* ci in koroško slovensko narodno manjšino Razumljivo je, da so te izjave vzbudile vrstah renegatov hudo ogorčenje. Z vseh strani so začeli pošiljati proteste proti tem izjavam na vodstvo Heimwehra, toda ti protesti so stilizirani tako. kakor da bi bil d** Steidle žalil in napadal Slovence. »Vodstvo koroške »Landmannschaft« se je izdalo posebno resolucijo, v kateri se bavi z dr. Steidlovim govorom in pravi med drugim: Cestni stadij državnih inženjerjev Beograd, 24. Julija. AA. Zaradi odhoda v inozemstvo v svrho proučevanja grajenja sodobnh cestišč je mini ster za gradnje odobril šestmesečni dopust s pripadajočimi rednimi dohodki inženjer jem svojega resora: Simi P. Stambuloviću iz Paračina, Vekoslavu Ostrajiću iz Rume, Ismetu Sokoloviću iz Sarajeva, Aleksandru Teslicu iz Zagreba, Cirilu Zeroraovskerau iz Kumanova in Živoradu Djukien iz Tetova. Omenjeni inženjerji odidejo v začetku prihodnjega meseca na praktični in teoretski študij modernih cest v Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo in bodo morali o svojem delu vsak mesec poročati ministrstvu, po povratku domov pa izdelati podrobno poročilo o doseženih uspehih, da se z njivohimi izkustvi ukoristi tudi drugo državno inženjersko pomožno tehniško osobje. Iz državne službe Beograd, 24. julija. »Službene Novine« objavljajo večji ukaz o premestitvi v poštni službi. Na področju ljubljanske direkcije so premeščeni v Ljubljano: Janko Kocmur iz Litije, Vladimir Vojska iz Novega mesta in Anta Kalokira iz Zagreba. K terenski sekciji v Celje ie premeščen Ljudevit Fajgelj iz Maribora. — V finančni službi sta premeščena pomožni carinik iz Gornje Radgone Vladimir Tadejević v Split in pomožni davkar Fran Blažon iz Županje v Litijo. Zanimive izkopine v Spita Split, 24. julija. Pri kopanju temeljev za neko novo stavbo so naleteli na zanimivo odkritje. Našli so ostanke ogromne palače iz Dioklecijanove dobe, ki po obsegu in velikosti presega Dioklecijanovo palačo. Strokovnjaki sodijo, da gre za Dioklecijanovo knjižnico. Nadaljna izkopavanja bodo vodili strokovnjaki, da bi se starine ne poškodovale. Statistika konkurzov Beograd, 24. julija, ć. Minister pravde je izdal vsem podrejenim sodiščem nalog, da morajo pričenši od 1. maja dalje pošiljati državnemu statističnemu uradu vse podatke o razglašenih in ukinjenih konkurzih kakor tudi o prisilnih poravnavah, da bi se moglo točno ugotoviti statistično stanje in razvoj Zdraviliški dom v Dubrovniku Dubrovnik, 24. juldja. Dubrovniška ob* čina namerava zgraditi moderen zdravi* liški dom. Načrte za novo zgradbo, ki naj bi bila ena najlepših v Dubrovniku, je iz* delal dunajski arhitekt Heller. Razsodišče v katerem so odlični jugoslavenski umetniki, pa je načrt odklonijo, ker m v skladu z arhitekturo Dubrovnika. Ker tudi drugi vposiani načrti ne odgovarjajo tej zahtevi, bo razpisan nov natečaj. Mednarodna razstava usnja m obuval Begrad, 24. julija. AA. Rumunsko zunanje ministrstvo je obvestilo zunanje mdni-strebvo v Beogradu, da se prireda v Rumu-niji od 1. septembra do 1. oktobra t. L mednarodna razstava k >ž in obuval. Rumunsk? državne železnice so odobrile za udeležence j kakor budi za blago 50 odetot. popusta pri prevozu. Zavod za napredovanje zunanje trgovine obvešča zainteresirane kroge, industrijalce usnja in obuval, o ted razsta/vi gle- i de eventualnega sodelovanja, 1 »Vodstvo korošk »Landmannschaft« se čuti primorano, najodločnejše odkloniti izjavo dr. Steidleja v Inomostu, ker vse* buje težko žalitev koroških Slovencev. Koroški Slovenci (!) so vzlic groznemu pri* tisku za Časa jugoslovenske zasedbe v ju* naških obrambnih bojih in pri zmagosl.iv* nem ljudskem glasovanju dokazali svojo domovinsko zvestobo in ljubezen do ko* roške dežele v taki meri. da neodgovorni napadi moža, ki o dejanskih razmerah na Koroškem nima nikakega pojma, teh do* kazov ne morejo ovreči.« (Zdi se, da so se pravi Nemci že nave« liČali renegatske zdražbe ter da bi se jih sedaj, ko so opravili svojo dolžnost, prav radi otresli po znanem nemškem pregovo* ni: Der Mohr hat seine Pflicht getan . . .) Protihabsburška liga na Madžarskem Budimpešta, 24. julija, s. 0 zborovanja nasprotnikov Hab»burgovcev, javljajo lieti, da so narodni socialisti hoteli včeraj ustanoviti ligo nacijonalnega kraljestva Zborovanju je prisostvovalo več članov bivše se-gedanske vlade, tako njen ministrski predsednik Desider Abraham, notranji minister Mihajlo Domoter, bivai vojni minister Albert Barta in predsednik >Probujajocih se Madžarov«, Du«Javary. Predsednik ctr. Szasz je sporočil, da je ustanovitev protihabsbur-ške lige potrebna, ker je madžarski narod skoraj 100 odst. sovražen Habsburgovcem. Ako bi Oton Madžarski vrnil samo eno madžarsko vas, bi tudi jaz, je dejal dr. Szaac želel, da se vrne. On pa za to ne bo zmožen. Restavracijska politika je politika mag-natov, višjega duhovništva in Židov. Buda-varv je protestiral proti temu, da bi se v vodstvo pozvali tudi socialni demokrati. On noče sedeti skupaj s stranko, ki je v zveai z boljševizmom. Pri tem je prišlo do zek> razburljive debate, tako da niso mogli izvoliti predsedstva. Grški učitelji obsoieni v Albaniji Atene, 24. julija. M. V vsej javnosti vlada silno ogorčenje zaradi obsodbo treb grških učiteljev v Albaniji, ki so poučevali na grških manjšinskih šolah. Vsi trije so bili obtoženi, da ru-jejo proti albanski državni oblasti ter da so podkupljeni od grške vlade. Grški listi naglašajo, da je Albanija s to obsodbo kršila obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbo iz leta 1020 glede varstva narodnih manjšin. Grška vlada bo proti temu vložila protest pri Društvu narodov. Odlikovanje i belgijskega kralja Pariz, 24. julija. AA. Vseučaiiški svet je podelil belgijskemu kralju Albertu nas krv doktorja honoris causa. Pariško vseučilišče je podelilo belgijskemu kralju to visoko odlikovanje za njegovo živahno zanimanje za matematične vede. Iz roparskih krempljev rešeni misijonarji London, 24. julija. AA. Angleški mi-sijonarki miss Kdith Nettleton in miss Harrison, ki so ju zajeli 5. julija kitajski razbojniki, sta bili izpuščeni proti odkupu za visoko svoto. Angleški in ameriški konzul v Foochovu sta rešila še nad 40 drugih britanskih in ameriških misijonarjev. Nove španske uvozne carine Madrid, 24. julija. Vlada je sankcionirala nove uvozne carine, ki imajo namen ojaeiti špansko valuto. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 32.685. — Berhn 13.45 — 13.48 (13.465). — Bruselj 7.8795. — Budimpešta 9.8866. — Curih 1095.9. — Dunaj 795.33 — 798.33 (796.83). — London 274.31. — Newyork 56.155 — 56355 (56.255). — Pariz 221.83. — Praga 167.18. — Trst 294218 — 296.28 (29528). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.125. — Pariz 20241125. — London 25.03. — Newyork 514.325. — Brusen* 71.90. — Milan 26.95. — Amsterdam 307. — Berlin 122.86. — Dunaj 72.71. — Sofija 3.73. — Praga 15295. — Varšava 57.70. — Budimpešta 90215, — Bukarešta 886 Stran 2 Pred delno regulacijo . , Ljubljanice Ker nI d narja, bo Ljubljanica regulirana zaenkrat samo delno — Program letošnjih regulacijskih del ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 34. julija 1930 Ljubljana. 34. julija. Kakor smo ie poročili, s« d« vršila 4. junija ▼ prostorih kraljeve banske uprave konferenca za regulacada Ljublja-niče. Konference so se udeležili pomoč* nfk bana dr. Prrkmajer kot predsednik, mestni župan dr. Dinko Puc za mestno načelstjvo, tehnični inspektor inž. Sbrizaj, tehnični nadev etnik inž. žturm, oba za bansko upravo, gradbeni direktor inž. Pre-lovsek, nad kom i« ar inž. Klohcar, oba za mestno občino ljubljansko, vladni svetnik dr. Spiller - Muv* in načelnik I. Knez pa za glavni odbor vodne zadruge za osuševanje barja. Glavni namen sestanka je bil pospešiti regulacijska dela in odpraviti nehigljensko stanje Ljubljanične struge. Celotna regulacija Ljubljanice in osuševanje ljubljanskega barja bi zahtevajo okrog 40,000.000 Din, z* kar pa zaenkrat m kreditov. Zato je bil na konferenci sprejet predlog, naj »o zaenkrat prične z del-no regulacijo Ljubljanice, za katero bi bil kredit v znesku 6 milijonov Din na razpolago. Za delno regulacijo M prispevali država 2, mestna občina 1, uprava dravske banovine 1 in glavni odbor za osuševanje "barja 1 milijon Din. program letošnje regulacije Ljubljanice je bdi določen tako-le: a) Na/prava provizorične zatvoraice na I^ubljanici na starem kraju tik pred izlivom Gradasoice. b) Dovr&itev opornih zidov in brežtn ob Ldubb'anicj na Brega, na Sr. Jakoba in na Gallusovem nabregjn ter na Plateh in Krakovskem nasipu; e) Ureditev franč^kansfcega moartovja; d) Regulacija Gradašcios v spodnjem toku in ureditev izttva v Ljubljanico; e) Naprava ograje na Cankarjevem In Sv. Jakoba nabrežju i f) Regulacija potoka Mali graben do mostu na Opekarski cesti in ureditev izliva v Ljubljanico. Ta dela bi veljala 6 milijonov Din. Na konferenci je bilo soglasno sklenjeno, da se tozad«vni gradbeni program za dela ▼ znesku 6 milijonov Din predloži ministrstvu za gradbe, obenem se pa ministrstvu po&ljejo načrti in proračun! ter tehnično poročilo, ki ga naj sestavi mestni gradbeni urad. Načrta so bila izvršeni in bodo prihodnji teden predloženi ministrstvu za zgradbe v Beogradu, od katerega je potem odvisen začetek ponovnih regulacijskih del Ljubljanice, &m preepe odgovor, bodo regulacijska dela razpisana. Ker je pričakovati, da bo ministrstvo načrte odobrilo, je računati, da bodo že prihodnji mesec, najkasneje pa v septembru začeli z regulacijo Ljubljanice. Kolikega pomena je regulacija Ljubljanice za mesto, nam ni treba še posebej omenjati, saj imamo o tem že celo literaturo. Želeti bi bilo le, da ne ostane pri delni regulaciji, temveč da pridemo v doglednom času do popolne regulacije Ljubljanice. Jutri f Očarljiva fUmmiea opereta IJuhemni, ramGosJa, opojnih melodij, lepote in plesa 11 Jlio Jlita Slitrn šeino •Matica Pet sodnikov za enajst kovačev Zanimiva obravnava pred senatom petorice, ki je zamenjal poroto Obtoženca oproščena Ljubljana, 34. iuirja. Včeraj je bila pa resna. Se dva gospoda je poklical predsednik senata g. nadsvet-nik Mladic na št. 79 in pet jih je sedelo za mizo: senat petorice, ki je po novem zamenjal poroto za najtežje zločine. Tudi državni tožilec g. dr. Fellacher je na-brusil dve težki sekiri, dve pravi mesarici, namreč §§ 327 m 338, ki razlagata zločinstvo razbojništva. Spadata že v romantiko črnih noči, rokovnjačev in krvi. Ker romantika dela le z velikimi efekti, radi paragrafa zahtevata kar dvajset let Kraj: S&ofja Loka, romantična Loka, domovina dr. Tavčarjeve romantike in najvišjih romantičnih podvigov nesmrtnega Dfaneža. Osebe: Jože Mrovija, Zofkež imenovati, prvi obtoženec; Valentin Kavčič, znan pod imenom Competer, drugi obtoženec, kvartopirei, postopači, pijanci in priče, raz-cefrana marela, državni tožilec, dva zagovornika in pet sodnikov. Čas: 4. aprila 1930 po policijski uri. Prvo dejanje se vrši pri Dalmatincu, ob starodavnem Kapucinskem mostu, drugo ob Thalerjevi pristavi pred pokopališčem, tretje pa na št 79 v Ljubljani. Že sama imena glavnih oseb >Oalmati-nec« ob Kapucinskem mostu in pokopališče, pa mehko loško narečje — sama romantika. Brrr... Na zatožni klopi sedita bleda in po-svaljkana Zofkar in Gumpeter. Posvaljka-na, ker je bila njuna obleka shranjena v kaznilniški garderobi. Jože Mrovija je pristen Škofjeločan, Kavčiča je pa rodila Ljubljana, a je vsaj pristojen v Oselico v Loških hribih in stanuje pri Sv. Ehihu. Oba že kaznovana zaradi tatvine in nasilnosti. Državni tožilec bere, da sta ' Mrovija in Kavčič napadla po zabavi pri Dalmatincu Antona Afriča, ga podila pred Thaler-Jevo pristavo, tam pretepala in ranila ter mu vzela 110 Din. Kavčič z izbranimi besedami rutinirano slika, kako ie dobil tisto popoldne v tovarni »Sešir« tedenski zaslužek in kako je najprej kupil za svojo ženico in deco l kilo mesa in 1 kilo zabele, potem je pa šel k »Dalmatincu«. Tam je našel že pijanega Afriča. Mož je sitnaril in se drl med ubranim petjem ostalih gostov, ko ga je pa Kavčič miril, ga ie Afrič celo sunil v brado, da mu je udri kožo. Ko je pijani Afrič šel po policijski urai ven, so znanci stekli za njim in ga naklestili, ker je Kavčiča udaril. Mrovija je ostal pred gostilno in varoval Kavčičevo meso in zabelo. Tudi Kavčič ie bil vinjen, pa vendar se dobro spominja, da je Afrič jedel dvakrat sar-done in enkrat sir ter da je bil že ob 5. popoldne pijan, pozneje je pa izpil še več pollitrov težkega dalmatinca. Mrovija je prišel v krčmo suh, a je kmalu šel domov po denar in je tudi pokazal nekaj kovačev, ko se je vrnil. Po pretepu so šli vsi v kavarno na črno kavo, nato so pa poklicali pri drugi gostilni in se tako opijanili, da je Kavčič moral shraniti meso in zabelo pri Mrovlji doma, nato sta pa šla s tovarišem Dolinarjem k Sv. Duhu, kjer je bil zopet kraval, ki se pa razprave ne tiče. 0 kakem denarju Kavčič ne ve nič, njemu ga pa ni bilo treba jemati, ker ga je imel sam dosti pri sebi. Omeniti moramo zlasti olikani in fini ton Škofieločanov, namreč obeh obtožencev in vseh treh prič, ki se med seboj pri razpravi titulirajo brez izjeme z gospodi. Obtoženec Mrovija je bolj tih in miren, pa vendar odločno pove, da je prišel ob 5. popoldne k »Dalmatincu« in izpil najprej četrtinko vina, nato je pa pijanega Afričana zaprosil za kozarec. Ko je to opazil priča Andrej Pogačnik, ga ie takoj povabil, češ, naj pije, saj Itak kvartajo za pijačo. Malo je gledal »šnopsanje«, potem je pa šel domov večerjat in po denar. Prinesel je seboj 50 Din nazaj k »Dalmatincu«. Ob policijski uri je šla družba na ulico, kjer je Afrič Dolinaria udaril z dežnikom, ker ga je prej, ko je zadremal, suval v brado. Stekli so proti pristavi, Mrovija je pa ostal pred gostilno in varoval Kavčičevo meso. Pri pretepu ob Thalerjev] pristavi ni bil in tudi denaria ni vzel. ker ga je imel dosti pri sebi. Dobro se spominja, da je izpil Afrič najmanj šest pollitrov in naročil dvakrat ribe in še sira. Kakor toreador Escamillo v Carmen veličastno prikoraka v zbiksanih gamašah in z marelo kakor z bridkim rapiriem v roki napadeni Anton Afrič pred sodnike. Prikloni se globoko mizi, preteče zabliska z očmi proti obtožencema in patetično pove, da ne ve, kako ga imenujejo po domače. 44 let je star in nima nič, ker je žena gospodar. Z obtožencema ni bi! nikdar in nikoli v najmanjšem sovraštvu, nato pa z gromovitim glasom in neprekosljivim pa-tosom prične deklamirati svoj obtožni govor v slovnični slovenščini, posebno trdo poudarjajoč vse »1«: »Vsa čast in hvala našim vrlim orožnikom, ki so tako hitro izsledili take tatove m roparje!« Gospod predsednik opozarja navdušenega govornika, naj ne pridiga in naj ne kriči, temveč naj lepo mimo pove, kar ga vprašajo. Ali opomini ne pomagajo, ker razjarjena priča še bolj kriči in zmerja obtoženca. Prizori za prizorom se bliskovito razvijajo, vsak dramatičnejši in burne jši od prejšnjega. Vse vpije, maha z rokami, vstaja in grozi. — Kolosalen zvočni film! Popoldne je Afrič vzel iz hranilnice 150 dinarjev in se »lepo podal« k »Dalmatincu«, kamor je prišel gospod Mrovija. Po» steno se ga je nalezel. Koliko je izpil? »fzpil — hvala bogu, za moj denar — dva Htra, pri Žoržu sem kupil za 10 Din sira in pri peku dve veliki žemBL taki, ki so po dinarji«. Kako velike so bile pa tiste ribe? »Naj se upošteva, kar sem rekel, če ne, neham govoriti — rib pa nisem meril! Plačal? Plačal pa vsako stvar sproti, da bi me birt ne čakal aH Se celo tiri a!« ie mogočno odgovoril. Pošteno se ga je nabral, pravi, potem je pa šel ven, ne zamerite, že veste kam. Zunaj je videl, da se nekdo skriva. *Ne vem, kdo, sedaj je pa dokazano, da je bil Mrovija. Jože — ta, ta!« In kriče prebada Jožeta z iztegnjenimi rokami in strašnimi očmi, ves divji in bled. Za uro ne vem, ampak močna tema je bila. Proti drugemu obtožencu: »Ta je tisti!« Saj ste se danes tuđi malo koraiže napili. »Ce ni res, si pustim glavo odrezati, to sta moja dva morilca!« Kako pa potem? »Nisem opravil potrebe, žalibog, žali-bog je bila že vojska za menoj. — En debeli glas — sem ga takoj spoznal — pokaže na Mrovljo, ki pozneje sam pravi o njem, da je šele mesec dni po pretepu zvedel, da je bil zraven. »Udaril me je tukaj-le na sence, da mi je koža visela proč m bom »žlak« nosil vse življenje, ta, ta je pa šel v varžet (zopet Mrovija) ali pa Dolin ar.« Potegne listek iz žepa, kjer ima vse natanko zapisano, da so se čez mesec norčevali, kako so ga, in mu je to povedal sam Mrovija. Ker Mrovlia protestira, se raztogoti in plane proti njemu: >C«o! Cito! Tiho! Ce se kdo oglasi...« Oblagal ie revež ves krvav v nezavesti m tri 4ni ga je glava bolela, da je naznanil orožnikom sale 8. aprila. »Strogo kaznujte loške roparje!« Predaednik senata pa mirno diktira: »Uradno se konstatnje, da Je priča nenavadno glasen in gostobeseden ter nekoliko opit in vpričo sodišča obklada obtolenea z roparji in se vede lako prešerno.« Priča pa le neprestano gleda v svoj koncept. Orožnikom je mož vse znatno drugače povedal. Zahteval je pa za bolečine 30O0 dinarjev — pri zdravniku ni bil —, ga dežnik 180 Din, za hlače itd. itd. Koliko ste ga pa danes? »Ja, danes pa samo dva četrt« in onemogel sede. Priča Andrej Pogačnik je mirno povedal, da je bil tudi on pri »Dalmatincu«, kjer so v drugi sobi sedeli oficirji, v prvi je pa on kvartal z gospodom Lebnom. Afrič je bil čisto pijan in je nadlegoval goste. Izpil je šest ali sedem pollitrov, kar mu je rekla tudi natakarica Fani, ko je Afriču nesla vino mimo njega. Za jed in pijačo je plačal gotovo 60 do 70 Din. Afrič skoči: »Na take besede ne odgovarjam.« Priča se točno spominja, da je Mrovija prinesel od doma nekaj kovačev, ker jih je kazal. Pijani so bili vsi, najbolj pa AfriČ, ki je pozneje trdil, da ga je oropal priča in so ga orožniki tudi aretirali, a zopet izpustili, ker se je dokazalo, da ga ni bilo pri pretepu pred pristavo. . Priča France Dolinar p. d. Kruhkov s Trate, dela s Kavčičem v tovarni »šešir* in je tudi pil pri »Dalmatincu«. Pove, da se je Afrič zaletaval. Po pretepu je kazal Kavčič, ki je bil tudi pijan, polomljeni in stolčeni dežnik. Tudi on je videl Mrovljo, da je prinesel denar. Morebiti je zato prišlo do rabuke, ker Afrič ni dal Mrovlji za pijačo. Ko sta šla s Kavčičem iz zadnje go=» stilne domov, sta bila oba pijana, Kavčič pa tako, da je večkrat izgubil zavitek z mesom in zabelo in ga je nato on nosil. Pred pristavo priče ni bilo. Mrovljin zagovornik dr. Frlan protesti* ra proti zaprisegi priče, ker je Afrič pijan, in Kavčičev zagovornik dr. Švigelj se protestu pridruži, državni tožilec je ps za prisego, čemur senat ugodi. Škofjeloško županstvo izjavlja, da sta obtoženca na srednjem glasu. Ko vse tri priče prisežejo, ustane Mrov* lja in izjavi na kratko: »Dolinar je po krivem prisegel, ker me* ne ni bilo zraven« ampak posvarjen zopet utihne in se umiri. Državni tožilec predlaga zaslišanje gostilničarja Nazorja in obeh natakaric, čemur se zagovornika protivita. Zagovornik dr. §vigelj poudarja neza« nesljivost Afričevih izpovedi, ki je pijan, kakor se vidi, po lastni izpovedi že od pol litra vina in je nemogoče, da bi se spominjal resnice onega večera, ko je izpil gotovo 3 litre težkega dalmatinca. S kratkim, z vso preciznostjo utemelje« nim zagovorom se je predgovorniku pri» družil še Mrovljin zagovornik dr. Frlan, nato je pa senat po kratkem posvetovanju oba obtoženca popolnoma oprostil, da obsoditi ju ni mogel niti zaradi lahke telesne poškodbe, ker Afrič ni predlagal. Strmeči Afrič, razočarana žrtev, je plašno protestiral, češ da se ju boji in nezadovoljno odšel. Počastitev spomina ruskih mučenikov Kakor vsako leto, so romali ruski emigranti tudi letos in sicer v nedeljo 20. t. m. na Vršič, da počaste spomin ruskega neznanega vojaka m ruskih mučenikov -ujetnikov, ki so gradili cesto na Vršič, kjer jih je mnogo podleglo mrazu in lakoti, še več so jih pa zasuli plazovi. Pod Vršičem je pokopanih okrog 2000 ruskih ujetnikov. Romanie na Vršič* ie organizirala tudi letos Ruska Matica. Ljubljanski ruski cer-I kveni zbor pod vodstvom neumorne gospe Kulakove je zapel pred rusko cerkvico pod kočo na Gozdu ganljive pogrebne molitve, svečani parastos in molitev na skupnem grobu je pa opravil pravoslavni prota Dimitrije Jankovih. V imenu Ruske Matice se je zahvalil za udeležbo pri počastitvi spomina ruskih trpinov vseučiliški profesor Maklecov, poudarjajoč zlasti zasluge notarja v Kranjski gori dr. fvana Grašiča, ki je največ storil za ohranitev in popravilo pe vojni zapuščene ruske cerkvice. Za niim je govoril dr. Grašič o zgodovini kapelice ter dosedanjih in bodočih delih, da se ta« poleg skromnega spomenika bhzu koče pri Sedmerih jezerih edini spomin na mučeniško življenje in umiranje ruskih ujetnikov na naših tleh ohrani poznejšim rodovom- Končno je govoril le predsednik podružnice Ruske Matice v Novem Sadu profesor Skrinčenko. Prvi je pa počastil spomin ruskih mučenikov prota Dimitrije Jankovič, ki je imel po cerkvenih obredih na udeležence pijetetne svečanosti ta-Ie nagovor: »S pobožno m globoko pije te to smo stopm" na ta sveta tla, kjer spi večno spanje nad 3000 mučenikov ruskega naroda — žrtev velikega zgodovinskega dela. Nam je ta kraj svet Naš prihod sem je naše romanje. Ta leseni križ ie naša piramida, večni spomenik velike tragedije ruskega naroda. To je živa priča trpljenja in mu-čeniStva. 2000 grobov! Dva tisoč mučenikov samo na enem kraju! Koliko solz fn bolesti, koliko težkih vzdihov in stokov? Koliko nesrečnih mater, oblečenih v črno, koliko nesrečnih sirot zapuščenih, koliko toplih ognjišč ugaslih? Iti vse to samo na enem kraju! A koliko je takih krajev, koliko jih je še širom prostranega sveta? Evo, šele če se tako vprašamo in če se sestanemo na tako svetem kraju, moremo občutiti vso veličino borbe in mučeništva ruskega naroda. Nikoli nepozabljeni mučen iki naši! Prišli smo vas obiskat, prišli smo k vam, da nad svetimi vašimi go- milami pomolimo k vsemogočnemu Bogu za večni mir in pokoj vaših plemenitih duš. Prišli smo, da izkažemo vašemu mu-čeništvu svoje globoko spoštovanje in hvaležnost. Ta skromni znak naše pijetete in hvaležnosti naj vam olajša večno bivanje v daljni, toda prijateljski in bratski zemlji. Zbogom in bodi vam večna hvala in slava! Otroka je izpostavila Ljubljana, 24. julija. Včeraj dopoldne okoli 11.45 je opazila služkinja Pavla Bezlaj v odprti spovednici na levi strani župne cerkve 9v. Petra v Ljubljani približno pol leta starega fantička, katerega je oeividno tam nekdo iz* postavil. Otrok je imel na sebi dve krilci, zavit pa je bil tudi v staro rjavo odejo, kraj njega pa je bila postavljena steklenica s čajem ter kos kruha. Z Bezlaj evo je bila tudi njena sorodnica Marija Kozinova, posestnikova žena, ki je malo popreje vi« dela neko žensko zapuščati cerkev. Neznanka ji je dejala: »Zdaj pa vi pazite nanj!« in naglo odšla. Kozinova sprva ni razumela pomena teh besed, ko je pa Bez* lajeva našla otroka, je takoj vedela, za kaj gre. O otrokovi najdbi je bila obveščena policija, ki je takoj začela poizvedovati po njegovi materi. Dete so izročili v Dečji dom v Lipičevi ulici. Policija je še istega dne, zvečer okoli 70 aretirala otrokovo mater v osebi 201etne Ane Tofnčeve, sta* nujoče v Rebru-Liberku pri Šmartnem pri Litiji. Prepeljali so jo na policijo, kjer je izpovedala, da je pobegnila z doma, ker ne more več živeti. Dejala je. da ima štiri otroke, katerih pa ne more preživljati, ker mož premalo zasluzi. Zato sta se z možem tudi često prepirala in večkrat jo je že pretepel. Zato mu je žc opetovano ušla z doma. Ko je odšel v ponedeljek v bližnjo okolico na delo, je hotela z vserm otroci pobegniti, pa jo je mož na kolodvoru v Litiji dohitel ter ji vzel otroke, z najmlajšim pa mu je le pobegnila in odpotovala v Ljubljano. Otroka ni nameravala izpostaviti, marveč je hotela priti kasneje ponj. Policija je žensko, ki je nekoliko sla« boumoa in zmedena, izročila sodišču. Ker je utemeljen sum, da se je hotela otroka odkrižati. Iz škofje Loke — Smrt Antona Mateja. Vest o nepričakovani tragični smrti idealnega sokol -skega borca br. Toneta Maleja v Luxem-bourgu je sprejela škofja Loka z nenavadno globokim občutjem sožalja. Domače sokolsko društvo je odredilo, da so vsi oddelki dece, naraščaja, in članstva korporativno izkazali čast in poslednji pozdrav sokolu-junaku. Na Tabor je bil odposlan velik venec rdečin, rož z napisom ^ Sokolske -mu borcu — Sokol škof ja Loka«. Žalnega sprevoda v Ljubljani se je udeležilo članstvo s praporom in starosto društva br. Francem Dolencem st. Ogromno občinstva, oficirski Zbor škofjeloške garniaije, deca in naraščaj s cvetjem so sprejeli nepozabnega brata na kolodvoru ob prihodu vlaka s Malejevo krsto. V polnem številu je pohitelo članstvo in ostalo občinstvo na turobno pot v Bohinj. Starosti se je že priključil podstarosta br. Zahraatnik in zastopnik vojske podpolkovnik br. Batoć. Ostalih bratov in sester na je bilo nad sto. — Prihod ferijalcev. Te dni so prispeli V SkOf jo Loko letošnji kolonisti FS, skupno 61 članov in članic, ki so se Ti»gfrar>i1i v pripravno preurejenih Šolskih sobah deške in dekliške iole. Mladino, ki je prispela po večini iz Srema, manj iz Beograda, Banata in Bačke, tvorijo dijaki najvisjin razredov srednjih sol in akademiki, s fertjaici je prispel tudi glavni predsednik organizacije g. Knežević iz Beograda, ki je skupno z vodjo kolonije, učiteljem g. Janežičem, po-setil predstavnike škofjeloškega javnega življenja. Dijaitvo ima skupno prehrano v dveh partijah v gostilni >Pri Cen*tu«. Eka-kurzisti so posetili v soboto Ljubljano, ftti so na grad, obiskali so trgovsko zbornico, univerzo, si ogledali razne spomenike, cerkve, znamenite stavbe i. dr. Mnogo dijakov je pohitelo tudi na Tabor, da v skupni boli izkažejo svoje sokolsko sožalje ob prerani smrti brata Maleja. Ferijalci si bodo ogledali še Selško in Poljansko dolino, Bled, Bohinj — v načrtu pa je tudi izlet na Koroško. Dijaitvo lepot slovenske zemlje ne more prehvaliti, zato se bo kolonija podaljšala do 26. avgusta, izmenjana deloma s prihodom novih ferijalcev. S kolonije je prispelo več starejših letovisčarjev, tako, da do malega ni v Skofji Loki več praznih sob. Stev. 166 — Poljsko dijaitvo, sedaj na letovanju na dalmatinski rivijeri, prispe začetkom avgusta pod vodstvom iskrenega propaga-torja poljsko - j ugosl oven skega zbližanja g. prof. Tineta Debeljaka v Skoijo Loko. Poljaki nameravajo skupno z jugo-slovenskimi študenti prirediti v eni škofjeloških dvoran poljsko - jugoslovenski večer. Vodja Poljakov ie Skofjeločan g. Debeljak, ki že več let deluje na krakovski univerzi. Med Slovenci je g. profesor znan kot kritik in pesnik. Kateder. Danes: 6etrtek, 24. julija, katoličani. Kriatina; pravoslavni: 11. julija, Proklo i II. Današnje prireditve. Kine Matica: Atlantic. Kine Ideal: Pat in Patachon kot mornarja. Dežurne lekarne. Danes; Trukocav, Mestni trz. Ramor, M'ikJošičeva cesta. Plavalne tekme za podsavezno prvenstvo Ljubljana, 24. jutjja V petek, soboto in nedeljo se bodo vršile v kopališču SK Ilirije plavalne te»km<» za podsavezno prvenstvo. To bo v ziavnem borba med starima rivaloma Mrljo in Primorjem, drugi kmbi ne pridejo v poitftv. V Mariboru se plavalni sport šele razvija, v Ljubljani pa ga gojita samo omenjena kluba. Ljubljanski SK, ki je bil med prvimi propagatorji plavarn«fra sporta. je »voj-o plavalno sekcijo razpustil. Vjegov^ Čdani so se deloma razkropih*, ve^!na jih 5<» prestopila k Iliriji. nekateri pa rudi k Primorju. Tekme za podsavezno plavalno prvenstvo ae bodo vršile na Isti način, kakor savezne, t. j. tekmovanje Juniorjev in *enl-orjev se kvalificira posebej, istotako wa-terpoJo in skoki. V waterpo!u In sfcokih tekmujejo juniorji in senlorji. Za podsavezne plavalne tekme vlada precejšnje zanimanje, aaj bodo nekakšna revija predstoječega plavalnega tekmovanja za državno prvenstvo, obenem pa merilo razmerja moči Ilirije in Primorja. Po sedanjem stanju ima nirija, ki brani podsavezno prvenstvo, gotov plus. Omogočen ji je bil rimski trening, na razpolago ie imela trenerja in idealno letno kopališče. To so bili pogoji, pod katerimi je morala napredovati. Sadovi smotrenega dela In plavalne vzgoje so se pokazali žp prt prvih letošnjih tekmah. Kvalitativno je vsa sekcija prav dobro napredovala, zlasti pa je izvrstna damska ekipa, ki gotovo ne bo imela konkurence v državi. Lampretova. BTadačeva, Jenkova. Dolenčeva. Wolfarto-va, Kušejeva, Fettichova, obe Severjevl In dr. so izvrstne plava£lce, ki bodo letos gotovo prekosile mnoge stare rekorde. Pr! damah ima Ilirija absolutno premoč, dočim bo Primorje v prvenstvu moških junior-jev 2fe bolj odrezalo. tVilfanu ne bo nihče kos, on je siguren favorit v vseh disciplinah, v katerih bo star t al. Tudi Sturm je nadarjen hrbtni plavač. Mnogo obeta tudi talentirani Majer in drugi. Ilirija ima tudi prajv dobre junioroe, tako Lavrenciča, 2A-rovnhta, Fritscha, Kodreta Itd. Borba v juniorskem tekmovanju bo izredno zanimiva Pri »eaiiarjLh. se Ilirija opira aa par dobrih moči, Tarnška, Jenka. O trubo itd,, manjkajo ji pa dame. Tudi Primorje ima dobre seniorje. tako Gahrška, Erbežnika in dr- ima pa tudi večja »teviio dam. Seniorsko prveoetvo je vsekakor odprto vpra-šar-je. Isto je z vaterpolom, ki je pari nas šale v povooib- Oba kluba igrata še zelo primitivno ki izenačeno. Lani je bil prvak Mmorse. letos je to se problematično. Izglede trna'3 oba kluba enake. V skok .h. tako v juTttorekkh, kakor aeniorskili, j« Ilirija siguren fsivorit. NOGAVICE z ŽJ60M Stev 1C6 »SLOVENSKI N A R O D*, dne 24. julija 1930 Stran 3 Dnevne vesti — U državna služba, v viljo skupino jo pornaknion ravnatelj kmetijska ogledne in kontrolne stanica v Ljubljani Jakob Turk; za referenta okrožnega agrarnega urada v Mariboru ie imenovan tainik istega urada Jan Osoinik; za tajnika poljedelskega ministrstva ie imenovan višji pristav istega ministrstva dr. Leopold Hribar; za višjega veterinarskega pristava državnega veterinarskega bakteriološkega in serološkega zavoda v Križevcib je imenom dosedanji asistent istega zavoda dr. Ivan Kenda. — Upravnik pokojninskega sklada po« močnega osobja prometnib ustanov, z odlokom prometnega ministrstva je imenovan za glavnega upravnika pokojninskega sklada stalnega pomožnega osobja državnih prometnih ustanov šef odseka beograjske železniške direkcije Dušan Po-pović. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik sanatorija v Vtnr-bergu pri Ptuju dr. Boris S u j e t i n. — Izpraraemba rodbinskega Imena. Kr. banska uprava dravske banovine je odobrila Smirmaulu Alojziju, pristojnemu v občino Sv. Ema, okraj Šmarje pri Jelšah, iz-premembo rodbinskega imena v Kurbos, Alojziju Koželju, pristojnemu v Dovje -Mojstrano, pa v Koželj. — Nova telefonska zveza med CSR in Jugoslavijo. V sporazumu z našim ministrstvom pošt in brzojava je uvedlo češkoslovaško ministrstvo novo telefonsko zvezo med Prago z ene ter Skopljem, Požare vcem in Kragujevcem z druge strani. Plača se v relaciji Praga - Skoplje 44.10, Praga - Požarevac 35.70, Praga - Kragu-ievac 39.00 Kč za običajno govorilno enoto. Kadar je promet slab, se pristojbina zniža za 40*?. — Iz vojaške službe. V vojne pisarje IV. razreda sta prevedena Josip Lipak in Ivan Mavric. — Razpust društva. Prostovoljno gasilno društvo v Vrzdencu in okolici je raz-puščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Povišanje uradnikov in nižjih uslužbencev v poitni službi. V zadnjem času je bilo v poštni službi povišanih na stotine uradnikov, nižjib uslužbencev pa neznatno število. Tem se namreč pri povišanju ni štela ne vojaška, ne dnevničarska, ne po-pogodbena služba. Poleg tega se tudi niso upoštevali pri tem vsi tisti uslužbenci, za Katere je v razpravi vprašanje upokojitve. Po ministrski odredbi so bili povišani v službi samo taki uslužbenci, ki imajo sedem, oziroma 15 ali 12 let službe pri državni poŠti kakor državni uslužbenci z mesečno plačo. S tem pa še ni rečeno, da so oni drugi uslužbenci izgubili že priznana vojaška ali selska službena leta. Vsekako se jim bodo štela v osnovno plačo, pokojnino in položajno skupino pri prihodnjem napredovanju. — Zavarovanje obrtnikov. Kakor smo že poročali, se bo vršilo 21. trn. in 1. avgusta v Beogradu zborovanje beograjske obrtne zbornice, ki bo razpravljala med drugim tudi o enem najvažnejših vprašanj — o zavarovanju vseh obrtnikov naše države. Beograjska obrtna zbornica se obrne na vse obrtne organizacije v državi s prošnjo, naj tudi same ukrenejo vse potrebno, da se to važno vprašanje v splošnem interesu obrtnikov čimprej in čim bolje resi in da se Tainteresirajo merodajni činitelji, da s posebnim zakonom ali pravilnikom podpro obrtnike, ki zaidejo v težek položaj brez lastne krivde. Beograjska zbornica je že posredovala v tem smislu na merodajnib mestih in obljubljena ji je bila pomoč. Razpravljalo se bo tudi o zgraditvi obrtniških domov v vseh večjih mestih države, zlasti na sedežih banskih uprav. — Tečaj ročnega dela za učitelje.. Te dni je bil v Beogradu otvorjen tečaj ročnega dela za učitelje osnovnih šol. Ustanovljen je bil tudi višji tečaj za specijaliziranje v poedinih panogah ročnega dela, kakor v mizarstvu, kletarstvu in knjigo« vezni št vu. — Tiskarski škrat V včerajšnjemu članku »Kamnik in njegovi purgarjU se je tiskarskemu škratu spet enkrat zahotele >po svoje« vmes poseči. V odstavku, kjer je govor o korporaciji, čitaj namesto disciplinirani — diplomirani osebi. — Tiskarski škrat se ie včeraj tudi z vso silo zaletel v poročilo izpred sodišča. Nevoščljiv je fantom, da bi vedeli »Koliko velja pravilen pretep* in izpremeni! je vso tarifo, ki se pravilno glasi, da so končno gospodje za oba naračunali 36C0 Din tako, da je prišlo za Staretovo obleko 400 Din, za zdravljenje 500 Din, za izgubo zaslužka 900 Din in za bolečine 1500 Din, Francetu bo pa moral plačati le 200 Din za obleko in lOo Din za bolečine. Vrag je hotel pripraviti gorenjske fante ob dobre nauke in se je spravil tudi na »Mala Moščana na letovišču«, kjer je iz »cene* napravil >eno«, rz »talentovc »telente«, iz »visoške« matere pa »visoko« in še nekaj drugih zmed, ki so jih čitatelji gotovo že sami popravili. — Poljanska dolina. Ob vsakem vremenu in nepreklicno se bo vršil v nedeljo 27. t m. popoldne javni nastop Sokola »a Poljansko dolino. Pri nastopu, kakor pozneje, igra škofjeloška godba. Vse bo v redu, le našega prijatelja br. Toneta Maleja ne bo. Pokojni Sokol - mučenik je obljubil svojo udeležbo in bil je že opetovano pri naših prireditvah, na katerih smo občudovali njegove telovadne spretnosti. N4ega žal ne bo, zato pa pridite vsi drugi. — Pravilnik o vinu. Do konca tekočega tedna bo izdelan pravilnik o vinu. Posebna pozornost je posvečena v pravilniku trgovcem z vinom, ki ne prijavijo vseh zalog, bo teč izogniti se plačilu taks. Strogo se bo pazilo tudi na sortiranje vina na izvoz potom posebnih organov na carinarnicah. Tako hoče država pospešiti izvoz vina, ne da bi bila pri tem sama oškodovana. _ 55 novih šol. Ban drineke banovine je podpisal akt e razdelitvi kreditov ga gradnje, adaptacije in povečanje osnovnih šol v drinski banovini v znesku 2,262.500 Din. Zarađenih bo 55 novih Sol. it Split zgradi najmodernejše kopališča na Jadranu. V Splitu bo prihodnje leto zgrajeno najmodernejše kopališče na Jadranu. Kopališče bo večjje to modernejše od v**h morskih kopališč v Jufoslaiviji in Italiji. Zgrajeno bo na Ba£v<4cah In je Ml v zvezi e tem nedavno raspisan s stečaj, katerega se je udeležilo 25 arhitektov rasnih narodnisti. Mrija pa prve nagrade ni prisodila nikomur, drugo nagrado je pa dobil Jugoslovan sKi arhitekt Nikola DobroviČ, ki živi v Pragi. Dobrovič je napravil tudi načrte za zgradbo Masar^kovega doma v Pragi. Denar za novo kopališče v Splitu je že zbran. _ Zagrebški Aeroklub ims is štiri letala. Zagrebški Aeroklub bo Lmol v sad* krajšem času »tiri letaia. Cešio£iovas*i Aeroklub iz Pisna je na nedavnem u tal-skem izletu v Jugoslavijo podaril zagrebškemu Aeroklubu letalo, ki se je med poletom nekoliko poškodovalo. Avijoji *•> v Zagrebu popravili in čakajo samo še na nekatere rezervne dele, ki jih pošljejo iz Plzna, v Angliji popravljajo novi avli ni zagrebškega Aerokluba, Upa Havillail-Moth, ka se je pri pristajanju v Calaisu poškodoval. Letalo je že popravljeno in prispe istočasno z novo naročenim letalom, tipa Moth Pusson v Zagreb, ćetrto zagrebško letalo je ^Kraljević Tomislav«. Jeseni priredi zagrebški Aeroklub velik letalski miting, na katerem bodo sodelovala vsa štiri letala. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme še nestanovitno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 33, v Splitu 31. v Sarajevu 32. v Skopliu 30, v Zagrebu 29, v Ljubljani 25.6, v Mariboru 25 stopinj. Davi jc kazal barometer v Ljubljani 754.5 mm, temperatura je znašala 17.Š. — Zastrupljanje dveh otrok z alkoholom. V poned-elje.k se je v č-urugu pripetila nenavadna nesreča. Posestnik Milen k -> Velič je odšel z ženo z doma in pustil dva otroka, 5 letno Nado in 8 letnega Jova brez nadzorstva. Otroka sta v hiši lašla steklenico žganja in pila do nezavest-i. Ko se je posestnik vrnil, je našel oba nezavestna. Prepeljali so ju takoj v bolnc-»„ kjer je pa deklica zastrupljenju z alkoholom že podlegla, dočhn se deček še oor. i smTtjo — Učitelj utonil pri kopanju. V Gloža-nju se je v ponedeljek kopal učitelj Vladimir Podhrodski z rodbino. Mož ni znal plavati in je zašel v vrtinec, ki ga je potegnil za seboj, še prodno so mu priskočili na pomoč, je izginil pod vodo. Pokojni je bil zelo priljubljen med prebivalstvom. _ Ženo polil z vitrijolom. Na nenavaden način je obračunal s svojo ženo 491et-ni trgovski potnik Emil Fischer iz Velikega Bečkereka. Z ženo Elizo se nista razumela in zato sta živela ločeno. Te dni se je Fischer vrnil s potovanja k ženi in zahteval, naj se vrne k njemu. Ker ga ni hotela uslišati, sta odšla k odvetniku, da bi se sodno ločila. Domov grede sta se začela znova prepirati. Med prepirom je mož potegnil iz žepa steklenico vitrijola in polil ženo po obrazu. Nesrečnica Je zadobila hude opekline po vsem obrazu in so jo morali prepeljati v bolnico. Fischer se je sam javil policiji. — Fotoaparate kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. Iz Ljubljane —l.i Apel narodnemu ženstvu! Vseslovenskega gasilskega kongresa, ki bo zboroval letos prvič v Ljubljani, se udeleže razen predstavnikov evropskega gasilstva velike množice posetnikov poleg tisočev domačih gasilcev. Pri teh prireditvah, ki imajo poleg strokovne strani tudi namen pod\igniti ugled naše lepe domovine Jugoslavije, nikakor ne sme manjkati našega zavednega narodnega ženstva; zatorej ga povabimo s tem najvljudneje k mnogoštevilni udeležbi v narodnih nošah posamezno in v skupinah iz vseh pokrajin dravske banovine v nedeljo dne 3. avgusta ob S. uri pred univerzo na Kongresnem trgu k slavnostnem sprevodu velike gasilske armade. — Franja dr. Tavčarjeva. —Ij Tretji start novega ljubljanskega letala. Kakor smo že zadnjič poročali, je novo ljubljansko letalo po drugem startu pri pristajanju zadelo ob megnik mestne občine in se precej poškodovalo. Zlomil se je propeler, pa tudi trup je bil nekoliko poškodovan. Letalo so popravili in včeraj je startalo tretjič. Snoči ob 7.32 se je novi aviijon dvignil v zrak in krožil nekaj časa nad aerodromom, nad Šiško in deloma nad mestom. Start je bil gladek, motor je deloval brezMbno. Danec in prihodnje dni bodo letalo še parkrat preizkusili, oficijelni start pa bo v nedeljo 3. avgusta. —lj Na Rimski cesti se popravljajo hodniki in prebodi, ki so napravljeni iz porfirnih kock. Rimska cesta je jako prometna žila. Spričo številnih po njej drve-čin avtobusov je nujno potrebno, da se njeno cestišče čim prej tlakuje. Poglejte tamkajšnje hiše. Stene, vrata in celo okna so vsa obrizgana z blatom. Koliko je po mestu cest in ulic, ki še daleč nimajo takega vo-zovnega prometa kakor Rimska cesta, pa so vendar lepo tlakovane z granitnimi kockami. —1 j Nov pas sms M nabiralnik smo zagledali te dni na novi niši ge. Bohinčeve na Rimski cesti. V tej hiši prične poslovati poštni urad Ljubljana, g v bližnji bodočnosti. Lokali so lepi, svetli in suhi. ' —lj Polaganje plin ovih cevi. Praktičnost plinove kurjave se vedno bolj uveljavlja. To dokazuje polaganje plinovih cevi po ljubljanskih ulicah in cestah. Nekaj dni je tega, kar so v Streliski ulici že položene plinove cevi. 4oaj se širi plinovo omrežje po Groharjevi ulici in se napeljuje plin iz Murnikove ulice v hišo inž. Hrovata. Prihodnje dni ss polože plinove cevi na Dunajski in Dolenjski cesti ter še v drugih ulicah in cestiščih našega mesta. Tudi ta moderna pridobitev priča o naprednem duhu ljubljanskih meščanov. —lj Obnove hiše. Na Kongresnem trgu se renovira pročelje dvonadstropne Elber-tove hiše št. 14). Olepšavo vodi stavbni k Robert Smielovski. Obnovljena je kazinska palača, Nunska cerkev bo kmalu imela okusno renovirano pročelje in potlej šs Ei-be rtova hiša, kar bo vse zelo povzdignilo lepoto Kongresnega trga. —lj K zbirki Ljubila nekega Sokola« za Malejevo mater so prispevali nadalje: po Din 1000 Učiteljska tiskarna, po Din 200 Mahiar Jurij, po Din 100 Sever Andrej, ing. Lavrič RudoL, Goreč Joso, dr. Plesa I., Mohorte I-, dr. Sabec Fian, Kajzelj B., po Dir 50 Krapež Milko, Kun štel j Ignacij, po Din 20 Radovan Franjo, Lindtner Viktor. Skupno 6 prvo zbirko Din 5220. —IJ FIlm »Atlantik« danes nepreklicno zadnjikrat v kinu Matici. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se grandiozni nemški film ^Atlantik* predvaja samo še danes nepreklicno zadnjikrat v kinu Matrici in sicer pri predstavah ob 4, pol 8 in četrt na 10 zvečer. Ta film, ki gledalcu na najpre-tresljivejsi način predočuje veliko katastrofo, ki je zadela človeštvo s potopom »Titanica«, si mora vsakdo ogledati. Jutri nov spored in. sicer razkošna ameriška filmska opereta »Rio - Rita«. Vstopnice se bodo z oaiTom na veliko zanimanje dobile v predprodaji dnevno od 11. dopoldne naprej. __lj Strašen samomor. Včeraj zjutraj okoli 5. so našli na dolenjski železniški progi blizu vojaške bolnice strahovito razmesarjeno moško truplo. Nesrečnežu je vlak odrezal glavo. Obveščena je bila takoj policija. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 201etnega Gabrijela Bdngulo, delavca iz Like. Fanta je že prejšnji večer videl službujoči stražnik postavati ob progi. To se mu je zdelo sumljivo in vprašal ga je, kaj dela. Bangula je začel tožiti o neznosnih razmerah, češ, da ne zasluži ničesar in da ima revne starše, katere mora podpirati. Bil je ves obupan in dejal je, da si bo končal življenje. Na stražnici je ostal delj časa, tam so mu dali tudi jesti. S stražnice je odšel naravnost v smrt. Okoli 4. zjutraj je legel na progo, povozil ga je tovorni vlak. Truplo so prepeljali v mrt- vašnico. Iz Celja —c Izredna seja mestnega občinskega sveta. Jutri se bo vršila ob 18. uri na celjskem mestnem magistratu izredna svečana seja mestnega občinskega sveta. Gospod ban bo izročil na svečan način banskim svetnikom s teritorija celjske mestne občine,. Brežic itd. dekrete. —c Godba brez dovoljenja. Policija je aretirala 511etno Ano A., ker je igrala po raznih celjskih gostilnah, brez predpisanega oblastvenega dovoljenje.. —c Iz policijske kronike. Dne 14. t m. ie bilo ukradeno Antonu Percu iz veže Zagerieve trgovine v Gosposki ulici moško kolo. Kolo je bilo najdeno s pomočjo orožnikov 21. t m. na Polulah pri Celju. Nekdo si je nedvomno dovolil s kolesom neumestno Šalo. — Dušan Gradišnik je našel v mestu rjavo usnjato listnico z razno vsebino. V listnici ie bilo več dokumentov, glasečih se na ime Martin Deršek, Leveč pri Celju. Lastnik naj se zglasi na policiji. — Neža Plantev je izgubila 18. t. m. na Glavnem trgu črno usnjato ročno torbico z manjšo vsoto denarja. — Zaradi nespodobnega vedenja ie bil pred celjsko pošto prijet Ivan J., doma iz Škofje vasi pri Celju, ker ie na skrajno nedostojen način zabavljal čez potrebne in mestne naredbe celjskega mestnega načelništva. —c Iz obrtniških krogov. V Celju se vrši v nedeljo dne 27. julija ob 9. uri dopoldne v hotelu »Hubertus* zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo. Na dnevnem redu je med drugim sprememba pravil in se bo odslej imenovala zveza »Zveza obrtnih društev dravske banovine« in pa referat c splošnem položaju obrtništva v državi. Zvezni zbor obišče tudi glavni direktor zanatske banke v Beogradu, ki bo podal referat o delovanju Zanatske banke. Na predvečer v soboto bo v salonu hotela »■rfubertusc družabni večer celjskega obrtništva v čast delegatom. Celjski obrtniki bodo v polnem številu posetili tako družabni večer, kakor tudi zbor Zveze. —c Avtobus ponočni Celje - Dobrna, ki je vozil doslej iz Celja le ob nedeljah in praznikih ob 21.25, prišedši iz Rogaške Slatine proti Dobrni ter se je iz Doorne vračal ob 32.30 ponoči, se zaradi premaga obiska odslej sploh ukine. Zadnja kolona voznega reda Celje - Dobrna torej odslej sploh odpade, kar naj izvoi.jo imetniki voznega reda popraviti. —e Avtobus Celje-Kozie- Podsreda bo od ponedeljka dne 38. t. m. naprej na željo interesentov odhajal iz Podsrede 10 minut prej kot doslej, to je 5J0, tako da bo prihajal tudi v Celje 10 minut prej kot doslej in sicer ob 7.35 — mimo vsake postaje bo torej prihajal deset minut prej. Na ta način bo imel zvezo tudi z vlakom proti Savinjski dolini iz Celja. V žepnih voznih redih celjskega avtobusnega podjetja je to že vpoštevano, v stenskih voznih redih pa naj lastniki istih blagovolijo to popraviti. Sokolsko društvo Stopanja vas je preložilo svojo na dan 13. julija t. 1. določeno javno telovadbo na iegnanjsko nedeljo, to Je na 37. Jsdlia 1930. Prireditev se vrši na novem letnem telovadišču v Otepanji vasi Začetek ob 4. popoldne. Sodeluje godba Sokola L Po javnem nastope je ples, šaljiva poŠta in srečo lov s jako lepimi dobitki. V primeru slabega vremena telovadba sicer odpade, vrli pa se vseeno veselica v prostorni društveni telovadnici Na svidenje torej ne našo žegnani-sko nedeljo: 100 letnica neodvisnosti Belgije črnogorski humor Dva topa V začetku svetovne vojne je prišel črnogorski vojni minister Mitar Martinovih h kralju Nikoli in ga vprašal: — Gospodar, ali naj potegnemo vse topove na Lovčen? — Mitre, kar potegni oba. Pravil ni hotel potrditi Prišli so češki Sokoli v Črno goro. Ko so jih Podgoričani zagledali, se jim je zahotelo ustanoviti sokolsko društvo. Takoj so sestavili pravila in jih predložili vojvodi Lakiću Vo j vodič u kot najvišjemu političnemu uradniku. Vojvoda jih je pa odklonil in ni hotel povedati, zakaj. Prišel je knez Nikola v Krupino pri Podgorici in na pritožbo Podgori-čanov je pozval vojvodo Lakiča, naj mu pojasni, zakaj ni hotel potrditi sokolskih pravil. _ Kaj? Lastnoročno naj potrdim tem falotom, da so sokoli? Kaj pa poreko Piperi, Bjelopavliči in druge junaške črnogorske rodbine? Ce bi si nadeli ime kavke ali vrane, bi jim še podpisal pravila, tako pa iz te moke ne bo kruha. Dolgovi Vojvoda Petar Vukotić, tast kneza Nikole, je mnogo trosil, dohodkov je imel pa malo. Zadolžen je bil na vseh koncih in krajih, zlasti odkar so mu pomagali zapravljati tudi sinovi. Nekoč se je peljal z vozom s Cetinja proti Nikšiču s svojim sinom Andrijo in ko sta kramljala o raznih domačih zadevah, je sin prigovarjal očetu, da bi bilo dobro prodati zemljišče v Nikšiču in poravnati dolgove, da bi ljudem zavezali jezike. Vojvoda je pa odgovoril?__ — 0, tepec neumni! Saj mi je ležeče na tem, da sem dolžan, kajti čez 20 let ne bo nihče .več vedel, da je živel na svetu vojvoda Petar, kaj šele, da je bil zadolžen. Albanec pri spovedi Star Albanec je stal z eno nogo že v grobu, spomnil se je, da ima na vesti mnogo grehov, in šel je k spovedi. — Ubil sem soseda, ker je zmerjal mojo mater. Ubil sem starca, ker sem mislil, da ima denar. Nekoga sem pa ubil doma iz krvne osvete, je našteval duhovnemu očetu svoje grehe. Albanec je nadaljeval z naštevanjem grehov, naenkrat ie pa utihnil. Pop je vedel, da ima opravit s trdovratnim grešnikom in da ima mož še nekaj na vesti. Zato mu je na vse načine prigovarjal naj si olajša vest. — Ne morem, ie odgovoril Albanec, Zakaj je bil belgijski narod proti z gija končno V ponedeljek 21. t. m. se je pričela v ! Belgiji proslava 100 letnice neodvisno- ! sti, dasi je izbruhnila revolucija šele 25. avgusta 1830. in je bila resnična neodvisnost dosežena šele 1. 1831., seveda ne brez odpora in krvavih bojev. Ne smemo pozabiti, da Belgiia dotlej nikol i ni bila neodvisna, kajti svojo usodo je morala deliti z Burgundsko. pozneje pa s Habsburžani. šoanijo in zopet s Habsburžani. Po francoski revoluciji 1. 17%. je prišla Belgija pod Francijo, dokler je ni dunajski kongres 1. 1814.-15. spojil s Holandsko, ki je postavila Evropo s tem zavojevanjem pred gotovo dejstvo. Evropa je to iz-premembo rada priznala, videč v nji dobrodošlo sredstvo proti francoskim skominam. Toda ta zveza, ki je nastala, ne da bi vprašali udeležence, je imela v sebi kal smrti, kajti kmalu se je izkazala kot najnesrečnejše delo kratkovidnih diplomatov. Med obema državama odnosno narodoma so bile preveč kričeče narodnostne, verske in gospodarske razlike. Prepad je postajal tem večji, ker je bila vlada v Haagu brezobzirna. Šikanirala je Belgijce tako dolgo, da je izzvala v Belgiji kulturni boj, ki je pomenil uvod in začetek razpada te nesrečne zveze. Haag je tako dolgo dražil in netil odpor v Bruslju, da mu je zrasel čez glavo. L. 1829. je nizozemski kralj posetil Belgijo in bil je tako zadovoljen, da je zaman vpraševal svoje spremstvo, kje prebiva oni nezadovoljni narod, o katerem so mu pravili. Bil je trdno prepričan, da gre za neznatno število kri-čačev in hujskačev. Oči mu ni odprla niti okolnost, da so istega leta preplavili skupni parlament s prošnjami in pritožbami iz Belgije, ki je našla prave može v Potteru, Gen-delienu in Weyru. Inozemstvo samo je opozarjalo in svarilo pred prenapetostjo loka, ki bi utegnil končno sam sprožiti puščico. Glavno besedo v Haagu je imel minister van Maann. katerega samo ime je bilo vzrok najhujšega odpora v Bruslju in Belgiji vob-če. Bil je samo mir pred nevihto, ko je padla vest o revoluciji v Parizu v to napetost, ki se je izdivjala najprej v klicanju slave Franciji. Prvotne belgijske zahteve so bile več kot skromne, saj je šlo samo za pomiloščenje treh obsojenih narodnih vodij in ustavitev preganjanja belgijskega časopisja. Haag je pa odgovoril na te za- vezi s Holandsko in kako se je Bel-osvobodila hteve s posetom kralja na deželni razstavi v Bruslju. 2e sprejem kralja je bil nekam sumljivo napet in hladen, tako da si kralj nit v gledališče ni upal. Ogorčenje v Bruslju je naraščalo in odmev se je Širil po deželi. Belgijcem so pomagali tudi francoski agenti, čeprav jim pomoč ni bila potrebna. Vse bi se dalo še rešiti, če bi bili v Haagu razumeli položaj. 24. avgusta je bil kraljev rojstni dan. katerega bi morali proslaviti v Bruslju z iluminacijo in bengaličnim ognjem. Toda po ulicah so se pojavili letaki, v katerih so neznani ljudje pozivali ljudstvo, naj odpove Haagu pokorščino. Posledica je bila, da so oblasti proslavo kraljevega rojstnega dne prepovedale. Ponoči istega dne je bilo po bruseljskih ulicah zelo nemirno in naslednjega dne zgodaj zjutraj so se pojavili veliki napisi: »Proč s kraljem!« Nastopili so govorniki, ki so ljudstvo še bolj razvneli. Odločilna je bila geldališka predstava 25. avgusta zvečer. Igrali so Auber-tovo spevoigro Nema iz Portici,« ki je bila več let prepovedana, ker poveličuje avtor vstajo Neapolitancev proti kruti španski nadvladi. Občinstvo je sprejemalo vsako namigavanje kot poziv in v znak soglasja je odgovarjalo z burnim ploskanjem. Po predstavi se je izlila vsa pritajena mržnja nad vladnim listom in njega osovraženim glavnim urednikom, ki je pa še pravočasno odnesel pete na Holandsko. Morda bi se bila razvila zgodovina Belgije čisto drugače, da ni bila holandska posadka v Bruslju takrat tako šibka, da se je morala zadavoljiti samo z zasedbo kraljevske palače, mesto samo je pa morala hočeš nočeš prepustiti ogorčenim množicam. Toda šele mesec dni pozneje so dale nečuvene zahteve holandskih poslancev v parlamenitu signal za splošno vstajo, katero bi bil mogel preprečiti samo prestolonaslednik, ki je bil v Belgiji priljubljen. Če bi bil razumel položaj. Lahko bi bil rešil Belgijo svoji rodbini vsaj kot osebno unijo, pa ni hotel nastopiti proti očetu. Sele bombardiranje Bruslja je imelo za posledico, da je proglasila začasna bruseljska vlada 14. oktobra 1830. samostojnost in neodvisnost. Toda sama bi si je ne bila priborila, da ni bilo podpore velesil in sklepa londonske konference iz 1. 1831. Izgubo Belgije je pa priznal holandslri kralj šele 1. 1838., ko se je po dolgem obotavljanju sprijaznil s svojo usodo. — to je nekaj strašnega, tega ne morem povedati. In pop mu je moral še dolgo prigovarjati, preden je spravil iz njega priznanje, da se nekoč v petek ni postil. Črnogorski vojvode in avstrijski generali Ko je bil črnogorski ministrski predsednik vojvoda Božo Petrovič nekoč na Dunaju, ga je neki dunajski gospod vprašal: — Kakšna ie razlika med črnogorskim vojvodom in našim generalom? — Razlika je ta, da črnogorski vojvoda vedno kriči, kadar vodi vojsko: »Kdor je junak, za menoj, < dočim za-pove vaš general: >Fantje naprej«, sam pa ostane zadaj. Jezik se ne poti Pred volitvami je prišel v Bar neki politični prvak agitirat. Na shodu je obetal gimnazijo, kanalizacijo barskega polja, podporo šoli in še marsikaj dobrega. Dejal je, da začne njegova stranka takoj graditi tudi železnico, samo če pri volitvah zmaga. — Lepo govori, poštenjak mora biti, — je dejal Joco svojemu sosedu. — Beži no, obetati ni težko, saj se jezik ne poti, — se je odrezal sosed. Rajnki Milovan V neki črnogorski vasi je umrl mož po imenu Milovan in zapustil je mlado vdovo in starega brata. Vdova se je kmalu spečala z vaškim fantom in svak jo je neke noči zalotil in flagranti. Vprašal je fanta. — Kdo si? Ali veš, čigava žena je to? — Moja. Jaz sem ranjki Milovan. — A tako, mislil sem, da je kdo drugi, če si pa Ti, naj pa bo tvoja. Na svetnika je mislil Milivoje Mitrov iz Pješivce je prodal v Nikšiču koš fig. Vračal se je domov in spotoma je štel denar. Kar mu je padla iz rok petica in se zatrkljala med kamenje. Celi dve uri je vtikal roko v luknje in prevračal kamenje, toda petice ni mogel najti. Slednjič je vzdih-nil, rekoč: — Darujem jo v počastitev Sv. Vasilije. (Iz zbirke Mičuna M. Pavičevića.) V trgovini. — Kakšen prodajalec pa ste? Zakaj ste tako osorno zavrnili gospoda, ki je hotel nekaj kupiti? Zapomnite si, da ima odjemalec vedno prav. — Ne vem, gospod šef, kako je s tem. Gospod je dejal, da je pri nas jama razbojnikov. St f su -4 Stev. 166 Avgustus Muh-: 55 Roman V temi Po deorgovem odhodu je sedla ^foliy k svojemu pisalnemu stroju^in se lotila dela. Občutek osamljenosti je ni še nikoli težil. A Sternholdova izjava, da bo morala delati tudi zanj, ji. je šla na živce. V njegovi navzočnosti je ču-tHa fizični odpor in strah. Skrivaj se je ozrla nanj. Listal je po indeksu, v kater&m je bdi seznam kemičnih zavodov in trgovcev s kemikalijami in izpisoval si je iz njega* imena. Slednjič je vstal in stopil k. mizi, kjer je sedela Molly za svojim pisalnim strojem. Položil je na mizo polo« papirja, rekoč: — Ivolite poslati pisma na vse te naslove, gospodična Molly. Izgovoril je njeno ime brez; najmanjše zadrege. To naj bi jo utrdilo v prepričanju, da je njen prijatelj. Motiv se je vzravnala m odgovorila: — Požuriti se moram z i delom, gospod Sternhold, da ne zamudim večerne pošte. Zdelo se je, da njenega odgovora sploh m slišal. — Napišite tole pismo, JViolly, — je dejal in ji začel narekovati. Molly je stisnila ustnice in nadaljevala svoje delo. Sternhold- se je ustavil tik mizice, na kateri je«stal pisalni stroj. Njegove velike, rjave oči so se srdito zaiskrile, govoril je pa še vedno prijazno. — Zakaj me nočete ubogati, draga moja? Narekujem vam pismo. — Obžalujem, toda od vas * ne morem sprejeti dela, gospod Sternhold. Vsa navodila glede dela sem dobila od profesorja Caspiana. Sternholdove ustnice so se skrčile m odkrile močne bele zobe. . — Profesor Caspian je dejal, da me morate ubogati. Ali vam mora sam naročiti to? Molly je slišala, kako se mu glas v grlu trese. Premagal je naval jeze, ki se ga je lotevala. Ni odgovorila samo nagnila se je nad svoj pisalni stroj. Zavedala se je, da je njeno edino orožje prezir. Nekaj časa je bilo vse tiho. — Dobro, bomo že videli, — je dejal. Odšel je iz sobe tako tiho, da je komaj slišala njegove korake. Bila je presenečena, ko se je kmalu vrnil, stopil k nji in ji položil roko na ramo. Čutila je njegovo dihanje na svojem vratu in obrazu, ko se je sklonil nad njo. — Se ne bojite, draga moja? — Njegov glas je bil mehak in nežen. — Morda nisem dovolj potrpežljiv z vami — ah! Zapel je električni zvonec, ki je vezal njeno sobo s sobo profesorja Caspiana. — Profesor želi, da pridete k njemu. Vzemite prevod s seboj — mislim, da danes ne boste več prevajali, ker morate napisati zame več pisem. — Nasmehnil se je. — Prijetno bo nama delati skupaj. S strahom v srcu je Molly vstala in se napotila k profesorju. Marcus Sternhold se ji je nizko priklonil m ji odprl vrata. Tiste noči je legla Molly vsa razburjena. Kakšen vpliv je imel ta grbec na profesorja Caspiana? Po tem, kakor je poznala profesorja, je menila, da ni mož, na katerega bi mogel vplivati vsak človek. Njegov koščeni obraz, štrleča čeljust, njegove srepe oči pod gostimi obrvmi, to so bili samo zunanji znaki njegove mogočne osebnosti. Kako se je rnogel Marcus Sternhold tako prikupiti svojemu gospodarju, da je bil slavni učenjak takoj zadovoljen z vsemi njegovimi načrti? Profesor Caspian ji je naročil, da mora v bodoče opraviti vsako delo, katero ji naloži Marcus Sternhold. George ji je večkrat pravil, da preganja profesorja Caspiana zadnje čase neka tajna groza. Ali je mogel biti vzrok Marcus Sternhold? Zdelo se ji je, da leži cele ure in razmišlja o tem. Ko je zaslišala uro na cerkvi sv. Petra biti, je pogledala na uro nad svojo posteljo. Bilo je šele pol dvanajstih. Spanca pa ni bilo od niko* der, a po glavi so ji neprestano rojile težke misli. George je bil odšel. Imela ni torej nikogar, h komur bi se lahko zatekla po pomoč. Sternhold je bil zmožen vsega. To je dobro vedela. Ce bi se zatekla k profesorju Caspianu in mu potožila, da jo grbec zalezuje, bi ji gotovo ne verjel. Pri hiši je bila še profesorjeva gospodinja, toda ta bi ji mogla svetovati, naj si poišče drugo službo. Molly je vsaj vedela, da je v profesorjevi hiši varna pred policijo. Gotovo je ne bodo iskali v hiši uglednega profesorja. Iskati pa novo službo v Londonu bi pomenilo siliti v nevarnost. A tega ni hotela. A zavest, da Marcus Sternhold vse ve, je bila kakor pest, stiskajoča njeno grlo. Bil je preveč premeten v svojih grožnjah, da bi ji priznal, kaj vse ve. Toda njegova nami-gavanja so bila hujša od bridke resnice. V zaščito poročenih uradnic Zanimiva izjava predsednice mednarodne federacije akademično izobraženih žensk dr. Cul risove V Pragi zboruje te dni federacija akademično izobraženih žnesk, katerih predsednica je dr. W. Cullisova. To je dama, ki lahko sijajno reprezentira akademično izobražene ženske. Nosi monokl, ki pa še daleč ni znak njene ekscentričnosti. Oblečena je elegantno, toda ne kričeče. Češke ženske so jo vprašale, katere panoge visokošolskega študija smatra za najprimernejše za ženske. Odgovorila je, da so za ženske vse fakultete. Vse je odvisno od tega, ali ima ženska smisel za konkretenost in realnost ali za abstraktne reči. Za prvo je medicina ali arhitektura, za druge pa razne abstrakne vede, zlasti filozofija. Na drugo vprašanje, katere ženske dosežejo na visokih šolah večje uspehe, zapadne ali orijentalske, je dr. Cullisova, ki je profesorica na medicinski fakulteti v Londonu, dejala, da na to vprašanje ne more odgovoriti, vsaj v splošnem ne. Na fakulteti ima ženske iz Indije, Siama in Egipta, torej iz ori jen ta. Pet sluša-teljic je poslala iz Egipta vlada sama študirat medicino. Vse študirajo z velikim uspehom. Orijentalske ženske so že po naravi nadarjene in dr. Cullisova ve iz lastnih izkušenj, da orijenta ne smemo podcenjevati. Na vprašanje, ali je mogoče združiti zakonsko življenje, materinstvo in znanost, ne da bi eno ali drugo trpelo, je dr. Cullisova odgovorila: — O da, če je ženska fizično in duševno zdrava, naj le združi to. Ni treba, da bi pripravila državo in narod ob katero teh sposobnosti. Narod utrpi občutno izgubo, če nadarjena ženska zapusti javni poklic. In če v zakonu opravlja svoj poklic, je odvisno to samo od okolnosti in razmer, v katerih živita zakonca. Po mojem mnenju je privatna zadeva zakoncev, nikakor pa ne države, da-li ostane poročena uradnica v službi ali ne. Država nima pravice odrediti, ali se naj poroči ali ne. Gre seveda za to, da-li opravi kdo v njeni odsotnosti gospodinjska dela, in sicer tako, kakor bi jih opravila sama, ali pa še bolje. Kar se tiče materinstva, moram priznati, da je mnogo srečnih zakonskih žen,ki pa niso dobre matere, čeprav izven doma nimajo nobenega dela. Je pa tudi nasprotno. V mnogih primerih bi bilo otrokom bolje, če bi mati, ki otrok ne zna vzgajati, raje služila in dala otrokom tujo moč, ki bi jih vzgajala bolje, kakor ona sama. Za mater je enostavnejše in lažje, če ima poklic, ki ne zahteva, da bi morala dolgo izostajati od doma. Med mojimi znankami je mnogo poročenih, Jri so srečne, toda brez poklica bi ne hotele biti, in če bi ga že morale opustiti, bi ga zelo težko pogrešale. Mnogi mislijo, da gre omoženim uradnicam samo za zaslužek. To pa ni res, vsaj vedno in povsod ne. Zelo pogosto je poklic izraz osebnosti, ženinega intelekta, njenega javnega in znanstvenega udej-stvovanja. Pripomniti je treba, da dr. Cullisova ni omožena in da torej ne govori osebno. Svatba Kubelikove hčerke V Opatiji se je zaročila nedavno najmlajša hčerka slavnega češkega virtuoza Kubelika Tatjana. V soboto se je vršila svatba, in sicer v Tržiču, kamor sta prispela zaročenca s svati iz Opatije. Kube-lik sam ni bil navzoč, ker je zdaj na turneji po Avstraliji. Poroka se je vršila v cerkvici sv. Jurija. Italijanski listi so poročali, da prileti Kubelik na svatbo svoje hčerke iz Avstralije z letalom, toda na to nihče niti mislil ni. Mojster Kubelik je podelil hčerki očetovski blagoslov brzojavno. S poroko ni bilo mogoče odlašati, ker se je moral ženin Herman Jordan iz VVillmingtona v državi Delaware takoj vrniti v Ameriko. Med poročnimi obredi je sviral na koru 16 letni nevestin brat Rafael, gojenec praškega konzervatorija, na orgle, nevestini sestri Mary in Anita, poročena Klingova, sta pa igrali na gosli poročne koračnice iz »Lohengrinai in * Sna poletne noči«. 18 letna nevesta je imela poročno obleko iz krepžoržeta brez dekolteja in staro italijansko pričesko iz biserne mrežice. Baje je bila podobna Petrarcovi »Beatrici«. Prvotno je bilo določeno, da se bo vršila poroka v rodbinski kapeli sv. Rozalije v Kubelikovi vili v Opatiji, toda formalnosti v biro-kratični Italiji bi trajale več tednov, a. tako dolgo zaročenca nista hotela čakati. Mlada zakonca sta se takoj po poroki odpeljala preko Benetk v Ameriko. Poročilo o poroki Kubelikove najmlajše hčerke priobčuje včerajšnja Narodni Politika*, ki pravi izrecno, da je bila poroka v Tržiču na jugoslovenskem ozemlju. Ker bi bila poroka hčerke po vsem svetu znanega mojstra senzacija, posebno še za naše Tržičane, smo se obrnili na župni urad v Tržiču, kjer pa o tem ničesar ne vedo. »Narodnv Listy« pa poročajo, da se je poročila Kubelikova hčerka na Trsatu. Ker je Trsat že v Jugoslaviji, je bilo pri poroki malo radovednežev iz Opatije. »Narodni Politika* se je očividno zmotila tako, da je zamenjala Trsat s Tržičem. Zelo čudno. — Ko se je moja mati rodila, je tehtala samo dve kili. — To je pa res čudno. Kaj je ostala živa? Čudni računi. — To dekle dobi 100.000 za do-o, seveda če ne poide stari ta čas ~>o gobe. — Kaj pa če pojorcr- — Dobi seveda še več. Mag. št. 32943/29. ref. IX 10373 RAZPIS Občinska uprava mesta Ljubljana razpisuje oddajo težaških m zidarskih del za popravo opornih in ograjnih zidov, poti in ograj na ljubljanskem gradu. Navodila in razpisne pripomočke se dobi v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/11, v času uradnih ur od ponedeljka dne 28. julija 1930 naprej. Ponudbe je vložiti do dne 4. avgusta 1930 istotam. A. A. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 22. julija 1930. Zahvala Vsem, ki so lajšali trpljenje v težki bolezni, vsem, ki so ga počastili z zadnjim obiskom, vsem, ki so ga zasuli s cvetjem, ter njim, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k tako veličastni 7**?n]i noti na«*"a dobrega sonroga-oceta, gospoda izrekamo najiskrenejšo zahvalo. S svojim sočustvovanjem ste nam neizmerno olajšali gorje, a obenem dali priznanje in čast delu pokojnika« Hvala še enkrat! LJUBLJANA, dne 23. julija 1930. Rodbina Kristanova AMERIK. PISALNO MIZO hrastovo, skoraj novo Din 1200 in 2 male pisalne mize po Din 300 proda Jančigaj, Tavčarjeva 1. 2099 MODROCE la afrflt močno tjfca.sc Um 240.— spodnje modroce. mreie. posteljne odele aajcen-ejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 2 __Za h te va Jte vzorce I 29/T Malinovec z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici. 58/T J. Hlebš družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra cesta 33 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo. 2104 OTOMANE v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. — Divane (patent), fotelje, salonske garniture, neresnice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le Sajovic, Ljubljana, Stari trg št. 6. »SVUET« ilustrirani tednik, knjige od III. do inkl. IX., to je letniki 1927, 1928 in 1929 in I. polovica 1930. prodam za 450 Din. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2097 Klavirji! Svarim pred nakupom navideznega Maja, cesnh klavir)