Posamezna številka Din 1*— P®$f*una plaža?»« v gotovini. MefieCn« 20 Di»i, *» ino*«m-Niyo 35 Din, Uredništvo: Ljubija«», Drcgoržiževa ul. 23. Tol.: 2506, int. 3069 €LA$ Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Predsednik bolgarske vlade Tošev Današnja številka vsebuje: Proč iudi s prikrito abstinenco Volilno gibanje v polnem razmahu Ban dr. Puc v Novem mestu in Črnomlju Svetovni tisk o osebnosti gosp. Jevtiča Posebni vlaki v Ljubljano na shod g. Jevtiča Nekaj o občinskih cestah St. 9 Izliaj»„dnevno ^en^onedeljka y LJllMjaili V pStek, đlie 20. apiÜH 1985 Rokopisov ne vračamo Leto I ms f;S E3 le JLisiillia Imi&ka — Pmmoski QjSü^'J mkl so sa siß^BEmn — ^aspoIoS@isle ¥ M&skm Anglija preti zvezi z Rusijo Hoški London, 25. aprila. AA. Konservativni poslanec Arnold Wilson je imel snoči govor o francosko-sovjetskem sporazumu. Govornik se boji, ln bi utegnil ta sporazum ovirati splošen sistem varnosti. Francija smatra, da mora sporazum skleniti zaradi nemške nevarnosti. Po govornikovem mnenju pa bi bilo treba najprvo dognati, ali je nemška nevarnost za Francijo res tolikšna in tako neposredna kakor se na splošno misli. Wilson je na koncu svojega govora naglašal, da angleško javno mnenje ni naklonjeno zvezam, kakršne so obstajale pred svetovno vojno. — V tukajšnjih krogih so v ostalem mnenja, da so se odnošaji med Parizom in Moskvo ohladili predvsem radi pritiska Anglije, ki sporazumu z Rusijo ni prav nič naklonjena. Francoski bojevniki za sporazum Pariz, 25. aprila č. Včeraj so na kongresu bivših bojevnikov, ki zboruje te dni v kraju Le Touquei, razpravljali med drugim tudi o franeo-sko-nemškiSi oduošajih. Govorniki so ostro napadali Nemčijo radi njenih zadnjih militarističnih ukrepov in so izrazili globoke pomisleke glede nadalnjega razvoja francosko-nemški!, odnosov. Vsi govorniki pa so se z vso vnemo zavzemali za 'takojšnjo sklenitev pakta o medsebojni pomoči z Rusijo. llasp©I@ž®fff© i? Moskva, 25. aprila r. Tu se v polni meri zavedajo težkoč, ki so nenadoma nastale v pogajanjih s Francijo. Sovjetski krogi zelo obžalujejo, da so pomisleki pravnega značaja zaustavili podpis diplomatskega akta, ki bi bil če bi bil hitro podpisan predstavljal najboljši odgovor Francije na nemško kršitev z dne 16. marca. Nenaden preokret Francije v tem vprašanju spremljajo tu z Velikim nezadovoljstvom. Opaziti je, da prinaša sovjetsko časopisje obširne izvlečke iz onega dela francoskega časopisja, ki kritizira Lavalovo postopanje. Strah, ki ga to časopisje izraža glede posledic, ki utegnejo spričo Lavalovega kolebanja vplivati na morebitno bodoče zadržanje Male antante napram Parizu, če do podpisa pogodbe ne pride, tu še s posebnim zadovoljstvom podčrtavajo. Uradni krogi pa so še nadalje rezervirani. Litvinov se je vrnil v Moskvo v ponedeljek ob enajsti uri. Posvetuje se zdaj s kolegi v svetu narodnih komisarjev glede težkoč, ki so nastale .v 'Spremenjeni situaciji. Trenutno ni še mogoče zvedeti za stališče, ki ga bo svet zavzel. Zdi se pa, da Moskva vztraja pri svoji želji po avtoma- tični medsebojni pomoči in odklanja preventivno posvetovanje pri svetu DN, kakor si to zamišlja Francija. Ženevska procedura se sovjetskim krogom ne zdi primerna, ker je prepočasna, da bi bila v stanu preprečiti nenaden in neizvan napad na katero izmed članic DN. Pa tudi v drugih vprašanjih zahtevajo Rusi naglo in hitro odločitev. Dasi so uradni krogi v vsem zelo rezervirani, vendar ne moremo reči, dq presojajo položaj pesimistično. Moskva — za kompromis? Pariz, 25. aprila. AA. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da bo danes padla odločitev sovjetske vlade o načrtu franepsko-sovjet-skega sporazuma. O tej stvari piše današnji »Oeuvre«, da je sovjetska vlada v teku pogajanj, ki so se vršila med Parizom in Mpskvo v nedeljo in ponedeljek po redni diplomatski poti, pristala na francoski kompromisni predlog. Po tem predlogu gre za avtomatične obrambne ukrepe proti flagrantnim napoAom. Vendar bo treba, obenem apelirati na Društvo narodov. Sporazum bo opremljen s posebnim protokolom o tolmačenju in o izvršitvi posameznih določb. Sestavili so ga s sodelovanjem uglednih francoskih pravnikov. Mi se itmliia mms ©drafa Fmizmmmmu t Pmi fucll s pjIiirlfiD albsilMfiOT I Sedanje majniške voliive niso navadne volitve, temveč imajo prav poseben pomen. in so tudi prav posebne važnosti. So to prve volitve, ki se jih udeležuje tudi izvenpariamenlarna opozicija in ko se mora narod odločiti, ali je za nadaljevanje s 6. januarjem začete politike složnega in konstruktivnega dela ali pa je za obnovo predšestojanuarskih razmer in starega strankarskega boja. Kam vodi nova nacionalna in šesijanu-arska politika, je jasno in vsem nazorno pokazala baš sedanja volilna vlada gosp. Jevtiča, ki je na vseh poljih našega gospodarskega življenja uveljavila novo gospodarsko in finančno politiko ter dala s tem našemu narodu tako velike in tako pomembne olajšave, kakor pred njo niti ena druga vlada. Z dejanji je dokazala vlada g. Jevtiča, da pomeni njena politika oživljenje vsega našega gospodarskega življenja in že s svojimi dosedanjimi ukrepi je ta vlada dokazala svojo sposobnost, da premaga gospodarsko krizo. Kam vodi predšestojanuarska strankarska politika, pa so tudi jasno dokazali baš ti gospodje, ki se danes pod firmo »združene opozicije« ali pod drugimi imeni potegujejo za zaupanje narodov. Leta dolgo so imeli ti gospodje vso možnost, da pokažejo svojo sposobnost in da s svojim zaslužnim delom pridobe narod za sebe. 2al pa narod ni imel prilike, da bi videl teh zaslug, temveč je moral nasprotno gledati, kako strastna borba onemogoča vsako ustvarjajoče delo in kako na vsej črti propada ugled one skupščine, ki je bila reprezentant njegove suverenosti. Le prenaravno je bilo, da narod ni mogel več te skupščine priznati za svojo in da je z navdušenjem pozdravil šesli januar, ki je napravil lej skupščini konec. Ali pa naj seda' ta od strankarskih strasti in notranjega nesoglasja vsa razjedena skupščina oživi znova? jasno in nedvomno sta tako postavljeni za peti rnaj obe fronti in vsak volilec ve in mora vedeti, med katerima frontama naj izbira. Ali se odloči za politiko notranjega miru in nove vrednote ustvarjajočega dela ali pa glasuje za oživljen j e notranjih bojev, da bodo prepiri za ustavna in strankarsko ideološka vprašanja ’ ejši iudi od najnujnejših gospodarskih vprašanj. In še jasneje povedano: Peti mainik postavlja volilca pred alternativo, da pred vsem svetom pokaže svojo enotnost in s tem svojo zrelost, da tudi v najtežji zunanje-poiitični situaciji brani svoje notranje in zunanje interese, ali 'pa da razkrije svojo neenotnost in svojo nedoraslost, ko glasuje za program opozicije, ki ga ne morejo povedati in razložili niti šefi je opozicije. Ali na jasno pot ali v megleno nevarnost medsebojnih bojevi O tej alternativi se mora odločiti dne 5. maja sleherni jugoslovanski državljan in od njegove odločitve bo odvisen ves razvoj našega naroda v bodočnosti. Zato pa se Iudi majniške volitve tičejo slehernega jugoslovanskega državljana in zato more le slab državljan reči, da se ga te volitve ne tičeio. Le volilec, ki je izgubil vsak čut odgovornosti, more biti pasiven, le volilec, ki je pozabil na svojo dolžnost do naroda in do sebe, more bili za abstinenco. Kadar narod suvereno izreka svo-), znižanje raznih davkov, taks itd. Ti ukrepi so zeio ugodno vplivali na zboljšanje gospodarskega življenja, obenem s» pa njihovemu iniciatorju prinesli še večjo popularnost med širokimi sloji naroda, zlasti pri vseh poljedelskih, industrijskih in trgovskih ustanovah in organizacijah. Zato ni čudo, da zdaj pred volitvami vladni blok, čigar voditelj je g. Jevtič, «živa splošne simpatije. Pametna in realna nacionalna in gospodarska politika g-Jevtiča je tisti zid, ob katerem se razbijajo vsi opozicijski napadi. Zato je izid volitev od 5. mili« že naprej določen. Žiwafas$o u&Mno gltamm p# mel držam Beograd, 25. aprila b. Volilna borba potaja čedaljebolj živahna. Predstavniki vseh st se nahajajo med narodom, kjer prire-ajo živahne sestanke, konference in javne hode. Tekom včerajšnjega in današnjega neva so bili med narodom skoraj vsi člani raljevske vlade, med njimi sam predsed-iik vlade g. Bogoljub Jevtič, ki je priredil čeraj in danes več krasno uspelih sestan-;ov in na katerih je narod manifestiral vojo pripadnost k idejam in programu sesanje vlade. Predsednik Jevtič je vso dolgo nogo prevozil z avtomobilom, ter so mu die povsod prirejene prisrčne ovacije. Te- kom včerajšnjega dne je predsednik obiskal Ramo, Mitrovico, Osijek, Vinkovce, Jelino, Zvrnite in Koviljačo. Danes nadaljuje svoje agitacijsko potovanje po Bosni v spremstvu ministra poljedelstva dr. Dragutina Jankoviča. Ravno tako so imeli krasno obiskane shode minister dr. Kojič, ki je na agitacijskem potovanju po Južni Srbiji. Dr. Kojič je priredil shod v Kos. Mitroviči in po vsej Metohiji. Minister notranjih zadev Velimir Popovič je imel shod v Užicah, minister za šume in rudnike Svetislav Popovič pa v Zemunu. Llubllamklm yolikam I Volilcem mesta Ljubljane naznanjamo, a je pričela poslovati volilna pisarna za resio Ljubljano v posvetovalnici na ina-isiTdiu. Pozivamo vse zastopnike krajev- nih volilnih odborov, da se v volilnih zadevah obračajo na volilno pisarno, ki ima uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Uspešna agilaettakm potaraisfa minhira ds-. Il&liea Svetovni tisk © osebnosti m «s Njegove zasluge za svetovni mir. J&JmICo uis-dlimu Mala antante in kons&iidaeiio Jugoslaviie politik poznal nazore in želje blagopokojnoga kralja Aleksandra. Gospod Jevtič ve, da je bil cilj avtoritarnega režima popolno narodno edin-sivo. Ker je ta cilj dosežen, je logično, da se vrne država v normalno politično stanje, ker je sedaj Jugoslavija politično dovolj zrela in krepka, da se ji ni bati nobenega vpliva nepoštenih intrigantov v tujini in notranjosti.« Ugledni čehoslovaški list »Nova Doba« je objavil uvodnik svojega urednika Jirouta o osebnosti predsednika Jevtiča ter o njegovih uspehih kot zunanji minister. Med drugim pravi v svojem članku: »Gospod Jevtič je prevzel zunanje ministrstvo v zelo neugodnem času. Proti Jugoslaviji naperjena revizionistična akcija je bila na višku, da je vladalo v tujini nerazpolo-žonje proti jugoslaviji. Gospodu Jevtiču je bilo takoj jasno, kaj je v zunanji politiki najbolj potrebno in temu primerno je odredil smer svoje politike. Koncepcija Jevtičeve politike in način njenega izvajanja se je izkazal kot uspešen doma in v tujini. Velika zasluga gospoda Jevtiča je, da je aktivno služil ideji miru in da je pozitivno pomagal, da so nastale med državami Male antante najbolj intimne in prisrčne zveze. Iz te tendence jo nastala nova organizacija Male antante, ki od tedaj nastopa kot enotna celota.« Nato govori članek o delu g. Jevtiča za zbližanje balkanskih držav ter ne zaključuje z besedami: »Ko je jugoslovanska politika v rokah gospoda Jevtiča, se more brez vsega reči, da je v resnici dobrih rokah. Nao kot zavezniško državo mora to tembolj veseliti ker je v zunanji politiki naših dveh držav tako mnogo skupnih točk in islili interesov.« Govor predsednika vlade Na svojem agitacijskem potovanju je prišel predsednik vlade v sredo zjutraj v Sremsko Mitrovico, kjer mu je priredilo prebivalstvo velik sprejem. Predsednik Jevtič se je za viharne pozdrave zahvalil s krajšim govorom, v katerem je med drugim dejal: »V soglasju s kraljevsko vlado ne skrbim samo za ta kraj, temveč za vse kraje, za vso državo. Bodite vsi složni in glejte na ono stran, iz katere prihaja nevarnost. Prepričan sem, da bomo na volitvah imeli večino. Želim pa maksimalno večino, popolno slogo našega naroda, ki bo na dan petom-ajskih volitev enodušno izrekel svojo voljo. Nimamo izbirati med mnogimi poti, temveč za nas je samo ena pot, ki jo bomo nadaljevali. Po tej poti moramo iti smelo, složno in odločno, brez postajanja in ne da se oziramo na levo in na desno. Mislim, da smo si v tem vsi edini in da ni tu nobenega dvoma. So zablode in kolebanja pri ljudeh, ki se zbirajo v tako imenovani združeni opoziciji. Vi vsi veste, da nimajo določenega cilja, da nimajo istega pravca in iste volje, temveč samo željo da rušijo. Kaj bi nastalo potem, tega ne vedo niti sami. Ni treba, da se z njimi mnogo bavimo, vendar pa se prizadevajmo, da jih rešimo iz zablod. Sedanje volitve niso navadne volitve. One so preokretnica za ves narod po velikih dogodkih, ki so se dogodili. Mogoče je, da se napravi tudi napaka. Ne bo zaradi tega propad, toda mnogo let bo izgubljenih z beganjem za onim, kar je že doseženo. Ni zaman rečeno, da je težje ohraniti kakor pridobiti, toda budna zavest našega naroda je zadostno jamstvo, da bomo znali pridobljeno ohraniti. Zato vam rečem: bodite 5. maja na oni visoki nacionalni višini, na kateri ste vedno bili. Ban v Novam mestu Cela vrsta svetovnih listov je priobčila članke o jugoslovanskih volitvah in o osebnosti predsednika Jevtiča. Iz kopice teh člankov objavljamo nekatere najbolj markantne. Pariški »Petit Parisien« je objavil članek Alberta Julien« o osebnosti ministrskega predsednika Bogoljuba Jevtiča. V tem članku pravi Albert Julien med drugim: »Gospod Jevtič je diplomat po karijeri. Rojen je v Kragujevcu, v samem srcu Šumadije, kar ga pa ne ovira, da bi se v trenutku, ko bi kdo hotel oživeti lokalne juepire in ozki antagonizem, dosledno ne držal vedno nacionalne linije, to je prave jugoslovanske politike. Razlog je čisto naraven. Gospod Jevtič je mnogo potoval. Kot mlad človek je študiral v Beogradu, Curihu in Berlinu. Po vojni, katere se je udeležil kot pehotni oficir, so ga diplomatski posli privedli v Stockholm, London, Paris, Tirano in Dunaj. Ali si je sploh mogoče zamisliti boljše šole za ublažitev nacionalističnih tendenc in za razumevanje in spoštovanje tudi tujega stališča. Pa g. Jevtič ni imel samo te šole. Tri leta je bil kot minister dvora v vsakdanjem dotiku z mladim suverenom, inteligentnim in velikim delavcem, ki se je bavil z vsemi državnimi posli — tako notranjimi ko tudi najtežjimi vprašanji zunanje politike, katere vso je reševal z isto vnetostjo za interese svojega naroda ter m pri tem nikdar ni umikal odgovornosti. Po treh letih na takem mestu je človek zrel, da igra aktivno vlogo v politiki svoje državo, kar je tudi g. Jevtič s svojim dosedanjim delom kot predsednik vlade v polni meri dokazal. Ne sme se tudi prezreti, da se je g. Bogoljub Jevtič zlasti izkazal s svojim delom v Društvu narodov in da je dobilo to v gospodu Jevtiču enega svojih najboljših sodelavcev.« V pariškem »Vendemieru« je objavil zelo obširen članek o osebnosti gospoda Bogoljuba Jevtiča Jean-Francois Norman, v katerem najprej popisuje kako je prišel g. Jevtič na svoj današnji položaj. Nato pa opisuje delo gospoda B. Jevtiča v Ženevi po marsejskem atentatu. Pravi, da ženevska ustanova noče biti sodnik in da je veliko raje Pilat, ki si opere ’oke. Po marsejskem atentatu pa se je obrnil na ženevsko institucijo globoko užaljeni narod, ki je po pravici zahteval, da izreče Društvo narodov svojo sodbo. In nato nadaljuje g. Norman: »Vztrajnost in pametna smelost gosp. Jevtiča je premagala vse težkoče, ki so prihajale bodisi od prijateljev marsejskih ubijalcev, bodisi od strahopetnih in omejenih diplomatov, ki niso bili sposobni, da spoznajo, kako veliko uslugo je napravil Društvu narodov jugoslovanski državnik, ko je zaupal Društvu narodov reševanje konflikta, ki se je v preteklosti rešil le z orožjem. Gospod Jevtič je moral takrat rešiti troje težkih vprašanj: Pomiriti upravičeno nestrp- nost jugoslovanskega naroda, ki nikakor ni mogel razu moti kolebanja ženevske institucije, premagati kritiko svoji hministrskih tovarišev in končno zlomiti odpor svojih kolegov v Društvu narodov. V tako komplicirani in dramatični situaciji ne izgublja bivši novinar in bivši borec glave. Na strastne napade g. Eekhardta, madjarskega delegata, odgovarja s svečanim mirom, ki se spodobi za visoko mednarodno sodišče ter trudi, da dokaže stvarnost dognanih dejstev tor odgovornosti, ki se vsiljujejo. Prvi delegat Jugoslavije kliče Društvo narodov na odgovornost, poudarjajoč, da je v nevarnosti evropski mir, če to ne izvrši svoje dolžnosti. Odločnost g. Jevtiča je dvignila energijo miroljubnih držav. Francija in Anglija fo ustregle Jugoslaviji in ji dale moralno zadoščenje. Prestiž Društva narodov je bil s tem povečan, svetovni mir ohranjen. Na koncu članka izraža g. Norman prepričanje. da bo gosp. Jevtič na majniških volitvah zmagal ter zaključuje svoj članek takole: »Gospod Jevtič bo nedvomno tudi pri tej priliki pokazal, da je na višini svoje naloge in sredi volilne borbe bo opominjal jugoslovanski narod na resnost mednarodne situacije ter da mu kot pravi državnik reče, da sta Jugoslaviji, če hoče napredovati in se razvijati, potrebna notranji mir in duhovno edinstvo.« Francoski list »France-Balkan« objavlja pod naslovom »Gospod Jevtič najboljši tolmač bla-gopokoinega kralja Zedinitelja« zelo dokumentiran članek o pomenu volitev 5. maja ter pravi med drugim: »Jugoslovanski državljani bodo šli 5. maja na volitve, da izrazijo svojo voljo glede članov nove skupščine. Nova ykupscina bo imela močno večino, ki bo podpirala zunanjo in notranjo politiko sedanje vlade. S skupščino izvoljeno dne 5. maja stopi Jugoslavija v novo fazo svojega notranjega življenja, ki bo dejansko le utrditev one etape, ki se je začela z onim znamenitim dnem, ko je kralj Aleksander energično zagrabil v svoje roke vodstvo države ter jo odločno povedel na pot miru in konsolidacije, Gospod Jevtič je bolj kot vaak drug Vsa v zastavah je metropola Dolenjske, prijazno Novo mesto, danes pozdravilo bana dr. Dinka Puca. Vreme se je popolnoma zjasnilo in v najlepšem sobicu se je pripeljal g. ban ob pol štirih v Novo mesto, kjer so mu priredili pred poslopjem sreskega načelstva zelo lep sprejzem. Velike množice prebivalstva so bana dr. Dinka Puca navdušeno pozdravljale. Med njimi so bili tudi zastopniki krajevnih civilnih in cerkvenih oblasti. Najprej je pozdravil g. bana župan dr. Režek, ki je izjavil, da se prebivalstvo prav dobro zaveda resnosti čas«, v katerem živimo, da je pa zmerom pripravljeno dati vse svoje moči za kralja in državo. Narod zahteva samo, da se mu deli pravica, in bo vedno dal vse svoje duhovne in telesne moči za konsolidacijo naše države. V imenu Sokolstva je g. bana pozdravil starosta g. dr. Vasič. Pozdravil je bana ne samo kot nosilca vrhovne oblasti v dravski banovini, o katerem je prepričan, da bo vse storil za naš kulturni, gospodarski in socialni razvoj, temveč ga Sokolstvo pozdravlja tudi z iskreno ljubeznijo, ker ve, da je bil g. ban že od rane mladosti ne farno formalno član sokolsko organizacije, temveč se je tudi vedno dejansko udejstvoval in deloval v naši veliki nacionalni organizaciji. Dolenjski kmet — branilec krščanske kulture G. ban se je zahvalil za sprejem z daljšim govorom, v katerem je dejal, da z veseljem vrača ljubezen Dolenjske, ki mu jo je danes pokazala. Dolenjsko prebivalstvo je zmerom, tudi v preteklofti pokazalo svojo vztrajnost, saj je bil dolenjski kmet branilec krščanske kulture in je tudi da »es ohranil svojo žilavost. Zgodovina Dolenjske ni mogoče zgodovina knezov in kraljev tega naroda, temveč je zgodo- * v Ob priliki velikega zbora ministrskega predsednika g. Jevtiča v Ljubljani dne 28. aprila 1935 vozijo ta dan sledeči posebni vlaki z '•'/a popustom: 1. Na progi Bistrica Boh, jezero—Ljubljana gl. kol. vlak štev. 911-IIL del, z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 5. uri 35 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 8. uri 35 min. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak št, 916-11. ob 15. uri 50 minut. 2. Na progi Metlika—Ljubljana gl. kol. vlak vina hrabrega in žilavega kmeta, ki je zmerom znal braniti svojo rodno grudo. Banova srčna želja je, da bi narod občutil, da mu v resnici vso državne oblasti dele resnico in pravico ter objektivnost, kakor je izrazil željo gospod župan. Dalje je g. ban izrazil prepričanje, da bo s tem prebivalstvom lahko sodelovati, časi so takšni, da moramo pozabiti vse prejšnje strankarske prepire. Vodno moramo stremeti samo po istem cilju, mogoče večkrat tudi z drugimi metodami. Vfi skupaj se moramo zavedati, da moramo tvoriti eno silo in eno moč, eno voljo in eno hotenje, namreč, da ustvarimo močno Jugoslavijo. Sprejemi Nato te g. ban sprejemal na sreskem načelstvu razne deputacije, med njimi tudi zastopnike duhovščine s proštom g. Čerinom in kanonikom Kekom na čelu. Z župani je imel g. ban daljši razgovor. V popolnem razumevanju dela kraljevske vlade za konsolidacijo naše države, zlasti na gospodarskem polju, so župani obrazložili g .banu želje in zahteve tukajšnjega prebivalstva. S posebnim veseljem je ban sprejet odbor obrtniških združenj in poudaril, kako veliko zanimanje kažejo naši obrtniki za naša javna vprašanja. Obrtniki so g. banu poudarjali zlasti potrebe elektrifikacije Dolenjske, ki je za razvoj obrtništva velikansko važnosti, dalje so poudarjali potrebo zboljšanja železniških in cestnih zvez. zUifti za uresničenje transverzalne zveze Krško—Brežice—Novo mesto—Črnomelj— Ogulin s končnim ciljem jadranskega obrežja Sušak—Split. Nato je g. ban sprejel še razne deputacije nacionalnih in kulturnih društev, gasilce, Sokolstvo, Jadransko stražo, Strelsko družino, Ciril-Melodovo družbo itd. Po sprejemu si je g. ban ogleda] kmetijsko Solo na Grmu. štev. 9214-11. del, z odhodom iz Metlike ob 5. uri 5 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 9. uri. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak. štev. 9217-11. del pb 14. uri 30 min. 3. Na progi Dobova—Ljubljana gl. kol. vlak štev. 628 z odhodom iz Dobove ob 5. uri 57 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 8. uri 54 min. Povratek iz Ljubljane gl. kol, vlak št. 623-IL del ob 15. uri. Posebni vlakivLiubljano za nedelifki $hod ministrskega predsednika g. Jevtiia Postanek v obeh smereh v vseh postajah in postajališčih. 4. Na progi Maribor gl. kol.—Zidani most— Ljubljana gl. kol. vlak štev. 515-1. del z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 5. uri 22 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 9. uri 11 minut. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak št. 605-11. del ob 14. uri 25 min. 'Ta vlak vozi v obeh smereh samo za potnike na progi Maribor gb kol.—Zidani most. Na delni progi Zidani most —Ljubljana gl. kol. vozi v obeh smereh za vse postaje in postajališča brez postanka. 5. Na progi Rakek—Ljubljana gl. kol. vlak štev. 617-11. del z odhodom iz Rakeka ob 7. uri in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 8. uri 10 min. Povratek iz Ljubljane gl. kol vlak št. 620-11. del ob 16. uri. Za kamniško in vrhniško progo velja popust 50°/o normalne vozne cene pri vseh vlakih, vendar tako, da mora vsak potnik dati potrditi na postaji Ljubljana glavni kolodvor karto, ki mu velja za brezplačen povratek. Za udeležence zborovanja v Ljubljani, ki se bodo poslužili zgornjih posebnih vlakov, je odobren -/a popust od normalnih voznih cen III. razreda potniškega vlaka, in sicer od postaje, kjer udeleženci vstopijo v posebni vlak, do Ljubljane gl. kol. in nazaj. Znižana vozna cena se mora plačati za tja in nazaj pri vstopu. Za udeležence, ki se pripeljejo z rednimi vlaki do priključnih postaj na posebne vlake z drugih (priključnih) prog, je dovoljen poseben 50"/o popust od normalnih voznih cen za vožnjo do priključnih postaj, kjer udeleženci prestopijo v posebne vlake, in nazaj. V vstopni postaji kupljena cela vozna karta velja za brezplačen povratek, ako da potnik to karto žigosati pri potniški blagajni v Ljubljani gl. kol. S popustom odpravljeni udeleženci se morajo vrniti iz Ljubljane samo s posebnimi vlaki, sicer popust nima veljave in se jim bo zaračunala polna cena po tarifi. Udeleženci naj se pri svojih vstopnih postajah v soboto informirajo o točnem voznem redu, kjer dobe tudi vsa ostala potrebna pojasnila. Kulturo Muzikalna premiera na mariborskem odru: »Prebrisani Amor« Mično besedilo te romantične operete (po neki Kotzebuejevi zamisli) je Rasberger dopolnil v skladno celoto z živo, zdravo muziko, ki je razgibala in vnela docela polni teater. Fabula je preprosta: Stari zdravnik Luka Maček, skopuh in nasilnež, čuva svojo nečakinjo Dragico, ki jo je namenil svojemu nečaku Srečku, — da se rodbinsko premoženje ne razbeži. Dragica pa ljubi Vlada, mladega trgovca, čigar sestra Minka ljubi Srečka. To sta para, ki se morata dobiti: zvoze jih prebrisani Arnov, ki zaplete in razplete vozle. Vmes učinkovito eopota slovenski Švejk, Mačkov sluga IVvlika, da v skupnem naporu premotijo stare a skopuha. To dramatsko zanimivo veseloigro je Pavel Rasberger opremil z vso ljubeznijo, si tokom melodiozne glasbe, ki ti je kar všeč in te očara po svoji ritmični razgibanosti, iznajdljivosti glasbenih zamisli in sladki kantileni pesmi in valčkov, ki gredo radi v uho. Ouvertura je z zanosom pisano delo. V prvem aktu te zamika pismo, ki ga piše Vlado Dragici, — seveda v tričetrtinskem taktu, — topla izpoved ljubezni. Pavliha in Minka odplešeta veselo polko, stilno urejen ples, ki je pripravil publiki veliko veselja. Kot finale izpoje Minka v oprostitvi priznanje svoje ljubezni do Srečka. Vlada je tokrat zelo lepo oživotvoril Sancin, ki je skladno v igri in maski in petju zadel vedno pravo. Bila je to gotovo njogova najboljša vloga. Minko je kreirala naša vedno ljubka Liza Barbičeva, vsa živa in vesela, ne izmaličena in naravna: publiki izredno všeč. Pavle Kovič je pa dal odrsko dušo švejkovskemu Pavlihi, ki ga je izoblikoval v zajeten tip ter ga dvignil v »bulo«-vlogo. V drugem aktu čita Dragica Cvetkova v osebi Pavle Udovičeve iz knjige pesem v krasni ariji. Udovičeva poje tako naravno in zdravo, da jo je veselje poslušati. V duetu Minke in Srečka (»Ljubček moj, zdaj sem pri tebi spet«) je pel kot Srečko v prvi večji vlogi mladi Edo Verdonik, ki te v lepi, izglajeni igri uveril, da je brezdvomno odrski talent. Njegov glas je še šibak, bo se pa ob skrbni šoli in negi razvil ugodno. Igra je bila neprisiljena in umno zamišljena. — V vlogi starega zdravnika Mačka je nastopil Edo Grom, tor ji dal mnogo zanimivih odtenkov. Drugi akt vsebuje zelo lepo arijo Vlada »Deklica moja« duet med Dragico in Vladom »To je ljubezen vsa plamteča«, kvartet, ter izredno učinkovit finale »Naj ti petje moje razodene bol frca«. V zadnjem aktu zanima zlasti operno zgrajen tercet (Udovičeva, Sancin in Pavle Kovič): »Kdaj slednjič bom osvobojena? Komponist in avtor Pavel Rasberger, sodelujoči solisti, posebno pa šo kapelnik Lojze Herzog, ki je z veliko vnemo vse. delo naštudiral, so bil; deležni ogromnega aplavza. Lepemu delu želimo srečno pot na druge odne, posebno na oder naše slovenske presto-lice, ki mu ne bo delalo sramote. Aleksander Koprive. mn^vrif dogodki X Nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport in modo »Naš vak je pravkar izšla in prinaša Zošeenkovo satirično črtico »Kuhinjski ščurki«. Pivkov zanimivi doživljaj iz življenja pilota »Brez krmila, nadaljevanje poljudno pisane razprave o Röntge-nu, Sel Catinijev roman »Emilio Berenini«, Čufarjevo komedijo »Ameriška tatvina ., Radijsko tehniko, bogato zbirko modnih skic, beležke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta. Poleg krasnih slik pod naslovom »Pomladno prebujenje« prinaša »Naš vak še križanke in magične like in na posebni 12-stranski prilogi točne in pregledno urejene programe vseh važnih oddajnih postaj. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod te najbolj pestre in najcenejše slovenske ilustrirane tedenske revije. Mesečna naročnina 12 Din. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana. X »Službeni list« priobčuje v svojem 33. kosu z dne 24. aprila: 1. Kandidati za narodne poslance. Državna kandidatna lista Bogoljuba D. Jevtiča. 2. Uredba o začasni vzporeditvi mestnih uslužbencev z zvan ji in položaji državnih uslužbencev. 3. Odločbo o pouku veronauka na strokovnih nadaljevalnih šolah. 4. Dopolnitev k pravilniku o postavljanju poslovodij v rokodelskih obrtih, ki jih vodijo vdove. 5. Pravilnik k uredbi o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov. 6. Pojasnilo o ocarinjenju umetnih smol in izdelkov iz njih. 7. Denaturi-ranje špirita. 8. Naredba o razdelitvi voda na ribarske okraje. 9. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. 10. Razne objave iz »Službenih no vi n«. X Zadnja pot planinske žrtve Mirka Gombača. Včeraj popoldne ob 16. je bil pogreb tragično preminulega Sokola in planinca br. Mirka Gombača. Veličastnega sprevoda se je udeležil. viški Sokol v kroju s praporom, Skalaši, športniki itd. V žalnem sprevodu so bili tudi univ. prof. dr. Janko Polc, zastopnik Slov. pl. društva iz Kamnika g. Makso Koželj, predsednik ASK Primorja g. Ivo Sancin in mnogo občinstva, zlasti z Viča. Pogreb se je vil po ljubljanskih ulicah na pokopališče k Sv. Križu. Po cerkvenih obredih v cerkvi so dvignili krsto s pokojnikom Sokoli in jo prenesli do groba, kjer se je v pietetnem govoru poslovil v imenu viškega Sokola starosta br. Pavle Borštnik, nakar so med ihtenjem užaloščene rodbine pričele padati prve grude na svežo gomilo. Počivaj mirno dragi Mirko in naj Ti bo jugoslovanska zemlja lahka! X Podaljšanje šolskega leta. Ker so v letošnjem šolskem letu izgubili izjemoma več delovnih šolskih dni, kakor jili je bilo predvidenih za redne šolske počitnice, je prosvetno ministrstvo sklenilo, naj se v letošnjem šolskem letu šolski pouk v 4. in 8. razredu gimnazij in realk in v 5. razredu učiteljišč dokonča 30. maja, ne pa 15. maja, kakor je bilo napovedano. Zasebni razredi in popravni izpiti v 4. in 8. raz-’ edu gimnazij in realk bodo med 1. in 10. ju-ijem vključno. Niži in viši tečajni izpiti se ■ rično 12. junija in trajajo, dokler se ne kon-Ajo. V učiteljiščih se bodo vršili razredni in onavljalni izpiti najdlje do 8. junija vključno, uplomski učiteljski izpit pa od 11. junija do mnčanja. Ostali razredi v nepopolnih gimnazi-ih in učiteljiščih bodo delali do 15. junija ključno, v popolnih gimnazijah do 8. junija vključno. V vseh šolah, kjer bo to mogoče, bodo letne uspehe sporočili učencem na Vidov lan s prigodnimi šolskimi svečanostmi, kjer pa e vrše izpiti še kasneje, naj se letni uspeh poroči učencem po končanih izpitih. Sprejemni izpiti za 1. razred gimnazije bodo 1., 2. in 3. julija. X Razstava vajeniških izdelkov. Splošna obrtna nadaljevalna šola za peke, slaščičarje in - rtnarje ter strokovna nadaljevalna šola za briv-ko, frizersko in strokovna šola za mesarsko obrt na Vrtači priredi v nedeljo 28. aprila t. 1. )b zaključku šolskega leta razstavo vajeniških risarskih, pismenih ih strokovnih izdelkov v pritličju državne III. deške narodne šole na Erjavčevi cesti št. 19 od 8. do 13. ure. — Upra-. iteljstvo vljudno vabi na to razstavo vse cenjeno občinstvo, ki se zanima za razvoj obrtno-iadaljevalnega šolstva. X Uradne ure poštnih hranilnic. Poštna hra-j ilnica v Beogradu in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju bodo uradovale od 1. maja dalje za občinstvo vsak de-: ovnik od 7.30 do 13. ure. ’eči — peči — peči — peči — peči — peči utz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz ligo Lutz d. z o. z., Ljubljana-šiška. X Nova avtomobilska cesta Zemun—Novi Sad. Velika prekoevropska avtomobilska cesta d Londona do Carigrada bo vodila tudi preko naše države in ministrstvo za javna dela je nravkar odobrilo kredit za zgradbo dela te ■este od Zemuna do Novega Sada v znesku 19 nilijonov 950.000 Din. Kredit (pol milijarde dinarjev) pa je zagotovljen tudi že za ostale dele 'e velike ceste. Naša država bo zgradila 550 km dolg del, ki bo veljal 600 milijonov dinarjev. X Frankopanske proslave se bodo tudi le-ms vršile po celi Hrvatski na slovesen način, večinoma 28. in 30. t. m. X Nov most izročen prometu. Nov most preko reke Ukrine pri Otočku blizu Bos. Broda so včeraj na slovesen način izročili prometu. V doglednem času pa bodo začeli graditi še drug most preko iste reke na cesti Derventa—Ponja-vov, ki bo dolg 108 m in bo veljal okoli 3 milijone dinarjev. X Zopet šmarnica. Na velikonočno nedeljo se je odigrala v rodbini kmeta Gjaniča v vasi Podgoreč pri Našicah krvava rodbinska žalo-igra, ki jo je povzročila preobilno zavžita »šmar-uiac«. Gjaniču so prišli sosedje in znanci voščit vesele praznike, on pa jih je pogostil s »šmarnico«, da so bili vsi prav kmalu dobre volje. 271etni Gjaničevi ženi pa to ni bilo prav in je začela svojega moža oštevati. Mož pa se je vslcd tega tako razljutil, da je ženo napadel. Žena je možu ušla skozi okno na vrt, kjer pa jo je mož dohitel in jo z bajonetom osemkrat zabodel. Žena je umrla, moža pa so odpeljali v zapor. X t Ing- Bogumil Cihelka. Danes ponoči je umrl rudarski nadsvetnik in vršilec poslov rudarskega glavarja za Slovenijo ing. Bogumil Cihelka. Pokojnik, rodom Čeh, je služboval pri TPD v Zagorju, delal pri rudniški upravi v Karpanju v Istri, bil je ravnatelj rudnika v Zenici, a zadnja leta je bil v uradu rudarskega glavarstva za Slovenijo. Po smrti prvega rudarskega glavarja ing. Strgarja je pokojnik vodil njegove posle. — Za pokojnim, ki je bil znan strokovnjak v svojem delu, in kot človek in kot uradnik povsod izredno priljubljen, žalujejo soproga in trije otroci. X Junak noža. Že večkrat kaznovani Janez čuš iz Stoj n cev je na velikonočni ponedeljek zabodel z nožem 211etnega posestniškega sina Konrada Bezjaka iz Tribolcev. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Ptuj. Vzrok: preobilo zavžita šmarnica. X Znižanje poslovnega davka na moko. Finančni minister je v sporazumu z ministroma za kmetijstvo in trgovino znižal skupni davek na poslovni promet za moko od 6 na 4 odstotke. X Zbornik »Slovenska fotografija«, ki ga pripravlja Fotoklub Ljubljana, predstavlja prvi sistematičen poskus, da bi se rešila za bodočnost vsaj nekatera izrazitejša dela sodobnih slovenskih mojstrov in se predstavila svetu. Zbornik hoče s članki in zapiski v petih jezikih, predvsem pa s 60 reprodukcijami na najfinejši podlagi podati približen pregled o stanju naše umetniške fotografije. Ta knjiga v velikem formatu, vezana v platno, bogata v svoji notranjosti in zunanjosti, bo zaslužila, da jo uvrsti vsak resen ljubitelj svetlobne umetnosti v zbirko svojih knjig. Zbornik »Slovenska fotografija« izide v eni sami omejeni nakladi in si ga lahko vsakdo zagotovi v sub-skribciji. Kdor ta prekrasni album z najboljšimi deli naših fotografskih mojstrov naroči takoj in plača 80 Din do konca junija, ga dobi za to ceno s poštnino vred, v poznejši prodaji bo pa album stal mnogo več. Naročila sprejema Fotoklub Ljubljana, poštni predal 278. Ljubljana POČITNIŠKE KOLONIJE MESTNE OBČINE. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliju in avgustu. Tozadevne prošnje, oziroma tiskovine, ki se dobe v soc.-pol. uradu, Mestni dom, II. nadstr., soba št. 43, je vlagati osebno najkasneje do vštetega 15. maja 1935. Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo v nobenem primeru. Prosilce opozarjamo na to, da pridejo v prvi vrsti v poštev šoloobvezni otroci (do 14. leta), pristojni v Ljubljano, in v drugi vrsti šele ostali. — Mestni mladinski urad. * Tlakovanje Bleiweisove ceste. Bleiweisovo cesto, ki spada med najvažnejše ceste v Ljubljani, so začeli že tlakovati dokončno, kolikor je še ni tlakovane. Delo izvršuje zagrebška tvrdka A. Res, ki je tlakovala že večino ljubljanskih glavnih ulic. Tvrdka je delo prevzela za 569.470 Din, delavci pa bodo plačevani po 2'75 do 3 Din na uro Dolžina še netlakovanega odseka znaša 350 metrov, tlakovana cesta pa bo široka 9 metrov. * Pretkana hotnica in tatica. Poetično ime si je izbrala znana M. N. Poleg poezije si je privzela še nadih narodnega mučeništva. Obiskala je zvaničnikovo ženo Jakobino Severjevo, ki stanuje na Poljanski cesti 54. Prišla je k njej ob 11. in je ostala tam kot Petričeva Bianka iz Kobarida do 17. Bila je močno zgovorna. Pravila je, da živi zdaj v Planici pri Ratečah, kjer je njen oče kupil večje posestvo. H koncu je Severjevo celo povabila, naj jo kdaj obišče. Kmalu po odhodu zgovorne Bianke pa je Severjeva pogrešila ročno torbico z zneskom Din 512'-— vred. Poezije je bilo nato hitro konec. Lepi pseudonim je izginil in M. N. sedi za mrežo. Priznala je tudi, da je lagala in kradla. Starim grehom je zdaj navrgla še novega. Poleg drugega ji je bil radi vlačuganja že prej prepovedan povratek v ljubljanski policijski okoliš. Zdaj prejme za vse skupaj primerno plačilo. * Razstavo spominov našega blagopokojnega kralja Aleksandra so pod vodstvom svojih profesorjev obiskali dijaki in dijakinje Christofo-vega učnega zavoda v Ljubljani v sredo 24. t. m. popoldne prvi oddelek in v četrtek 25. t. m. dopoldne drugi oddelek. Prisostvovali so tudi zanimivemu predavanju g. Kapusa o »Kralju, pri-jateliu prirode«. * Slaščičarji so zborovali 24. t. m. v Mencingerjevem paviljonu na Šmartinski cesti. Njihovi skupščini, ki je izzvenela v močno manifestacijo solidarnosti, je načeljeval g. Novotny, ki že 15 let načeljuje tej sladki zadrugi. * Selitve. Letos se napovedujejo za majniški termin prav številne selitve, ker je bilo odpove-danih stanovanj pri sodišču samo v zadnjem času skoro 200. Vzrok odpovedi je večinoma neredno plačevan je najemnin ali pa sploh neplačevanje. Vzrok odpovedi je v več slnčaiih tudi brezposelnost, ker ti reveži pač ne bodo mogli v doglednem času nič plačati, drugim pa so zopet odpovedana stanovanja zaradi nemira in prepirov v hiši. Kakor torej vse kaže, bodo začetkom maja imeli dobro sezono ljubljanski po-sirežčki. * Zaključek tečaja za slovensko stenografijo. Brezplačni tečaj za slovensko stenografijo, ki ga je bilo priredilo trgovsko društvo »Merkur«, so sinoči zaključili. Poučeval je g. Zelenik, tudi brezplačno. Tečajniki so obiskovali tečaj s prav dobrim uspehom in slovenska stenografija je pridobila zopet nekaj novih prijateljev. * Preglasna godba ni vsem ušesom prijetna, zlasti »konservirana« godba ne, a še vedno se najdejo lastniki gramofonov, ki se za druge ljudi prav nič ne zmenijo, ampak kar mirno navijajo svoje aparate pri odprtih oknih in vratih kljub obstoječi tozadevni prepovedi. Naj bi bili srečni ljubitelji konservirane glasbe vsaj toliko obzirni, da ne bi motili ljudi z največjim hrumom, ampak naj bi navijali aparate bolj na »tiho«. • Severjeva še ni izpregovorila. Stanje Tončke Severjeve se v bolnici kolikor toliko boljša, vendar bo še minilo nekaj časa, predno bo ranjenka mogla izpregovoriti. Poškodbe (impressio cra-nii) niso lahkega značaja. V najboljšem primeru zahtevajo precej časa za zdravljenje. Neredko pa se tudi pojavljajo neljube komplikacije, ki obrezuspešijo ves trud še tako vestnih zdravnikov. Upajmo, da se pri pomilovanja vredni Severjevi to ne bo zgodilo. Spričo takih poškodb ni nič čudnega, ako Severjeva ne more govoriti. Poleg tega ima še otekel jezik. Če bi ne bilo nobenih drugih ovir, bi že to bil zadosten vzrok, da ob poizkusu govorjenja pride iz ranjenkinih ust le neartikuliran glas. Tudi v obraz je nekoliko nabrekla. Nad desnim očesom je še videti v dolžini vse obrvi sledove močnega udarca. Udarec je moral biti res silovit. Oko je namreč še sedaj črno-višnjevo podpluto in oteklina okrog njega tako močna, da ranjenka nanj sploh ne more pogledati. Podpluto je sicer tudi levo oko, vendar dokaj manj nego desno. Na levo oko ranjenka zdaj pa zdaj pogleda. Pogled je jasen in dokaj živahen. Znancem, ki jo obiskujejo, Severjeva trudno sega v roko, vsekakor znamenje, da jih spoznava. Če zdravljenja ne bodo ovirale komplikacije, ki jih ni mogoče slutiti, je upravičeno upanje, da bo Severjeva prej ali slej izpregovorila in pojasnila zločin. Morda ni neznačilno, da so poškodbe, kakor jih ima Severjeva, pogost pojav pri pretepih v naših vinorodnih krajih. * Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju razpošilja vsem onim, ki doslej niso nakazali prispevka za spomenik, te dni ponovno prošnje. Ker bo zbiranje prispevkov že v kratkem zaključeno, nakažite svoj prispevek čim preje! -----+---- Maribor A Romanje na Op-enac. Narodno strokovna zveza priredi na Binkošti romanje na Oplenac. Odhod iz Maribora 8. junija opoldne, povratek pa 10. junija zvečer. Stroški potovanja znašajo za člane Strokovne zveze 160, za nečlane pa 200 Din. Prijave sprejemajo v Mariboru do 10. maja v podružnici Narodno strokovne zveze, Sodna ulica 9, III. nadstr. Tam se dobe tudi podrobne informacije. A jOdšla od doma. Brivska vajenka Heda Lisenčeva je javila policiji, da doma pogreša že od Velike noči svojo polsestro Herto Mel-harjevo. Herta je bila postrežnica in ie bila zadnji čas vedno potrta. Sosedom je že prej rekla, da ,s>e zanjo ni treba več bati. Mati se boji, da si je končala življenje. Stara jo 20 let, srednje postave in pristriženih las. A Volišča v Mariboru. V Mariboru bodo volili na 15 voliščih, ne na 17, kakor je bilo prvotno določeno. Okrog 2000 državnih nameščencev, ki stanujejo izven Maribora, službo pa opravljajo v Mariboru, bo volilo na volišču 15. A Zopet delo. V tekstilni tvornici Zelenka & Co., kjer so pred dvemi tedni ustavili delo zaradi prenapolnjenih skladišč, bodo kmalu zopet začeli delati. V tvornici je bilo zaposlenih okoli 150 delavcev. A Lahkoatletski miting priredi športni klub »Maraton« v nedeljo 28. t. m. na igrišču kluba »Železničar«. Pri tej priliki bo prvič nastopil lahkoatletski naraščaj. A Pravoslavno vstajenje. Na pravoslavno Veliko noč bo ob 4. zjutraj procesija (Litja) in sicer okrog kapelice na Melju. Nato bo liturgija in sveto obhajilo. Pravoslavna občina poziva svoje pravoslavne vernike, da se udeleže obredov. A Prijet vlomilec. Vlomilce, ki so ob praznikih obiskali stanovanjske prostore prof. Kovača in mu odnesli denarja in zlatnine v vrednosti 20.000 Din, je policija že izsledila in vtaknila pod ključ. Med drugimi so ukradli nekaj zlatih šilingov, ki so pa za njih postali usodni. Policija je namreč aretirala nekega moškega, k'i je pri natakarju izmenjal zlate šilinge. Imenuje se Edmund Logar. Popival je v neki gostilni v Linhartovi ulici v družbi dveh prijateljic in nekega prijatelja. Odvedli so vse na policijo, kjer se je pa ugotovilo, da sta obe prijateljici nedolžni, ogar je izdal še dva tovariša, ki sta pri vlomu sodelovala. Vsi bodo izročeni sodišču. A Smrt iz strahu pred kaznijo. 581etni šofer Aleksander Mahalka je bil že več časa zapleten v neko tihotapsko afero in je živel v večnem strahu pred aretacijo. V sredo dopoldne se je Mahalka mudil v Pristrnikovi gostilni na Dravski cesti, Nenadoma pa se je pojavil na vratih gostilne orožniški komandir Alojzij Šibenik ter mu dal naročilo za prevoz nekaterih reči. Mahalka videč, da ga bo orožnik aretiral, je odšel na vrt in kmalu je odjeknil strel. Najemnik gostilne Trafenik in šofer Draško sta takoj odhitela na vrt, kjer sta našla Mahalko v krvi s prestreljeno glavo. Nudila sta mu prvo pomoč. Ko je umirat v ranah je Mahalka še enkrat sprožil in vojaške pištole in obstrelil desno roko orožnika. Reševalci so prepeljali samomorilca v bolnišnico, kjer pa je ob 14. umrl. A Od joka zadušen. Na velikonočni ponedeljek eta odšla kočarja Ivan in Kristina Žinko na Mestni vrh pri Ptuju v Hajdino, da si tam poiščeta zaslužka. Doma sta pustila samo dva meseca starega fantka. V isti koči sta stanovala prevžitkarja Alt, ki sta kmalu po odhodu Ivana in Kristine Žinko začula, da otrok kriči. Do otroka pa nisria mogla, k.er je bilo stano-zanje zaklenjeno. Kmalu nato je jokanje prenehalo. Ko sta se pa Žinkova vrnila, sta našla otroka mrtvega. Komisija je ugotovila, da se je otrok zadušil pri jokanju. Št. Pavel ml Društvo kmetskih fantov in deklet vprizori v soboto 27. aprila zvečer in v nedeljo ob 3. uri popoldne v Zadružnem domu igro »Divji lovec«. L®m ml P&lieanah Perutninarsko društvo vodi sedaj nesno kontrolo pri 350 kurah štajerske pasme. Dobilo je od kralj, banske uprave 1000 Din subvencije. Društvo ima na razpolago valilna jajca štajerske pasme od najboljših nesnic. Vfluia gora Zastrupil se je. Ko si je Jože Zupančič, sodni razglaševalec, rezal na nogah kurja očesa, se je z nožem nekoliko ranil. Nož pa je bil nekoliko rjav in Zupančič si je zastrupil kri, da je moral v bolnico. Okrog kopališča. Dasi ima Višnja gora mnogo uradništva, ki ima čas in smisel za kopanje, vendar nima pravega kopališča. Ima ga pri Polju na Višnjici, toda tu je struga samo nekoliko poglobljena in razširjena, ni pa obzidana in urejena. Zato so se Višnjani dogovarjali, da bi prosili g. bana, ko je obiskal mesto, za podporo. Nekateri zmernejši in treznejši so bili za to, da bi prosili samo 2000 Din, ker to ni veliko in bi bolj gotovo dobili, bilo bi pa dovolj za prvo silo. Temu se je uprl nekdo, ki je rekel: »Kaj, 2000 Din? To ni nič! Vsaj 100.000 Din.« Zopet tretji predlagajo, da bi se sedanje kopališče sploh opustilo in bi se naredilo v Pregljih za okrožnim sodiščem novo. Tu je lepa dolinica, skozi katero teče precej velik potok. Ta potok bi se z jezom zaprl, dolina bi se spremenila v jezero in Višnja gora bi postala dolenjski Bled. Seveda bi te stvari veliko stale, ki jih Višnjani v sedanjih časih ne zmorejo sami. Zato bi bilo dobro, če bi mogli dobiti kje kako podporo, ker Višnja gora zelo potrebuje kopališče, ker ima tako lep turistični dom na Polževem, ki bo privabil obilo tujcev, ki bi se ustavili tudi v Višnji gori, če bi bilo tu kopališče. Upajmo, da bodo Višnjani že uganili pravo! Razširjenje vodovoda. Tri leta bo že, odkar imamo v Višnji gori vodovod. Prej smo imeli samo vodnjak sredi trga, ki pa zlasti ob času suše ni zadostoval. Zato so že pred tremi leti pričeli graditi vodovod. Ker pa ni bilo dovolj denarnih sredstev na razpolago in je bila zemlja za kopanje zelo težka, so napravili po celem mestu kakih šest vodnjakov, iz katerih priteče voda, če se pritisne na ročico. Vodnjakov pa je premalo in je treba vodo predaleč donašati. To pa našim mamicam, ki rade večkrat skupaj pridejo, da si ohlade srce, ni všeč in bi vodo najrajši imele lepo doma v kuhinji, če pa to ni mogoče, vsaj pred hišo. Doslej sta si napeljala vodo v hišo komaj dva posestnika, drugi so vsi odvisni od vodnjakov ob cestah, ki jih ravno sedaj čistijo in popravljajo. Sedaj je mestno predstavništvo sklenilo, da vodovod nekoliko razširi, ker je v nekaterih predelih vodnjakov res premalo. Tako se mora nasproti brivca uporabljati studenec, ki ni dovolj higieničen in primeren. Izvira namreč v škarpi poleg državne ceste in je ves v betonski steni, le majhna odprtina je prosta za nalivanje. Razen tega ima studenec to slabost, da pronica ob deževju voda, ki priteče iz bližnjih dvorišč, kjer pobere vso nesnago in odpadke, skozi zemljo v vodnjak in skali vodo. Tako voda dalje časa ni za rabo ter jo morajo ljudje od drugod donašati. Zdaj bo odpravljen tudi ta nedostaek in mesto bo preskrbljeno z dobro in zdravo vodo, ki zvira v gozdu pod Starim gradom. Pa tudi pred požari, ki so v prejšnjih časih mestu toliko škode prizadejali, bo mesto sedaj bolje zavarovano, kar je tudi velipe važnosti. yifanle ml C@ffw Komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem. Ob koncu globoke žalosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Že-diniteljem dne 9. aprila je tudi naš trg pokazal pieteto do Njega, ki je žrtvoval kri in življenje na žrtvenik domovine. Ob 8. se je brala maša zadušnica, pri kateri so bili navzoči otroci vseh šol z učiteljstvom, obč. svetovalci s predstojnikom, zastopniki gasilcev, Sokola in drugih društev. — Po maši so vsadili 11 spominskih lip na obč. svetu kot trajen spomin na današnje žalostne čase. Pod prvo lipo se je zakopala spomenica, podpisana od vseh korporacij. Pri slovesnosti so govorili gg. Marko Kranjc kot predstojnik občine ter s pozivom na 3 min. molk dal poseben izraz žalni svečanosti. — Jurist Albert Koser je v imenu Sokola navajal vrline blagopok. kralja na polju ljudske prosvete in telesne izobrazbe. G. Ernest Tischler je kot starosta gasilskega društva poudaril zasluge Viteškega kralja v prospeh dobrodelnosti' Zadnji govornik, šol. upravitelj in sreski poročevalec g. Zagažen Ivan je s svojim globoko zasnovanim govorom ganil poslušalce do solz. — Slava blagopokojnomu kralju! Vinska razstava bo dne 19. in 20. maja, nakar opozarjamo že sedaj vse interesente. Letos imamo izborno kapljico. Sadno drevje kakor tudi vinska trta se izborno razvija. Ako bo drevje lepo odcvetelo, je pričakovati, da se bo lahko iz tukajšnjega sreza izvozilo okrog 150 vagonov sadja. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet Slov. Konjice vabi vsa tov. društva, da se korporativno udeležijo sprejema g. bana dr. Puca. Zbirališče pred pododborovo pisarno točno ob 9. uri dopoldne v torek, dne 30, aprila. Pripravlja se veliki manifestacijski praznik s tekmo ža-njic za prvakinjo konjiškega pododbora. Načelnike gospodarskih odsekov vabimo, da takoj predložijo pododboru seznam članov tekmovalcev, ki bodo tekmovali v poedinih kmetijskih panogah. Bmm® &mm§§8 Ljubljana, dne 25. aprila. Amsterdam 100 h. gold. 2967T5 — 293U75, 2967'15; Berlin 100 mark 1756'08 — 1769'95, 1756 08; Bruselj 100 belg 742'85 — 747'92, 742'85; Curih 100 frankov 1421'01 — 1428'08, 1321'01; London 1 funt 212'01 — 214'06. 212'50; Newyork 100 dolarjev 4357'20 — 4393'51. 4358'S8; Pariz 100 frankov 289'60 — 291'03. 289'60; Praga 100 kron 183'42 — 184'52, 183'42; Trst 100 lir 36T35 — 364'43: 36U35. Curih, 25. aprila. Beograd 7'02, Pariz ?0'38, London 14'955, Newyork 309T25, Bruselj 52'325, Milan 25'475, Madrid 42'225, Amsterdam 208'80, Berlin 124'40 Dunaj 57'85, Stockholm 77T5, Oslo 75T5, Kopenhagen 66'75, Praga 12'915, Varšava 58'25, Atene 2'90, Carigrad 2'48, Bukarešta 3'05, Helsingfors 6'59, Buenos-Aires 0'79. Kamnik na pragu fii/ilre sezone Pregled lanske sezone — Tu jsko prometno društvo lastnik stavbe v kopališ kem parku in drugo Kamnik, 24. aprila. 0 Kamniku kot tujsko-prometni postojanki smo že mnogo in opetovano čitali v vseh slovenskih dnevnikih. Osvetljevale so se lepe pa tudi — v samem interesu tujskega prometa — temnejše strani, ki so jih s časom skušali odpraviti. Ni še dolgo tega, ko je polagalo Tujsko-prometno društvo obračun svojega dela na občnem zboru. Delovanje društva je bilo uspešno, v kolikor ga niso ovirali — Kamničani sami. Mnenja smo, da so vsi člani storili, kar jim je velevala prostovoljno prevzeta dolžnost. Lani in letos je šlo v svet 20.000 brošur, ki vabijo v Kamnik. Omembe vredno je, da je stroške krilo društvo z občinsko subvencijo, podporo pa so dobili tudi od banske uprave in iz Beograda. Prav zanimiv in pester je pregled obiskovalcev pretekli sezoni. Tuzemcev je bilo v Kamniku 483, iz Dravske banovine 183, iz Savske 118, iz Dunavske 110 in Primorske 66. Iz ostalih balkanskih držav so prišli 4 v Kamnik, iz Avstrije 38, Češkoslovaške 20, Anglije 2, Italije 40, Madžarske 2, Nemčije 7, iz krajev ostale Evrope 15, iz dolarske dežele pa en sam. Skupno torej 612 obiskovalcev. V bližnjih krajih okoli Kamnika so bili s posetom prav zadovoljni. Iz Dravske banovine jih je bivalo po raznih okoliških krajih 272, iz Savske banovine 105, iz Dunavske banovine 73, iz Primorske pa 82; skupno 532. Po narodnosti iz Avstrije 28, Češkoslovaške IG, Anglije 5, Italije 25, Nemčije G, iz krajev ostale Evrope 7, iz Amerike pa 10; vseh skupaj 629. V Kamniku in okolici je obisk dosegel lepo število 1241 letoviščarjev. Prenočin so zabeležili v Kamniku 15.169, v okolici 1.730, skupno 16.899. . Društvo je štelo lani 123 članov, letos jih je pa ostalo še 105 članov. Pisarno, ki ima ogromno dela, vodi predsednik g. Skala sam. Prometa je bilo 35.223 Din. Subvencije in podpore so znašale 13.700 Din: banska uprava 1000 Din, sreski cestni odbor 3000 Din, ministrstvo za trgovino 3000 Din, kamniška občina 5000 Din, gostilničarska zadruga 1000 Din, Hranilnica in posojilnica na Šutni 100 Din, Kmetski hran. in posojilni dom 100 Din, tovarna »Titan« 200 Din, Združenje trgovcev 300 Din. Izdatkov je bilo 17.611-50 Din. Za letošnjo sezono upajo, da' se obisk zopet dvigne. Nemalo so pa bili prizadeti v Kamniku, ko so zvedeli, da je Kamnik črtan iz seznama krajev, ki uživajo razne ugodnosti, predvsem popust pri vožnji po železnicah. Ministrstvo prometa je na predlog generalne direkcije izločilo Kamnik iz krajev planinskih letovišč, ker je za to potrebna nadmorska višina pod 700 m, Kamnik pa je komaj 430 m nad morjem. Ukrenili so vse korake, da se to prekliče in dobi Kamnik zopet nazaj naslov in ugodnosti. V doglednem času upajo, da bodo prošnje ugodno rešene. Tujsko-prometno društvo je po dolgih pravdah postalo lastnik posestev, ki jih je svojčas poklonil g. Pollak iz Ljubljane usmiljenim bra- Stavba, ki je bila namenjena za dom onemoglih duhovnikov. Foto »Glas Naroda«. tom. Ker ti niso izpolnili pogojev, je bila daritvena pogodba razveljavljena. Na sliki vidimo nedozidano stavbo, ki stoji na mestu, kjer je stal nekdaj slavni »Kurhaus«, ki so ga usmiljeni bratje dali podreti v nadi, da bodo zmogli dom za onemogle duhovnike dograditi in ga izročiti svojemu namenu. Ob raznih prilikah se je v Kamniku poudarjalo, da manjka hotel za večje število gostov, ki bi imeli tudi kopališče tik hotela. To vprašanje se je sedaj, ko je prilika, znova začelo reševati, samo denarja manjka. Snuje se družba, ki bi prav velikopotezno izvedla akcijo. Stvar je sicer še na mrtvi točki, preurediti pa nameravajo že letos prijazno vilico v Mekinjah, ki nosi do sedaj še ime »Dom sv. Antona«. Zdi se nam, da stavba za hotel ne bo uporabna in bo potrebno mnogo adaptacij. Več o tem takrat, ko bo družba osnovana in denar na razpolago. Pripiwacsn! poleg kave, riža fer vsega ostalega špecerijskega blaga tudi izbrane, priznano dobre likerje, vermut itd., ter razna druga žganja domačega proizvoda. !E«EEi Jurčičev trg štev. 1 PJai mg&fsicem iaslefiia bodo šolarji fotografirali le s KODAK ISROWJtfSE aparatom za Din 75--. Vsa pojasnila: „KODAK" - &UIB&JANA, SelenSrargro^a © INSERIRAJTE V „GLASU NARODA“! Mag. štev. 5456/35. Razpis. Mestno poglavarstvo ljubljansko razpisuje javno ofertalno licitacijo A. Za napravo asfaltnih hodnikov, kot se bodo postopoma izvrševali tekom let 1935, 1936 in 1937: B. Za dobavo granitnih robnikov kot se bodo postopoma potrebovali tekom let 1935, 1936 in 1937. Licitacija se vrši za vsak posel posebej v skrajšanem roku v petek, dne 10. maja 1935 ob 11. uri v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem, kjer so med uradnimi urami interesentom na vpogled pogoji za razpisana dela in dobave. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 24. aprila 1935. Predsednik: Dr. Ravnihar s. r. resentor Za logaški srez Nove ceste bodo prepredle ves okraj, skozi se pa vlije tudi reka tujskega prometa po zboljšani in razširjeni cesti Ljubljana—Prezid—Sušak Z ustanovitvijo Jugoslavije je dobil logaški srez največji pomen za Slovenijo, saj leži ob meji proti Italiji in gre skozenj meridijan, ki seka Slovenijo pri Ljubljani od severa proti jugu. Ta geografska črta je tudi najbližja zveza med Ljubljano in Jadranom, ki je za vse naše kraje vitalnega pomena. Državna meja je srez pretrgala na dvoje in ustvarila nove gospodarske potrebe. Nastale so nove gospodarske razmere in gledati je treba, da se osredotočijo sedanje občine logaškega sreza ter združijo z novimi cestami v življenja zmnožno gospodarsko celoto. Že sama važnost zemljepisne lege torej diktira, da se v ta okraj investira čim več v ceste, da bo čim bolj preprežen na vse strani s starimi, prenovljenimi, ter tudi s popolnoma novimi prometnimi žilami. Velik del tujskega prometa pojde v bodoče iz severnih držav proti jugu skozi ta okraj. Pozabiti pa ne smemo tudi lokalnih koristi, saj bodo nove ceste odprle vse gozdno' bogastvo tega sreza prometu in s tem širnemu svetu. Pozabljena pa pri javnih delih tudi ne bo Žirovska dolina, ki prav za prav najbolj potrebuje pomoči. Pred nekaj leti jo je gospodarsko popolnoma uničila povodenj, ko je tamošnja elektrarna toliko trpela, da je gospodarsko propadla, in so jo šele sedaj postavile spet na noge Kranjske deželne elektrarne s priklopitvijo na centralno omrežje. Čevljarska obrt je zaradi Bafe skoraj na tleh in napredno prebivalstvo romantične doline ob meji v resnici zasluži vso pomoč. Vsi avtomobilisti se posebno pritožujejo na slabo stanje ceste Ljubljana—Rakek— Prezid—Delnice. Sedaj so že popravili, razširili in zvaljali cesto od Rakeka do Cerknice, kar je veljalo pičlih 300.000 Din, letos bodo pa popravili, razširili in zvaljali cesto proti Grahovem, kar bo veljalo okrog 400.000 Din. Dela bodo nadaljevali skozi Stari trg in Prezid na Čabar ter ob Čabranki dalje, kjer se glavni cesti Ljubljana—Prezid—Sušak priključi cesta iz Loškega potoka, Sodražice in Ribnice. Redno vzdrževanje je potrebno zaradi izvažanja lesa, ki cesto vsako leto skoraj popolnoma uniči. Sedaj je pa poskrbljeno in so zagotovljeni tudi že fondi za javna dela, da bo cesta vedno dobra tudi za avtomobilski promet. Le do skrajnosti slaba in za avtomobilski promet popolnoma nemogoča pot je vezala Rakek z Ivanjim selom in Lazami pri Planini, kjer se ta pot zveže z banovinsko cesto Planira—Logatec. Sedaj je bila pa že s 350.000 Din zgrajena popolnoma nova lepa cesta od Laz do Ivanjega sela, dočim bodo letos zgradili še 3 km dolgi ostanek te ceste od Ivanjega sela do Rakeka, kar bo veljalo nad 250.000 Din. Cesta je bila predvsem potrebna, ker je bila banovinska cesta, ki se odcepi v Pianini od državne ceste in pelje na Rakek, pomladi in jeseni pod vodo tudi po ves mesec, da je bil promet med severnim in južnim delom logaškega sreza, razen po železnici, popolnoma nemogoč. Sedaj bo po novi cesti promet tudi ob najhujših vremenskih neprilikah popolnoma nemoten. Velike koristi je vasem med Cerknico in Sv. Vidom prinesla nova cesta Begunje —Sv. Vid, ki je dolga 12'5 km in je veljala 4,300.000 Din. Turiste bo zanimalo, da imajo od Sv. Vida najbližji dostop čez Osredek v Iški Vintgar in tudi v Rakitno. S te ceste se bo pri vasi Cajnarji odcepila nova cesta, ki bo peljala mimo slavne Krpanove Sv. Trojice na vas Ravnik, kjer se bo združila z banovinsko cesto v Vel. Lašče. S to cesto bo zvezana slovita Meni-šija z glavnimi prometnimi žilami, namreč tako s cesto kakor po železnici po najbližji poti na eni strani z Ljubljano, na drugi pa z morjem. Dolga bo blizu 7 km in bo veljala 2 0(10,000 Din. Načrti zanjo so že gotovi in odobreni, da se lahko prične graditi takoj. Posebno se pa prebivalstvo zanima za preložitev klanca pri Radleku na cesti, ki dpH« v“7 T v Grahovo. Sedaj mora ves promet čez Bloško polico, a ko bo preložena cesta in znižan klanec pri Radleku v dolžini 2 km, bo cesta 5 km krajša in zložna, kar za vožnjo lesa pomeni silno mnogo. Tudi za to preložitev so že vsi načrti gotovi in bo njih realizacija veljala 350.000 Din. Prav pomembna so pa tudi manjša dela, ki so zlasti koristna okoliškemu prebivalstvu. Deloma je že preložena cesta Begunje—Otave—Rakitna, ki bo omogočila lažji izvoz lesa s Krima na kolodvor na Rakeku. Prav tako bo pa ta cesta važna tudi za tujski promet, ker bo z njo otvor-jen najlažji dostop v zdravilno Rakitno, kjer imamo že zdravilišče za tuberkulozne. Če računamo tudi pomoč bližnjih kmetov samih, ki so prav radi pomagali delati cesto, bo vsa ta cesta veljala 150.000 Din. Tudi Laze ob Cerkniškem jezeru dobe zboljšane ceste. Preložena bo namreč občinska cesta in znižani klanci med Lazami ob Cerkniškem jezeru do vasi Gornjega Jezera, ki je pred leti pogorela. Cesta teče po nasipu čez jezero in skrajša znatno ovinek banovinske ceste okrog jezera. Lani je bila gotova občinska cesta iz Podgore skozi Vrh na Babino polico, ki jo z upoštevanjem ljudskega dela lahko računamo na 120.000 Din. "Ta cesta je važna, ker med Vrhom in Babino polico sploh ni bilo nobene prave cestne zveze, ki je za te idilične vasi tik na meji največjega gospodarskega pomena. Trasirana je tudi že cesta iz Kozaršč proti državni meji mimo graščine Snežni!* v smeri na Leskovo dolino. Ta bo odprla promet za vso Loško dolino proti Št. Petru na Krasu in bodo zaradi najbližje zveze v. Reko gotovo poskočile cene gozdov in lesa Z banovinsko pomočjo so pa tudi že popravljene ali se še popravljajo občinske ceste Gora—Topol, v Štrukljevi vasi in v Rudolfovem pri Sv. Vidu, nadalje cesta iz Loža skozi Sv. Ano v Lipsenj, cesta iz Laz v Jakovico, cesta iz Gor. Logatca v Žiberše ter druga manjša dela. Tako je bila popravljena in zboljšana tudi cesta iz Rovt v Žiri. Tudi Žirovska dolina dobi novo najkrajšo zvezo iz Ljubljane preko Smrečja in Vrhnike. Nad 8 km dolga cesta, ki bo veljala 3,000.000 Din, bo šla iz Žirov po dolini potoka Račeve in se na sedlu pri Smrečju združila s sedanjo, pred vojno zgrajeno cesto iz Podlipe v Smrečje. Strateškega, tuj-sko-prometnega in gospodarskega pomena te najugodnejše zveze Žirovske doline z Ljubljano pač ni treba povdarjati še podrobno! Na Seli pri Žireli se gradi na cesti proti Škofji Loki nov betonski most. obenem bo pa izvedena tudi regulacija potoka Zabreznice, ki nanaša prod na njive in travnike. Ta most bo z ureditvijo velja' 80.000 Din. Pri vseh teh cestnih delih pa seveda tudi ni pozabljena melioracija Cerkniškega jezera in razna druga regulacijska dela ka kor n. pr. zagradba potoka Račeve pri Ži-reh itd., kjer so dela že deloma v teku ali je pa denar zanje že pripravljen. Pa tudi za dušni biagor skrbi logaški srez, saj že dovažajo kamen * zidanje nove velike župno cerkve na La h eku. Pa brez gmmepe Lindberg je sam preletel ocean. Dr. Ecken&t je vodil svojo veliko zračno ladjo preko dveh oceanov okoli sveta. Enooki američan Posl je letel sam okoli sveta in ga je premagal v troh dneh. Rusi so v viharju in zimi rešili vseh ste »Čeljuskincev« z lomečih se ledenih plošč ... V Mariboru pa so štiri dni reševali človeka ki ga je zasula zemlja, ko je kopal navaden kmetski vodnjak. Maribor je mesto, ki ima na tisoče brezposelnih delavcev, ki ima razne tehnike, inženirje, javne administratorje in š( marsikaj. Pa niso mogli rešiti delavca Avgusta Kelneriča! Kaj bo rekel svet o Slovencih : Kaj pravi vest tistim, ki so bili poklicani, de izvrše za vsako ceno delo človekoljubni rešitve. AVTOMOBILISTI! Taltse na sa Nudimo Vam možnost cenenega nakupa raoijenih vozil vseh znamk in vseh modelov od Din 9000*— dalje — Ne zamudite prilike in oglejte si našo HasstatfCi mMlemh avtomobilov 30. akrila 193S. 9 9 DESA • LJUBLJANA g 24. - it. 22«®2 Avgust Kelnarič ni bil samo delavec. Bil je tudi človek. Njegovo življenje je bilo prav iste. cene kot vsakega drugega neoporečnega človeka. Zgrozili smo se nad usodo tega našega delavca. Ali bo kdo o tem razmišljal, da se izbriše z junaško roko ta madež z zemlje slovenska? Ali bomo tudi to zadevo pozabili in potlačili, kot srno že stotine drugih? Tako se vprašuje javna vest. V t&deUo- ZB. m Odmeri Meka! o obamkih c^ffafe Tri četrtine vseh cest v naši banovini je v oskrbi občin — Njih uprava naj se koncentrira v odsekih za ceste — Banska uprava rada napravi načrte Pod zanimivim naulovom »Združene evropske države* priobčuje znani ženevski list ■»Journal de Genevet članek nekega čikaške-ga lista o ideji ustanovitve združenih evropskih držav. Ta ameriški list prinaša tudi predlog, kako naj M se sestavila vlada takšne države. »Journal de Genove« se bavi s tem predlogom in pravi, da bi Ženeva morala biti prestolnica te države in da se njena izvolitev vsiljuje že sama po sebi. Zanimivo in značilno je, kako si ameriški Ust predstavlja sestavo te vlade. Po ameriški zamisli, tako pravi »Journal de Geneve« bi bodoča »evropska« vlada, izgledala tako-le: predsednik vlade g. Mussolini, zunanji minister g. Litvinov (ali pa g. Laval), ministra brez portfelja bi bila g. Macdonald in g. Her-riot, trgovinski minister g. Flandin, finančni minister dr. Schacht, propagandni minister dr. Göbbels (!), letalski minister g. Balbo, vojni minister maršal Petain, notranji m i n is t er Bogoljub J e v ti e in p r o-s v etni minister dr. B e n e š. Češkoslovaško društvo Bdečega križa izda vsako leto za Veliko noč proglas mi češkoslovaške državljane, v katerem jih poziva na tridnevni »velikonočni mir« in na opustitev strankarskih razprtij. Izbere si v ta namen vsako leto poseben »motto«. Letos je izdalo proglas v znamenju »dobrega časopisja«, v katerem govori o nalogah m dolžnostih pravega časopisja. Proglas je podpisan od predsednice češkoslovaškega Rdečega križa gospe dr. A. G. Masarykove in pravi med drugim: »Dobro časopisje je ono, ki je moralno neoporečno, ki je pravilno informirano, ki se častno bari za svoja načela in ki zahteva pozitivno delo in razumevanje vseh ljudi, ki so dobre volje. To je potem časopisje, ki se zaveda, da mu pripada vzgojna naloga, in ki po svoji vsebini, po dostojni obliki in čistoči jezika svoje čitatelje vodi k plemenitim mislim«. List »Prager Presse« pristavlja k temu proglasu: »Upamo, da bodo pri tej priliki vsi državljani izkazali svojo pozornost in svojo hvaležnost onim, ki svojo žurnalistično in vzgojno nalogo izvršujejo v polni zavesti svoje odgovornosti.« Radio Petek, dne 2G. aprila. Ljubljana: l'2'OO Vesela gmajna (narodne na ploščah) — 12’45 Poročila — 13‘00 Čas, Polka je ukazana (plošče) — ISdtO Filozofski sprehodi (prof. dr. Veber) — 18‘20 Radijski orkester — 18-40 Novi roman Miška Kranjca (prof. Vodnik) — .UMKI Radijski orkester — 19'20 čas, jedilni list, program za soboto — 19-30 Nacionalna ura: Westfaiski Slovenci in Jugoslavija (Kresal Rudolf) — 20-00 Tretji stilni večer slovenske glasbe — 21-00 Večer vesele glasbe — 22-00 Čas, poročila — 22-20 Beethoven: Sedma simfonija. — Beograd: 20-00 Zvočna igra — 20-45 Predavanje — 21-05 Verske pesmi poje zbor Vaznes>enske cerkve. — Zagreb: 19-30 Nacionalna ura: Westfalski Slovenci in Jugoslavija — 20-00 Športu« vesti — 20-15 Propaganda — 20-30 Koncert pevskega društva »Opus«. — Berlin: 19 00 Resno in zabavno za 1. maj — 20- 1.5 Človek med nebom in zemljo — 21-00 Nesmrtne besede in melodije — 23-00 Violinski in orkestralni koncert. — Beromünster: 21-10 Hiindlove skladbe — 21-30 Komorna glasba. — Bratislava: 19'30 Prenos iz Košič. — Breslau: 21- 00 Instrumentalni koncert komorne glasbe. — Brno: 19-30’Prenos iz Prage. — Budimpešta: 19-30 Prenos iz gledališča: Verdi: »Traviata:: — 22- 35 Ciganski orkester — 23"20 Instrumentalni konoert. — Frankfurt: 23-00 Izvleček iz pestrih večerov — 24.00 Simfonični orkester. — Hamburg: 21-00 Prenosi iz Münchena. — Leipzig: 19-40 O izberi napovedovalcev — 2V00 Bruck-nerjeva osma simfonija v c-molu. — Luxembourg: 21-45 Klavirske skladbe z orkestrom skladatelja Tomasi ja. — Milano: 20-45 »2000 let plesa« — 21-15 Madžarska glasba. — München: 20-15 »človek med nebom in zemljo«. — Paris Poste Parisien: 20-25 Zvočna komedija. — Praha: 20-05 Simfonični koncert orkestra češke filharmonije — 22-30 Poročila v ruskem jeziku. — Roma: 21-30 »Admiral Oceana in moči« (zvočne slike). — Stuttgart: 21-00 Pester večer. — Warszava: 20"15 Simfonični koncert warszavske filharmonije — 22-30 Chopinove poezije — 23-05 Jazz orkester. — Dunaj: 20-20 Molk je zlato (veseloigra) — 22-10 Koncert kvarteta — 23-35 Plesna glasba. Nacionalna ura radia: ob 19'30 Rudolf Kresal: Westfalski Slovenci in Jugoslavija (prenos iz Ljubljane). Narod gledališče v Ljubljani DRAMA. 27. aprila, sobota: Malomeščani. Red A. 20. aprila, petek: Zaprto. 27. aprila, soboto: Malomeščani. Rod A. 28. aprila, nedelja: Gospoda Glembajevi. Izven. OPERA. 25. aprila, četrtek: Jenuia. Red P>. 26. aprila, petek: Zaprto. 27. aprila, robota: Netopir. Izven. Znižane cene. 28. aprila, nedelja: Boccaeio. Premiera. Izven. Vedno povdarjamo, da je napredek in pro-cvit. narodnega gospodarstva v tesni zvezi z izboljšanjem našega cestnega omrežja. Tega se sedanja vlada dobro zaveda in je v ta namen preskrbela kredite, da se najvažnejše prometne žile v državi uredijo primerno zahtevam modernega prometa. Ako hočemo, da bo prizadevanje vlade rodilo popolen uspeh in da bomo koristi in uspehe tega prizadevanja uživali vsi, je potrebno, da temu vzgledu sledimo vsi brez izjeme in da tudi mi skušamo čim-preje in čimbolj« urediti one cestne proge, ki pri meddržavnem prometu ne prihajajo toliko v poštev, ki pa so za lokalno gospodarstvo večjega pomena, kakor pa velike državne ceste. V misli imamo naše lokalne ceste ne pota, ki jih zakon uvršča med občinske ceste. Do 1. 1929., ko je izšel enoten cestni zakon za celo državo, smo imeli v naš ožji domovini poleg državnih, deželnih in okrajnih cest še občinske, vaške in gospodarske ceste. Za vzdrževanje tega lokalnega cestnega omrežja so morale tudi že pred uveljavljenjem novega cestnega zakona skrbeti občine, ki pa so le prerade in prepogosto prepuščale to skrb deloma posameznim vasem, deloma pa posameznim skupinam svojih občanov. Naravna posledica tega je bila, da so vzdrževalni zavezanci vse vzdrževali odkazane jim proge zelo različno in samo takrat, kadar so sami rabili cesto za dovoz ali odvoz svojih pridelkov. O kakem sistematičnem vzdrževanju cest in potov v tem času skoro ne moremo govoriti. Novi cestni zakon pozna samo štiri kategorije javnih cest: državne, banovinske, dovozne in občinske ceste. Vse javne ceste, ki niso s posebnim zakonom, oziroma s posebnimi uredbami uvrščene med državne, banovinske ali dovozne ceste k železniškim postajam, spadajo v kategorijo občinskih cest. Občinske ceste, ki so važne za vso občino, se morajo s sklepom občinskega odbora uvrstiti med občinske ceste I. reda, ceste pa, ki služijo v prvi vrsti za gospodarske namene poedinih skupin interesentov, spadajo med občinske ceste II. reda. Za vzdrževanje vseh občinskih cest mora skrbeti občina, odnosno občinska uprava. Razmerje med državnimi, banovinskimi in dovoznimi cestami na eni strani in med občinskimi cestami na drugi strani je v naši banovini približno 1:3; kar pravi, da je tri četrtine vseh javnih cest v Dravski banovini v oskrbi občin. Že samo ta ugotovitev nas opozarja, da je vzdrževanje in gradnja občinskih .cest eno najvažnejših vprašanj naše komunalne politike. Kot važen gospodarski faktor moramo omeniti nadalje, da je Dravska banovina izrazita tujsko-prometua pokrajina, zaradi česar velik del občinskih cest ne služi samo lokalnemu prometu, marveč ima tudi medkrajevni pomen. Vprašanje sistematične ureditve občinskega cestnega omrežja je od dne do dne nujnejše. Priznamo, da j« banovina v zadnjih letih mnogo žrtvovala v te namene in da se je mnogo trudila za izboljšanje cestnega prometa. Redke so občine, ki bi v teh letih ne prejele nikake podpore za popravo občinskih cest in redke so tudi občine, ki jih ne bi bi! v tej dobi obiskal strokovni organ banske uprave, da na mestu samem prouči stanje prometnih zvez, pouči občino o pravilnem načinu vzdrževanja, nadalje da določi novo traso za preložitev neprimernih restnih odsekov itd. Vendar imamo vtis, da vsa Ljubljana, 25. aprila Nekajkrat so že bile razmere, ki jim je izročeno staro ljubljansko pokopališče pri Sv. Krištofu, predmet ostre javne kritike. Vendar s« doslej menda ni storilo prav ničesar za izboljšanje teh razmer, nasprotno, devastacija na pokopališču napreduje tako naglo, da se nam upravičeno vsiljuje mnenje, da je postalo pokopališče prostor javne nemorale, nagrobni in pokopališčni material pa plen podivjanosti. Pokopališče je menda še vedno la‘4 pokopališke uprave, ki je celotni kompleks sveta v majhnih delili prodajala za grobnice in grobišča. Ne enkrat! V toku generacij je uprava po večkrat prodala svet in ga oddala v najem tako, da si je ustvarila iz tega kompleksa sveta velike in stalne dohodke ter amortizirala kupnino zemljišča. Najprimitivnejša pieteta pa narekuje vsakomur, zlasti pa še pokopališki upravi, da skrbi za čuvanje vseh grobov, zlatili za grobišča, ki so plačana. Čut pietete, ki njen najvzornejši propovjednik mora biti baš pokopališka uprava, zahteva pokopališče v takem stanju, da ne žali svojcev umrlih in občinstva sploh in ne 'degradira naroda na najnižji nivo človeške omike. Iz javnih pritožb vemo, da so pokradeni na pokopališču razni spomeniški ornamenti, da celo spomeniki sami, ograje itd. Pokopališke hijen« so se lotile celo krst! Vse to se dogaja pred očmi občinstva in pokopališke uprave. Nastane sedaj razumljivo vprašanje: Kd<» prav ta prizadevanja- ne zadoščajo sedanjim zahtevam in da bo treba v bodoče posvetiti temu vprašanju še večjo pažnjo. Naš namen ni, da bi se spuščali v podrobna tehnična vprašanja,, ki prihajajo pri gradnji in vzdrževanju cest v poštev, saj imamo zadosti strokovnjakov. Opozoriti hočemo javnost le na nekatere okolnosti, ki jih bomo morali v prihodnosti bolj upoštevati, če hočemo, da bodo naša prizadevanja rodila potrebne uspehe. Predvsem se nam zdi važno, da se celotna uprava občinskih cest koncentrira v občinskih odborih ali pri občinskih upravah. Občinske uprave morajo stalno voditi evidenco o stanju celotnega občinskega omrežja, one morajo odrejati način vzdrževanja, one morajo skrbeti tudi za potrebno kritje nastalih stroškov. Dosedanja praksa, da so posamezne vasi same brez sodelovanja občinskega zastopa skrbele za določene cestne proge, naj bi po našem mnenju prenehala. V vsakem občinskem odboru naj bi se osnoval »odsek za ceste«. Naloga tega odseka bi bila, da zbira podatke o potrebnih popravilih in preureditvah, da predlaga način čim hitrejše in čim racionalnejše odpomoči, da pazi, da se izvršujejo odrejena gradbena in vzdrževalna dela na občinskih cestah, da zbere in prouči potrebščino, ki naj se vsako leto vstavi v občinski proračun za cestne namene. O svojih opazovanjih in ugotovitvah naj bi odsek za ceste poročal na vsaki seji občinskega odbora. S tem bi se po našem mnenju vzbujala in poživila zavest, da tvori vprašanje občinskih komunikacij važen problem občinskega gospodarstva. Vsaka občina naj bi sestavila točen načrt za daljšo dobo, kako namerava urediti cestno omrežje svoje občine. Ta načrt naj bi obsegal posebno poglavje za redno vzdrževanje in poglavje za nove gradnje in preureditve. Najvažnejše vprašanje pri sestavi takega vzdrževalnega in gradbenega načrta je kritje stroškov, na kar ne bi smela nobena občina pozabiti, ako hoče, da načrt ne bo ostal samo na papirju. Zato je pri napravi in pri sklepanju o programu točno preceniti davčno moč občine, vrednost ljudskega dela, višino prispevkov, ki bi jih morebiti plačali posamezni interesenti itd. V gradbeni in vzdrževalni program naj bi se poleg rednih vzdrževalnih del in onih neodložljivih preureditev sprejela le taka dela, katera more občina izvesti z lastno finančno močjo brez posebnih prispevkov drugih javnih ustanov. Pač pa naj bi občine predvidite v načrtih tudi ona potrebna preureditvena dela, ki bi se izvedla v slučaju, da prejme občina v to svrho primerno podporo. Občinski odbor naj bi lako sestavljen načrt temeljito obravnaval v svojih sejah, tako da bi enkrat sprejeti in odobreni načrt tvoril za več let podlago za vzdrževanje in urejevanje občinskih cest in potov. Prepričani smo, da bi občine, ki bi na ta način sestavite večletni gradbeni program in bi ta program tudi izvajale, dosegle prav tepe uspehe in da bi pri nadrejenih oblastvih našle polno pomoč in razumevanje. Prepričani smo nadalje, da bo kralj, banska uprava radevolje nudila občinam vso potrebno tehnično pomoč za res reelno in pravilno sestavo takih gradbenih načrtov. Navedli smo samo par predlogov z željo, da bi poklicani faktorji o tem razmišljali in jih po možnosti tudi izvedli v dobrobit celokupne naše domovine. za prav je odgovoren za vsa ta razdejanja in za stanje na tein pokopališču!? Skozi pokopališče se gradi nova cesta. Kaj je z grobišči in nagrobniki na tem gradbenem terenu? Svet za to cesto je občina že odkupila. Mestni svet je sprejel uredbo, ki so z njo mestni očetje zaščitili celo vrsto nagrobnih spomenikov. Kakšna bo iu more biti ta »zaščita« spričo splošne uezaščitonosti pokopališča. V ostalem pa nastaja sploh vprašanje, kaj bo z odtalim delom pokopališča. Objavljeni projekti mestne občine bodo spričo gospodarske stiske ostali gotovo še dolgo dobo samo projekti. Ali naj grobišče pri Sv. Krištofu tujcem še dalje kaže ogledalo naše kulture! Pokopališka uprava naj se vendar zgane in poskrbi, da krene stvar z mrtvo točke. Je pa tudi dolžnost javne uprave, da m zanima za stanje pokopališča. Stoteri nezaščiteni nagrobniki tvorijo gotovo dragocen material, ki bi lahko služil kulturnim namenom našega življenja. Naj spregovore merodajni faktorji odločno besedo, da krene vprašanje pokopališča končno z mrtve točke. Hočemo novo, zdravo, res narodno politiko za vse sloje našega ljudstva! Sport Nekaj podrobnosti o otvoritveni kolesarski dirki v Zgornji šiški. Naj navedemo v nastopnem še nekoliko podrobnosti zanimive kolesarske prireditve dne 28. t. m. ob 14., ki bo z ozirom na veliko konkurenco zelo privlačna. Proga, ki pelje iz Zgornje šiške skozi Koseze, Pud-utik, Glince, Dolnice, Zapuže, Dravlje nazaj v Zgornjo šiško je, kakor znano, prav lepa posebno za nedeljske izlete, za tovrstne dirke pa pripravna zato, ker ni z vozili tako zasedena kot so na primer druge. Pa tudi dve nevšečnosti ima, s katerimi bodo kolesarji imeli opravka, in sicer podutiški klanec, ki se končuje z dokaj ostrim vzponom, in pa nekoliko nevarnih zavojev, ki lahko postanejo za dirkače pri najmanjši nepazljivosti usodni, posebno če vozijo v skupini in nimajo dobro delujočih zavor. Našo športno publiko bo gotovo najbolj zanimala konkurenca zagrebških dirkačev, ki so se prijavili in želijo svoje sposobnosti pokazati v Ljubljani, in sicer na cesti, kjer se čutijo bolj sigurne kakor pa na dirkališču. Najnevarnejši zagrebški konkurent je nedvomno večkratni državni prvak Stjepan Grgac. Kdor ga je od blizu opazoval, je takoj videl, da stoji pred njim pravi tip kolesarskega dirkača, kakršne vidimo le v dirkah izven naše meje, kjer je kolesarstvo na višku in zavzema eno najpomembnejših mest v sportu. Drug prijav-Ijenec je Ljubic. To je visok, na prvi pogled bolj šibek dirkač, a vztrajen do neverjetnosti. Fant je že iz šolar-Kosmatinove dobe, vztrajen do skrajnosti in ne odneha, do-' kler ne doseže enega prvih mest. Tretji Zagrebčan je Banek, tudi iz iste dobe kakor Ljubič, o katerem pa pravijo, da še ni dobro pripravljen, četrti, ki želi pokazati svoje sile v Ljubljani, je mladi junior Prosinek, mišičast in močan fant. Naslednja dva sta pa člana »željezničara« Vrbka in Ormuž. Verjetno je, da se bo tej šestorici pridružil še kak drug Zagrebčan. Tudi mariborski favorit Rozman, ki je lani na isti dirki odnesel zmago, bo najbrž gotovo prišel, saj si skoraj ne moremo predstavljati dirke brez Rozmana. S kakšnimi močmi se bodo slovenski dirkači postavili po robu omenjeni konkurenci, je še odprto vprašanje. Kot najmar-kantnejšega našega tekmovalca lahko omenimo rutiniranega Abulnarja, ki se bo moral že nekoliko pobrigati, da obdrži laskavo mnenje domače kakor tudi podeželske športne publike. Drugi, ki je prvemu trn v peti, je Vrhničan Oblak, ki tudi ne odneha kar tako; dalje lahko računamo na vztrajnega Gartnerja, živahnega Močnika, Avblja, Smrekarja, Štirna, Hambergerja, Lavriha in druge, ki bodo pomnožili borbeno skupino slovenskih dirkačev. Kakor vemo, se zagrebška ekipa lansko leto na dirkališčnem državnem prvenstvu ni posebno izkazala, zato pa hoče na nedeljskih cestnih dirkah dokazati svojo superiornost nad slovenskimi konkurenti. Večkrat smo že slišali o njihovih uspehih na pomembnejših cestnih dirkih prejšnjih let, kjer je bil Zagrebčan siguren favorit. Saj ni bilo državnega prvenstva, kjer bi ne zmagal hrvaški kolesar z edino izjemo enkratne zmage na državnem prvenstvu znanega Ljubljančana šolarja. Pa so se ob takih prilikah vedno slišali ugovori, češ da so jim pomagali razni motociklisti, avtomobilisti in še drugi taki nešportni triki, kar je naše slovenske dirkače kolikor toliko tolažilo... Ker so se taka prvenstva vedno razvijala in se še' razvijajo na 100 in 150 km dolgih progah, je bilo nemogoče take trike podrobno preiskati in jih tako tudi dokazati. Nedeljska cestna dirka pa obsega osem kilometrov dolgo krožno pot, ki jo bo morala prvorazredna skupina prevoziti desetkrat, t. j. 80 kilometrov, junior ji pa trikrat (24 km). Dirkače bodo tako vozili vedno pred očmi gledalcev in so zato vse nepravilne vožnje izključene. Po končanih dirkih bo športna zabava v Čarmanovi restavraciji (pred katero bo tudi cilj), kjer bodo zmagovalcem razdeljene trdo priborjene nagrade. * Domov odhajajo! Južnoameriški nogometaši, ki so zadnja teta v prav znatnem številu igrali v italijanskih nogometnih klubih iu bili tudi važen faktor v italijanski državni reprezentanci, se polagoma vračajo v svojo pravo domovino, Južno Ameriko. Tako se sedaj vrača slavno levo krilo Juventusa Argentinec Drsi, o katerem pa pravijo nogometni strokovnjaki, da je pustil svoje najboljše moči v Italiji in da je njegova zvezda v zatonu. Najbrže mu bo sledil tudi njegov klubski tovariš, centerhalf Moriti. Pred kratkim pa jo je kar na tihem pobrisal čez lužo slavni Fedullo, napadalec FC Bologne. Vsi ti nogometaši so tudi stalno igrali v italijanski reprezentanci, ki bo s tem precej oslabljena. * Anglija—Kontinent. Pariški športni list »L’ Auto; je pred kratkim prinesel vest, da bo igrala ob priliki proslav za 25-letnieo kronanja angleškega kralja Jurija reprezentanca Anglija proti reprezentanci Kontinenta. V ta namen so zopet enkrat sestavili moštvo najboljših nogometašev kontinenta, Id glasi takole:’ Ceres oli (Italija) Quincoces (Španija), Šesta (Austrija) Pitto (Italija), Sarosi (Madžarska), Bertolini (Italija), Astvou (Francija). Trelio Abegglen (Švica), Bakhuvs (Holandija), Ferrari (Italija), Fath (Nemčija). Vendar pa Angleži odločno demantirajo to vest in tako bo padel lepi načrt v vodo. Pripominjamo, da to ni prvi kontinentalni team, ki so ga sestavili proti repr. Anglije. Sestavijo jih vsako leto po več (na papirju), te do tekme do sedaj še ni nikoli prišlo. Varuimo človeško do$toian$tvo In pieteto! K razmeram na pokop ališu pri Sv. Krištofu ©feil groze Otok Formozo, kjer je te dni divjal strahovit potres, imenujejo poznavalci popolnoma upravičeno »otok groze«, čeprav slovi otok po svojih naravnih krasotah in lepotah. Na otoku gospodujejo dandanes Japonci. Teh pa domačini ne morejo videti in jih smrtno sovražijo in za vsakega domačina — Tajali se imenujejo — je največja čast, če more kakšnemu Japoncu odrezati glavo. Lov na glave imajo namreč za naj plemenitejši način vojskovanja in tajniškega mladeniča ne smatrajo prej za moža, dokler se ne more postavljati z odsekano glavo kakšnega nasprotnika. Za »nasprotnika« pa ne smatrajo samo oboroženih vojakov, ampak tudi žene in otroke tujih rodov. Tudi oženiti se ne more tajalski mladenič prej, dokler se ne more ponašati z odsekano nasprctniško glavo, ker ga prej nobena ta-jalska lepotica ne mara. Japonci gospodarijo na otoku že okoli 40 let, a doslej dežele še niso mogli »pomiriti«. Prirejali so sicer skoro neprestano kazenske odprave v notranjost otoka, da. bi se maščevali za ogromno število ubojev, a bilo je vse zaman. Domačini so se umikali v nedostopne gore in Japonci so kmalu občutili vse grozote »vojske na drobno«; zastrupljene puščice so bile mnogo učinkovitejše kakor japonske strojnice. Ko so se pa Japonci umaknili, so prilezli domačini zopet na dan iz svojih skrivališč in so klali mirno japonske koloniste kar na debelo in jim rezali glave. Japonci si končno niso mogli drugače pomagati, kakor da so postavili okoli in okoli otoka močno žičnato mrežo, napolnjeno z elektriko in to mrežo so premikali vedno bolj proti notranjosti otoka. Električni tok je imel 2000 voltov napetosti. To mrežo so pomaknili Japonci po vsaki kazenski ekspediciji za 20—00 kilometrov naprej. Tako se vedno bolj bliža dan, ko bo zadnjega Tajala ugonobila elektrika ali pa letalska bomba ... V boju proti Tajalom pa je Japoncem mnogo pomagal neki avstrijski izseljenec Viljem Hohlbaum. Ta se je Japoncem ponudil, da posreduje med njimi in med Tajali, če mu dajo 1000 funtov in pa uradno pooblastilo. Japonci so njegov predlog sprejeli. Za prejeti denar pa je Hohlbaum nakupil mnogo drobnarij, o katerih je vedel, da so Tajalom všeč; zlasti mnogo je nakupil raznih konzerv. S temi zakladi je odšel med Tajale, katerih navade je dobro poznal. Konzerve so sestradanim Tajalom izvrstno dišale in sedaj je Hohlbaum svojo igro že dobil. Začel je Tajale prepričevati, da bi bilo za njih mnogo bolje, če se vdajo vladi, ki bo lepo skrbela zanje, kakor pa če še nadalje režejo tujcem glave. Na ta način je pridobil na svojo stran mnogo tajalskih poglavarjev. Dogajajo se sicer še umori, toda Japonci kaznujejo vsak umor s smrtjo. Sedaj pa upajo, da bo tudi potres divje Tajale nekoliko omehčal. rekmd v sš?m§amz3 V Moskvi je postavil neki SSletni Rus, če-gar imena pa ne javljajo, nov rekord v stradanju. Mož se je postil 50 dni pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Po postu se je nekaj dni »popravljal«, nato so pa zdravniki ugotovili, da mu ni post nič škodoval. Mož se je postil v moskovskem Kazakov-zavodu. Med postom se je sprehajal, če in kolikor se je hotel, ali pa je kaj bral in pisal. Prve štiri dni tudi ni nič pil, kasneje pa je na nasvet zdravnikov popil vsak dan tri kozarce vode. Sprva je slabo spal, ker je moral vedno misliti na jed, kasneje pa je spal čisto mirno; sanjalo se mu je pa navadno o bogato obloženih mizah. Natančno poročilo o tem postu bosta napisala zdravnika dr. Gazenko in dr. Slawin v »Sovjetsko-zdravniškem listu«. Oba zdravnika sta prišla na podlagi opazovanj do zaključka, da post ni prav nič nevaren; ljudje pa, ki hočejo s stradanjem shujšati, naj si zapomnijo, da je mož, ki je stradal 50 dni in med stradanjem izgubil 26 in pol odstotka svoja teže, v 14 dneh bil zopet tako težak kakor prej, čeprav je užival samo sadne sokove, čaj, kruh, surovo maslo in meso. Svečani pogreb guverneja Eenarda Francoski guverner Maroka Renard, ki se je s svojo ženo in petimi višjimi uradniki smrtno ponesrečil v belgijskem Kongu, je bil te dni v Parizu svečano pokopan. Velikonočni blagoslov papeža Pija XI. šestič po pomirjen ju med Vatikanom in italijansko državo je imel sv. oče službo božjo v cerkvi sv. Petra. Pri tej priliki je sv. oče podelil urbi et orbi svoj papeški blagoslov, ki so ga bile deležne ogromne množice vernikov. Krni ie „Salat-hund“ T Dunajska pisaieljica dr. Schwarzwaldo-va je objavila ie dni prav lepo napisan podlisiek o »Salat-hundih«. Kaj pa je to »Salai-hund«? Pisaieljica odgovarja na io vprašanje s sledečim pojasnilom: Postavi pred psa posodo s solato. Pes bo solato pač povohal, pritaknil se je pa ne bo, ker je ne mara. Kakor hitro pa se bo približala posodi s solato kakšna žival, ki ljubi solato, bo pes takoj vso solato z gobcem razmrska! ali pa z nogami razbrcal, samo da druga žival ne pride do solate. Takega nevoščljivega psa imenuje pisateljica »Salat-hunda«, ki ni nevoščljiv, da bi sam imel kaj od tega, ampak je neizrečeno zadovoljen, da tudi drugi nimajo, kar on nima ali ne mara. Pri nas ne poznamo tako nevoščljivih psov. Zalo tudi ne moremo »Salat-hundu« reči »solatni-pes«. Poznamo pa neko drugo žival, ki ima podobne lastnosti, in tej živali pravimo prašeč. »Salat-hundov« ali po naše: prascev tudi pri nas ne manjka. Dr. Schwarzwal-dova prišteva tej vrsti ljudi tiste starce m starke, ki se sitno zgražajo nad še tako nedolžno ljubeznijo mladih ljudi, češ kar je za nas minilo, tega tudi vam mladim ni treba. V to vrsto devlje tudi razne knjižničarje, ki čepe na silnih kupih knjig, ki jih sami tudi pri najboljši volji ne morejo prebrati niti do sodnega dne, pa vendar ne dajo od sebe nobene knjige niti nai-Večjemu učenjaku —- iz gole škodoželjnosti ,češ kar jaz ne morem prebrali, tega tudi drugim ni treba. Itd. Takih in podobnih »Salat-hundov« ah prascev, kakor rečeno, tudi pri nas ni ravno malo. Kakor prašeč ne slopi v korilo samo s prednjimi nogami, ampak se zavali v korilo kakor je dolg in širok, ta- ko tudi pri nas čepe v kavarnah nekateri ljudje nad kupi časopisov, ne meneč se za to, da hočejo brati tudi drugi. In ženske, ki si niti v sanjah še ne nameravajo kupiti nove obleke ali pa novega klobuka, z neko posebno naslado izrezujejo slike iz modnih listov, samo da ne pridejo v roke drugim! In koliko jedi pomečejo taki »Salai-hundi« v pomivke, dobrih jedi, ki bi jih reveži prav radi použili. Pa ne — kar tak »Salat-hund« nc • ')v požreti sam, to vrže rajši za plot, kakor da bi tudi komu drugemu kaj privoščil. .. Ali sedaj razumete, kaj je »Salat-hund«? In kaj je prašeč? Kal nravflo šlmilke ? Neka ameriška statistika ugotavlja, da umrje v Zedinjenih državah vsako leto 11.060 oseh nasilne smrti. Od 100.000 ljudi jih umije torej 0 od tuje roke. * V Angliji obstoji še samo eno kinopodjetje, in sicer v Manehester-ru, kjer igrajo »neme« filme. Zvočnih kinopodjetij pa je v Anglih 4.896. * Največja hotelska družba na svetu so angleške železnice, ki imajo 79 hotelov. * Nekega prebivalca mesteca Newton v Angliji, ki je bil dolžan svojemu sosedu 570 Rantov, je sodišče obsodilo, da mora plačati upniku vsak mesec po 1 funt. Mož bo potreboval torej 47 let, da bo dolg poravnal. * V Angliji so pri zadnjem štetju našteli 1 in pol milijona privatnih avtomobilov. * Kanada pridela 90 odstotkov vse pšenice, ki prihaja na svetovni trg. Emi! Vathek: 9 Kri m® Miže p© mašževanm... Dosedanja vsebina: Astenburgov slovaški prijatelj Danijel zaupa Bernardu Asten-burgu, da pozna majorja Letza, Znani so mu tudi mnogi njegovi grehi izza vojne. Ob tej novici se Bernard zboji — zase. »Ah, tedaj ne več,« je odgovoril Danijel v njegovo veliko uteho. »Takrat sem. bil v madžarskem polku št. 2. Veste, bil sem ogrski podanik. Pod Letzo-vo poveljstvo sem prišel slučajno v začetku vojne. Stotnik Letz je bil takrat krajevni poveljnik v vzhod-nogališkem mestecu žolkievu. Bil sem mu prideljen za tolmača, ker govorim rusko in ukrajinsko. V žolkievu je bilo zbirališče za ruske ujetnike in za sumljive Rusine. Stotnik Letz je hotel, da bi ga imeli ljudje za gentlemana. Toda kako je ravnal s temi reveži! ... Upam, da ni vaš prijatelj?« »Ne. Zakaj vprašate?« »Naravno, človek, kakor ste vi, se ne bi mogel nikoli bratiti’s takim malopridnežem.« Astenburg je dvignil glavo: »Malopridnežem?« »Vidim, da o njem ničesar ne veste. Ali vsaj tega ne, kar bi morali vedeti. Ta človek je bil strah interniranih Rusinov. Ce bi vas zanimalo, kako je z njimi ravnal, bi našli zaznamke o tem delovanju v protokolih dunajskega državnega sveta. Ko je bil sklican avst • jski parlament, so podali rusinski poslanci nekak seznam, grozovitosti, ki so jih zagrešili na njih vojaki v štirinajstem in petnajstem letu. ma tam »odlično« mesto. Sam sem se z njim sprl, ko je pustil tri železniške vozove z interniranci, stati na najbolj pekočem solncu. Ker so si ti reveži upali protestirati, jim je poostril trpljenje z ukazom, da jih ne smejo puščati ven na potrebo. Pomislite, da so bile med njimi tudi žene in otroci. Kakor sem videl, se mu je pa zdaj grebenček pobesil. Slab je bil videti.« »Je v stiski,« je zamomljal Bernard. »Nočejo ga sprejeti v armado. Prišel, me je presit pomoči.« »Sem si kar mislil. Ta človek je predrzen ... Vesel je lahko, da ga niso zaprli. Ce bi ga naši izročili Ukrajincem, bi ti že vedeli, kaj z njim:« Opoldne po delu se je pridružil Danijel Asten-burgu in ga nekoliko spremil. Nenadno je vprašal: »Ali vam ni slučajno znano, kje Letz stanuje?« Astenburg je že hotel povedati resnico, pa se je premislil pod neodoljivim vplivom notranjega glasu, ki se je vzdramil v njem. Danijel mu je podal roko. In spet je Bernard slišal tisti tesnobni glas. Danijel gre zdaj na policijo in seveda izve za Lstzovo stanovanje. Dasi je dospel Bernard ponoči, ko je ves prigodek iznova in iznova premišljal, da fatalističnega sklepa, da bo pustil, naj se dogodki svobodno razvijajo, se ga je zdaj vendar polastil paničen strah. Mislil je, da ne-sme za nobeno ceno dopustiti, da bi se Letz pogovarjal z Danijelom. Ta strašna možnost: da bi se Letz zarekel! Avtotaksi je bil pri roki in Astenburg ga je najel ter se dal peljati na Smichov. Zakaj ni mogoče motorja poganjati z bičem kakor konja? čeprav je vozil hitreje, kot je dovoljeno, je vendar nagli taksa-meter lezel po ulicah kakor polž. Slednjič je le prišla Čelna, široka in umazana. Neskončna vrsta premogovnih voz, ki so odložili v mestu svoj tovor, je lezla zopet proti obrežju. Bernard je izstopil pred hišo ^ 'n rpr-*r.I hišnika, kje stanuje gospa Dar um j-I kova. Bilo je na dvorišču in dohod v stanovanje je bil čez mostovž. Najprej je bila kuhinja, polna smradu po milu in sopare: Letzova gospodinja je ravno prala. V kotu je sedel pri mizi neki mož in jedel žgance z ogrizeno žlico. Skozi steklena vrata, na katerih je bil zastor la kretona, se je prišlo v dolgo in kakor rezanec ozko sobico brez svetlobe in brez prijaznosti. Na kovčegu pri oknu je razkoračeno sedel major Letz. Tudi on je vprav obedoval. Imel je na zamaščenem papirju dve dolgi klobasici s hrenom. Vznemirjeno se je ozrl k vratom in spoznavši Astenburga ves zardel od jeze. To je bilo ponižujoče, da naj ga tale bogati in brezčutni mladenič vidi, kako obeduje na kovčegu hrenovke kakor oficirski sluga. Uprl je v Astenburga svoje male oči in zakrknjeno molčal. »Gospod major,« je začel Astenburg, toda ko je slišal, kako njegov glas močno odmeva, je govoril takoj tiše. »Najin razgovor ni potekel tako, kakor sem mislil.« »Samo po vaši krivdi, mladenič,« je pripomnil Letz suhoparno in mu ponudil stol. Sklenil je, da se pred Astenburgom ne bo sramoval zaradi svoje nezakrivljene revščine, in začel je skoraj izzivalno jesti. »Prišel sem. da to popravim,« je rekel Astenburg plašno. Letz je del v usta prevelik kos, ga premleval in skoraj nerazumljivo zabučal: »Astenburg, to lahko popravite samo na en način: Ako se ravnate po moji želji, ki vam ni neznana.« Astenburg je prikimal: »Storim, kar bo T mojih močeh.« Letz ga je posmehljivo pogledal: »To sem že slišal. Odnesel pa sem vtis, da v vaših močeh tega ni j preveč. Ali pa ste morda v tem času ne'h kake druge I možnosti? To bi posluha,res z veseljem.« V nedeljo, 2laL aprila 1933 ob IO. dop. na ICoi'icfT^ssiom trpu v Ljubljani velik ; • iaüi i predsednik vlade g, Bogoljub Jevtič, in ministri Dr, Milan Stojadinovič SHOD volilcev Dravske banovine O političnem položaju bodo poročali: Več kruha in več dela! To je naše geslo Dimitrije Vujič Dr. 'A. Hosanhegovič Dr. Drago Marušič Volilen PaTMÜHt© vsi. da skupno manifestiramo za enotno reci in zakonitost, našega gospodarstva in praviClUtt» ureditev sociainitt vprašanj! 2V« vs&b. ^ele'zniSh.nh -pvpgtth v W'sm.vsbi Thum&vimi vozijo po-®®Tbmi -vlaki, mm kmi&viin Mdeleženoi smwm® 1A wm® Glavni volilni odbor Icai^iclaf!!^ liste pr^dsedi^ife^. vtede p. Jevtiča Oravsico ban®vino izdaja »Narodna Prosveta« v. Ljubljani, zadruga z o, z., predstavnik dr» poljar, ureja Ante fMier, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalck, vsi v Ljubljani.