Jerneja Umer Kljun COM'È BELLO FAR MEŠAT ISTRSKA PREPLETANJA IN ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje Ljubljana 2024 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 1 5. 06. 2024 15:12:19 COM'È BELLO FAR MEŠAT Istrska prepletanja in italijansko-slovenski jezikovni stik ZBIRKA PREVODOSLOVJE IN UPORABNO JEZIKOSLOVJE ISSN 2335-335X, e-ISSN 2712-3855 Jerneja Umer Kljun Recenzentki: Suzana Todorovič in Neža Čebron Lipovec Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajateljico: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2024 Prva izdaja Naklada: 150 izvodov Oblikovna zasnova: Kofein, d. o. o. Prelom: Irena Hvala Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 25,00 EUR To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega programa št. P6-0446, ki ga iz sredstev proračuna RS finan cira ARIS. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL DOI: 10.4312/9789612973483 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=197125891 ISBN 978-961-297-346-9 E-knjiga COBISS.SI-ID=197210115 ISBN 978-961-297-348-3 (PDF) 2 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 2 5. 06. 2024 15:12:19 COM’È BELLO FAR MEŠAT 3 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 3 5. 06. 2024 15:12:19 Jerneja Umer Kljun KKazalo4COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 45. 06. 2024 15:12:19 KAZALO 1UVOD 8 2 ZASNOVA RAZISKAVE IN STRUKTURA MONOGRAFIJE 12 3 IZHODIŠČA 16 3.1 Jeziki v stiku 17 3.1.1 Jezik, govor ali kod? 17 3.1.2 Jezikovna skupnost in repertoar 18 3.1.3 Sporazumevalna zmožnost 20 3.1.4 Od dvojezičnosti do dilalije 20 3.1.5 Pojavi jezikovnega stikanja 22 4 ETNIČNE IN JEZIKOVNE IDENTITETE V STIKU 38 4.1 Etničnost, etnična skupnost in etnična manjšina 39 4.2 Identiteta in jezik 41 4.3 Jezikovna zavest in odnos do jezika 42 5 OBMOČJE RAZISKAVE 46 5.1 Istra 47 5.2 Istrski jezikovni preplet 48 5.2.1 Severnoistrska jezikovna raznovrstnost 49 5.3 Italijanska narodna in jezikovna skupnost 49 5.3.1 Ureditev in zaščita italijanske narodne skupnosti v Sloveniji 50 5.3.2 Jezikovni položaj italijanske narodne skupnosti v severni Istri 52 6 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK 56 6.1 Potek raziskave in opis gradiva 57 6.1.1 Etični vidik pridobivanja gradiva in omejitve metode 57 6.1.2 Izbira informantov in pridobivanje gradiva 58 6.1.3 Opis gradiva 61 6.2 Oblikovanje načel transkripcije 64 6.2.1 Zapisovanje slovenskega govorjenega jezika 65 6.2.2 Zapisovanje italijanskega govorjenega jezika 67 6.2.3 Zapisovanje istrskobeneškega narečja 71 6.2.4 Prilagojeni pogovorni zapis dvojezičnega gradiva 72 6.2.5 Zapisovanje in označevanje v programu EXMARaLDA 78 COM’È BELLO FAR MEŠAT 5 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 5 5. 06. 2024 15:12:19 Jerneja Umer Kljun 7 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA NA POVEDNI RAVNI 84 7.1 Besednovrstna analiza KP na povedni ravni 87 7.1.1 Samostalnik, pridevnik in mešana samostalniška besedna zveza 88 7.1.3 Prislov, povedkovnik, členek, veznik, medmet 98 7.1.4 Preklapljanje daljših nizov v stavku 102 7.2 Medstavčno kodno preklapljanje 102 8 FUNKCIJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA 104 8.1 Funkcijska analiza preklapljanja besed in besednih zvez 105 8.2 Funkcijska analiza medstavčnega KP in KP na nadpovedni ravni 108 9 TIPOLOGIJA KODNEGA PREKLAPLJANJA GLEDE NA GOVORNI POLOŽAJ 116 9.1 Kodno preklapljanje v neformalnem govornem položaju 117 9.2 Kodno preklapljanje v polformalnem govornem položaju 128 9.3 Kodno preklapljanje v formalnem govornem položaju 133 10 ODNOS DO JEZIKOVNEGA MEŠANJA 140 10.1 Izvedba poglobljenih intervjujev 141 10.2 Omejitve raziskovanja z udeležbo in neposrednim pristopom 145 10.3 Profil govorcev 147 10.3.1 Profil govorcev glede na starost 148 10.3.2 Profil govorcev glede na etnični izvor 148 10.3.3 Profil govorcev glede na občutenje narodne pripadnosti 150 10.3.4 Profil govorcev glede na izobrazbo, učni jezik in usvajanje jezikov okolja 156 10.4 Analiza odnosa do jezika 160 10.4.1 Italijanščina in istrskobeneško narečje 160 10.4.2 Slovenščina 170 10.4.3 Dvojezičnost in medjezikovno razumevanje 179 10.4.4 Kodno preklapljanje in mešana govorica 182 10.5 Razprava 200 10.5.1 Odnos pripadnikov INS do posameznih kodov repertoarja in dvojezičnosti glede na starost 200 10.5.2 Odnos pripadnikov INS do posameznih kodov repertoarja in dvojezičnosti glede na etnično pripadnost 202 6 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 6 5. 06. 2024 15:12:19 KAZALO 10.5.3 Odnos pripadnikov INS do kodnega preklapljanja glede na starost 204 10.5.4 Odnos pripadnikov INS do kodnega preklapljanja glede na etnično pripadnost 206 11 ODNOS DO KODNEGA PREKLAPLJANJA IN DEJANSKA JEZIKOVNA RABA 208 11.1 Tipologija preklapljanja glede na izkazan odnos do jezikovnega mešanja 210 11.1.1 Pozitivna naravnanost ali nevtralen odnos 210 11.1.2 Odklonilni odnos 216 11.2 Tipologija preklapljanja glede na odnos do slovenščine, tip dvojezičnosti, starost in etnično pripadnost 220 12 ZAKLJUČEK 222 12.1 Doseženi cilji 223 12.2 Prihodnje usmeritve 228 Summary 230 Bibliografija 234 Imensko kazalo 250 COM’È BELLO FAR MEŠAT 7 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 7 5. 06. 2024 15:12:19 1 Uvod 18COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 85. 06. 2024 15:12:19 UVOD Kdor se raziskovalno posveča večetničnemu in večjezičnemu območju slovenske Istre, rad poudari številne priložnosti, ki jih raziskovalcu ponuja ta razgibani »družbeni laboratorij«. A dokler se vanj ne poglobimo, se ne zavedamo resničnega bogastva, pestrosti in izzivov, ki jih položaji intenzivnega kulturnega in jezikovnega stikanja postavljajo raziskovalcem – nič ni namreč enoznačno, nič ni črno-be-lo. Tudi če želimo vso pozornost posvetiti le delcu sestavljanke, le enemu vidiku večjezičnosti in večkulturnosti, moramo vedno upoštevati celotno sliko. Situacije jezikovnega stika so namreč zelo pogoste, a tudi zelo raznolike, glede na to, »kateri jeziki stopajo v stik in kakšno je njihovo razmerje v zgodovinsko- -tipološki in sociolingvistični perspektivi« (Ožbot 2012, 111). Kontaktni pojavi, ki so posledica jezikovnega stika, niso značilni le za dvojezične govorce, pripadnike jezikovnih manjšin ali prebivalce obmejnih prostorov, temveč so neizbežni v vsakršni situaciji, ki predvideva sočasno rabo dveh ali več jezikov pri enem govorcu – to velja, na primer, tudi pri učenju tujega jezika v vseh starostnih obdobjih, v pisni in ustni produkciji v različnih jezikih pri različno kompetentnih govorcih, v literarnem ustvarjanju na večjezičnih območjih ter pri prevajanju in tolmačenju (Ožbot 2012, 112). Pri intenzivnem jezikovnem stikanju na večkulturnih, večetničnih in večjezič- nih območjih je v govorjenem jeziku dvo- in večjezičnih govorcev preplet prvin različnih jezikovnih sistemov in kodov neizogiben. Muysken (1995, 188) ugotavlja, da gre pri tem za sočasne procese, povezane z različnimi pojavi jezikovnega stikanja, ki jih ni mogoče vselej jasno razmejiti – npr. prevzemanje leksikalnih prvin, prevzemanje pomena, releksifikacija, tj. nadomeščanje besed prvega jezika z besedami drugega jezika, medjezikovne interference, kalkiranje, medjezikovni prenos pri učenju drugega jezika, konvergenca, tj. zbliževanje struktur, in kodno preklapljanje. Ob upoštevanju sočasnosti in soodvisnosti pojavov jezikovnega stikanja se raziskava,1 ki je pred vami, osredinja na kodno preklapljanje kot eno od najzanimivejših kontaktnih pojavov, saj gre za zelo pogosto in precej opazno obliko jezikovnega vedênja v večjezičnih skupnostih. Zaradi geografske in kulturne umeščenosti Slovenije je kontaktno jezikoslovje pri nas izredno plodovito znanstveno področje. Izčrpne jezikoslovne, sociolingvistične, dialektološke in etnolingvistične študije jezikovno mešanih območij ter slovenskega jezika kot jezika manjšine in izseljenske skupnosti so prispevali že Mitja Skubic (1997; 2006), Martina Ožbot Currie (1996; 2003; 2005; 2009; 2012), Majda Kaučič - Baša (1993), Vesna Mikolič (1998; 2000; 2002; 2004), Barbara Baloh (1995; 2003; 2022), Goran Filipi (1989; 1995; 1999), Rada Cossutta (2011; 2015), Jana Volk (2007; 2011; 2015), Suzana Todorović (mdr. 2016; 2018; 2019a; 2019b; 2020a; 2020b; 2021; 2022) ter Suzana Todorović in 1 Monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa št. P6-0446, ki ga je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. COM’È BELLO FAR MEŠAT 9 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 9 5. 06. 2024 15:12:19 Jerneja Umer Kljun Barbara Baloh (2022), Albina Nećak Lük (1998a; 1998b), Sonja Novak Lukanovič (1990; 2001), Elizabeta Bernjak (1990; 2001), Nada Šabec (1995), Mirna Buić (2011a; 2011b; 2012; 2014; 2020) in mnogi drugi. Večina jezikoslovnih in dialektoloških raziskav slovensko-italijanskega obmejne-ga območja se osredotoča na posledice medsebojnega jezikovnega vplivanja med slovenščino in italijanščino v jezikovnem sistemu, tako na besedni ravni kot tudi na skladenjski ravni. Manj je raziskav, ki bi se poglobljeno posvetile kontaktnim pojavom v govorjenem jeziku – o prevzemanju italijanskih jezikovnih prvin in intonacijskih vzorcev v spontanem govoru prebivalcev slovenske Istre piše Jana Volk (2007; 2011; 2015), o pojavu kodnega preklapljanja pri dvojezičnih govorcih v širšem območju jezikovnega stikanja pa Goran Filipi (1995), Mirna Buić (2011, 2012, 2020), Barbara Baloh (2022) in Jerneja Umer Kljun (2015; 2023). Drugače je v hrvaškem raziskovalnem prostoru, kjer je kodno preklapljanje med italijanščino in hrvaščino pogosteje obravnavano (gl. npr. Milani-Kruljac 2003; Deghenghi Olujić 2003; Poropat Jeletić 2019; Poropat Jeletić, Moscarda Mirković in Bortoletto 2021). Kodno preklapljanje je v govorjenem jeziku dvo- ali večjezičnih govorcev najočitnejša posledica jezikovnega stika. Pri kodnem preklapljanju prihaja do sopostavljanja jezikovnih prvin dveh (ali več) kodov v govornem dejanju enega samega govorca, prehodi med kodi pa običajno opravljajo različne funkcije v konverzacij-skem kontekstu. Pojavljanje kodnega preklapljanja je odvisno od prepleta strukturalnih (jezikovnih) in nestrukturalnih (zunajjezikovnih) dejavnikov, med katerimi lahko poudarimo status, simbolično vrednost in prestiž posameznega jezika v repertoarju skupnosti, tip dvojezičnosti in stopnjo sporazumevalne zmožnosti, jezikovno rabo, govorni položaj ter odnos govorcev do kodnega preklapljanja. Z monografijo, ki obravnava različne vidike kodnega preklapljanja, nadaljujem pot, ki jo je s študijo pragmatičnih vlog »psevdoizposojenk« v istrskem kontekstu zastavil Filipi (1995), saj se osredotočam ravno na kontaktne pojave v govorjenem jeziku, natančneje na prepletanja italijanskih in slovenskih jezikovnih prvin, ki so posledica jezikovnega stika v govoru dvojezičnih govorcev, pripadnikov italijanske narodne skupnosti (v nadaljevanju INS) v slovenski Istri. Predstavitev rezulta-tov zaokroža večletno delo, ki se je začelo v okviru doktorskega študija. Opravljena jezikovna analiza posnetkov spontanega govora je deskriptivne narave – obravnavana tipologija in ugotovljeni vzorci preklapljanja temeljijo izključno na podatkih iz namensko oblikovanega korpusa govorjenih besedil, zgledi preklapljanja niso obravnavani z vidika določenih teoretičnih omejitev, temveč so v zaključku predstavljene zgolj vzporednice z uveljavljenimi teoretičnimi okviri, ko je to mogoče in ustrezno. Da bi dobili čim boljši pogled na pojav kodnega preklapljanja med pripadniki INS, jezikovno in funkcijsko analizo kodnega 10 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 10 5. 06. 2024 15:12:19 UVOD preklapljanja spremlja raziskava odnosa do temeljnih kodov repertoarja jezikovne skupnosti, tj. italijanščine, istrskobeneškega narečja in slovenščine, dvojezičnosti in kodnega preklapljanja. Odnos do jezika je namreč ena temeljnih sestavin jezikovne zavesti in jezikovne identitete govorcev ter pomemben dejavnik pri razumevanju govornega obnašanja posameznikov (Berruto 2003). Gre za množi-co vseh stališč, ki jih posameznik privzema glede določenega predmeta oziroma za nagnjenost k odobravajočemu ali neodobravajočemu odzivanju na določen družbeni predmet (Sarnoff 1970; Garrett, Coupland in Williams 2003). Odnosa pogosto ne moremo opazovati neposredno, temveč lahko o njem le sklepamo na podlagi izraženih stališč in (jezikovnega) obnašanja posameznika ali skupnosti. V slovenskem raziskovalnem prostoru so jezikovna stališča do slovenščine kot manjšinskega jezika ter do jezikovne raznolikosti na narodnostno mešanih ob-močjih mdr. obravnavale Sonja Novak Lukanovič (1993; 2010), Albina Nećak Lük (1998a), Vesna Mikolič (2004) ter Mateja Sedmak idr. (2002), odnos do slovenskih družbenih govoric (sociolektov) je raziskal Andrej E. Skubic (2005a; 2005b); dojemanje in pomen jezika v etnično heterogenih družinah Mateja Sedmak (2005), stališča dijakov dveh srednjih šol o knjižnem pogovornem jeziku oziroma narečju pa Maja Bitenc (2014a; 2014b). O odnosu mladih Istranov slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti do različnih kodov območja lahko beremo v zbirki L’italiano fra i giovani dell’Istro-quarnerino – parte seconda (Jahn; Altin in Oretti; Delton; Forlani v Deghenghi Olujić 2003) ter pri Nadi Poropat Jeletić (2019). Da bi razumeli, kako kodno preklapljanje dojemajo pripadniki INS in kako se njihov odnos do njega odraža v dejanski rabi, sem opravila kvalitativno analizo osemnajstih poglobljenih polstrukturiranih intervjujev. Raziskava je torej zastavljena kot sistematična študija primera kodnega preklapljanja in odnosa do tega med pripadniki italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri. COM’È BELLO FAR MEŠAT 11 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 11 5. 06. 2024 15:12:19 Jerneja Umer Kljun 2 Zasnova raziskave in struktura monografije 212COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 125. 06. 2024 15:12:19 ZASNOVA RAZISKAVE IN STRUKTURA MONOGRAFIJE Ob jezikovnem stiku, do katerega prihaja pri dvojezičnosti, nastopajo številni družbeni in jezikovni pojavi, ki so jedro mnogih sociolingvističnih raziskav. Posebna pozornost se med drugim namenja razmerju med jeziki v stiku, jezikovni politiki, medjezikovnim in medkulturnim konfliktom, jezikovnim premikom, raznovrstnim medjezikovnim vplivom ter alternaciji kodov v vsakodnevni jezikovni rabi pripadnikov jezikovne skupnosti, ki sega vse od izbire koda glede na okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj do kodnega preklapljanja (Berruto 2013). Zaradi tradicionalne jezikovne pestrosti istrskega okolja, s katero se pripadniki italijanske narodne skupnosti vsakodnevno srečujejo, so navedeni družbeni kontaktni pojavi ter medjezikovni vplivi v njihovem govoru neizbežni. Ne le da italijanski jezik oziroma istrskobeneško narečje interferenčno vplivata na sporazumevalno zmožnost dvojezičnih govorcev v slovenskem jeziku, kakor je potrdila Baloh (2003), tudi slovenski jezik kot jezik večine neizogibno vpliva na (govorno) produkcijo pripadnikov italijanske narodne skupnosti v italijanskem jeziku in v narečju. Kodno preklapljanje oziroma jezikovno mešanje italijanščine in sloven- ščine pa velja za razmeroma pogost pojav na celotnem območju slovenske Istre in še posebno med pripadniki INS (Buić 2011; 2012). Na osnovi poglobljene obravnave obstoječih raziskav medsebojnega jezikovnega vplivanja in kodnega preklapljanja pri različnih jezikovnih parih sem izoblikovala tri osnovne cilje raziskave, in sicer sem želela: 1. določiti tipologijo kodnega preklapljanja v govoru pripadnikov italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri s strukturalnega in funkcijskega vidika, 2. opazovati pojavljanje kodnega preklapljanja v govoru pripadnikov INS v slovenski Istri glede na govorni položaj, starost in etnično pripadnost govorcev ter 3. raziskati odnos obravnavane jezikovne skupnosti do posameznih kodov jezikovnega repertoarja in kodnega preklapljanja. Raziskava je bila zato zastavljena v dveh delih in je potekala v več fazah – kot vodilo in v pomoč na poti do uresničitve ciljev raziskave sem oblikovala dve hipotezi in z njima povezana raziskovalna vprašanja: 1. Kodno preklapljanje je odvisno od govornega položaja, starosti in etnične pripadnosti udeležencev ter od odnosa udeležencev do posameznih kodov repertoarja in kodnega preklapljanja. a) Je kodno preklapljanje intenzivnejše v neformalnih govornih položajih? b) Je kodno preklapljanje intenzivnejše pri govorcih iz etnično mešanih družin? c) Kateri tip kodnega preklapljanja se pogosteje pojavlja glede na govorni položaj, starost in etnično pripadnost udeležencev? č) Katere besedne vrste se najpogosteje preklapljajo? COM’È BELLO FAR MEŠAT 13 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 13 5. 06. 2024 15:12:19 Jerneja Umer Kljun d) Na katerih mestih v povedi ali stavku prihaja do kodnega preklapljanja? e) Lahko mešano govorico, ki je rezultat kodnega preklapljanja, opredelimo kot sociolekt mlajših govorcev? 2. Na odnos do kodnega preklapljanja vplivata zlasti etnična pripadnost in starost govorcev. a) Kakšen je odnos govorcev do posameznih kodov repertoarja, dvoje- zičnosti in kodnega preklapljanja glede na njihovo starost in etnično pripadnost? b) Ali so mlajši govorci strpnejši do kodnega preklapljanja? c) Ali govorni pripadniki kodno preklapljanje dojemajo kot znamenje po-stopne asimilacije? č) Ali kodno preklapljanje govorne pripadnike ovira ali omogoča lažje sporazumevanje? d) Kako se odnos jezikovne skupnosti do posameznih kodov repertoarja in kodnega preklapljanja odraža v dejanski rabi? Delo obsega pet osrednjih poglavij. V prvem delu so prikazana teoretična izhodi- šča raziskave z opredelitvijo temeljnih pojmov in pregledom obstoječe literature, ki se nanaša na jezike v stiku. Na osnovi mednarodno priznanih znanstvenih razprav so v naslednjem poglavju najprej opredeljeni izhodiščni pojmi kontaktnega jezikoslovja, ki jih uporabljam v razpravi, in sicer jezik, govor in kod, jezikovna skupnost, jezikovni repertoar, dvojezičnost, sporazumevalna zmožnost, jezikovni stik ter medjezikovni vplivi v jezikovnem sistemu in govoru. Posebno pozornost posvečam opredelitvi pojma kodno preklapljanje in raznolikim pristopom k nje-govemu raziskovanju. Ker je raziskava v osnovi dvodelna, je tako zastavljeno tudi teoretično poglavje, ki se nadaljuje s predstavitvijo različnih pogledov na raziskovanje etničnih in jezikovnih identitet v stiku. Posebej so obravnavani pojmi etničnost, etnična identiteta in etnična skupnost, zlasti pa so poudarjene povezava med (etnično) identiteto in jezikom ter mešane (kulturne in jezikovne) identitete. Teoretični pregled se zaključi z opredelitvijo pojma jezikovna zavest ter predstavitvijo pristopov in metodoloških ovir pri raziskovanju odnosa do jezika. Sledi kulturnozgo-dovinski in jezikovni okvir obravnavane jezikovne skupnosti. Na podlagi obstoječih zgodovinskih, socioloških, dialektoloških in sociolingvističnih raziskav so nato predstavljeni jezikovna in kulturna specifika območja raziskave ter družbena umestitev, zakonska ureditev in zaščita italijanske narodne skupnosti ter jezikovni repertoar obravnavane manjšinske skupnosti. 14 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 14 5. 06. 2024 15:12:19 ZASNOVA RAZISKAVE IN STRUKTURA MONOGRAFIJE V poglavju Italijansko-slovenski jezikovni stik je natančneje opisan potek empirič- nega dela raziskave – ta zajema opis samostojnega terenskega dela, predstavitev etičnih in metodoloških omejitev izbranega pristopa, utemeljitev izbire udele- žencev, opis pridobljenega gradiva, oblikovanje načel transkripcije govora, kratko predstavitev izbranih programskih orodij za transkribiranje gradiva, izdelavo ad hoc korpusov govora glede na govorni položaj ter analizo zbranega gradiva v skladu s teoretičnimi spoznanji in cilji raziskave. V nadaljevanju so najprej predstavljene splošne strukturalne značilnosti kodnega preklapljanja, za tem pa še funkcijska analiza oziroma pragmatične vloge kodnega preklapljanja v govoru pripadnikov INS glede na govorni položaj. V poglavju Odnos do jezikovnega mešanja sta najprej podrobneje opisana sama izvedba poglobljenih intervjujev in profil govorcev, sledi analiza odnosa do treh kodov repertoarja, dvojezičnosti in kodnega preklapljanja, kot se ta kaže na deklarativni ravni pri pripadnikih INS glede na njihovo starost in etničnost. Zadnje poglavje, Odnos do kodnega preklapljanja in dejanska jezikovna raba, je pravzaprav most med vzporednima raziskavama, saj povezuje izsledke obeh analitičnih delov in obravnava medsebojno povezanost odnosa do jezika in kodnega preklapljanja ter dejanskega jezikovnega obnašanja govorcev. COM’È BELLO FAR MEŠAT 15 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 15 5. 06. 2024 15:12:19 Jerneja Umer Kljun 33 Izhodišča16COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 165. 06. 2024 15:12:19 IZHODIŠČA 3.1 JEZIKI V STIKU 3.1.1 Jezik, govor ali kod? Jezik in še posebno govor sta v slovenskih jezikoslovnih razpravah izrazito polise-mična izraza, zato se zdi smiselno v uvodu pojasniti, kako ju uporabljam v svojem delu. Govor je prirojena človeška sposobnost in eno temeljnih sredstev sporazumevanja v družbi, jezik pa je družbeni konstrukt in kot tak: »[…] eminentno človeški in nenagonski način sporočanja misli, čustev in želja s pomočjo sistema hoteno tvorjenih simbolov« (Sapir 2003, 15, prev. M. Ožbot). Na področju dialektologije je govor jezikovni sistem v okviru narečja, npr. koprski, izolski in piranski govor kot del istrskobeneškega narečja (Todorović 2016), govor Rakitovca (Rožac 2016), govor Koprive na Krasu (Šumenjak 2013). Na področju kritičnega jezikoslovja in analize diskurza pa je termin govor delno prekriven z diskurzom oziroma govorico ustanove (Skubic 2005a, 95); tako na primer Mikolič diskurz opredeli kot področni govor, »za katerega so značilne jezikovne zvrsti (jeziki, mikrojeziki) in besedilne zvrsti in vrste, ki jih oblikuje neka skupnost pri svojem delovanju na določenem družbenem področju« (Mikolič 2009, 262). V svojem delu se ne osredotočam na specifične razširitve pomena, ki jih je izraz pridobil z razvojem posameznih vej jezikoslovja, temveč se naslanjam na najosnovnejšo opredelitev izraza. Ko v svojem delu pišem o govoru, imam v mislih govorjeni jezik, torej ustno jezikovno produkcijo govorcev obravnavane skupnosti, natančneje spontani govorjeni jezik. Tega zaznamujejo naslednje temeljne značilnosti: spontani govorjeni jezik nastaja sproti in ni vnaprej pripravljen; pod-vržen je omejitvam kratkoročnega spomina sporočevalca in naslovnika, ki sta pri nastajanju govorjenega besedila v neposrednem stiku; spontani govorjeni jezik vključuje intonacijo, ritem in kvaliteto glasu, spremljajo pa ga tudi kretnje, po-gledi, obrazna mimika in telesna drža, ki ravno tako nosijo določene informacije (Miller in Weinert 2009, 22). Govorjeni jezik »se uresničuje v različnih govorjenih besedilih, ki nastajajo v odvisnosti od konteksta – jezikovnega in nejezikovnega – in na ta način oblikujejo številne oblike diskurza« (Rožac 2016, 21). Zemljarič Miklavčič (2008, 23–24) govorjeno besedilo razume kot enoto govorjenega jezika,2 v svoji raziskavi pa z izra-2 Zemljarič Miklavčič (2008, 24) meni, da sta pojma govorjeno besedilo in (govorjeni) diskurz glede na prakso v slovenskem jezikoslovju v nekaterih definicijah pomensko prekrivna – prvi naj bi sodil na področje korpusnega jezikoslovja, drugi pa na področje analize diskurza, vendar je tako posploševanje neustrezno (prim. Verdonik in Zwitter Vitez 2011). COM’È BELLO FAR MEŠAT 17 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 17 5. 06. 2024 15:12:19 Jerneja Umer Kljun zom govorjeno besedilo označujem rezultat govornega sporazumevanja. Govorjena besedila z zvočnih posnetkov so zaradi potreb raziskave zapisana in združena v korpus (prim. Rožac 2016, 2). Pri intenzivnem jezikovnem stikanju se v govoru dvo- in večjezičnih govorcev pogosto prepletajo prvine dveh ali več sistemov, ki pa »niso [vedno] jeziki v splo- šnem pomenu besede« (Coulmas 2005, 110). Pogosto gre namreč za govorčevo izbiro med zvrstmi istega jezika, ki nosijo različne simbolne vrednosti in druž- beni pomen. Ker pa so družbeni pomeni, povezani z dvema jezikoma ali dvema jezikovnima zvrstema, in mehanizmi, ki določajo izbiro med dvema jezikoma ali dvema zvrstema jezika, podobni, se je v stroki uveljavil krovni termin kod, ki zaobjema tako jezik kot jezikovno zvrst (Coulmas, prav tam). Če to ponazorim z nekaj zgledi iz obravnavane stične situacije, lahko v govoru pripadnikov italijanske narodne skupnosti opazujemo sopostavljanje prvin dveh jezikov, in sicer italijanščine in slovenščine: »l’ išpektor ga fato un’ izjava ́« (inšpektor je podal izjavo), ali dveh jezikovnih zvrsti, tj. pogovornega italijanskega jezika in istrskobeneškega narečja: »Così che tutto ((neraz.)) su quel tavolo è tutto vostro. ((1,7s)) E la prosima volta vi interoghemo no? Ṡe vero? « (Tako da vse ((neraz.)) na tisti mizi je vaše. In naslednjič vas izprašamo, ne? Je res?).3 3.1.2 Jezikovna skupnost in repertoar Jezikovno skupnost lahko v osnovi razumemo kot družbeno skupnost, ki jo ve- žejo določene skupne jezikovne značilnosti, definicij pa je seveda več in so odvisne od osnovnega stališča ter kriterijev raziskave (Berruto 2003, 58). Ameriški struk-turalisti (Berruto, prav tam, v tej zvezi omenja zlasti Bloomfielda) so jezikovno skupnost razumeli kot skupino ljudi, ki uporablja določen jezik. Poleg kriterija skupnega jezika za snovanje jezikovne skupnosti Hocket (1958) poudarja pomen posrednega ali neposrednega komunikacijskega stika, Kloss (1977) meni, da jezikovno skupnost združuje skupni jezikovni sistem z vsemi narečnimi oblikami, sociolekti itd., Fishman (1975) pa poudarja pomen skupnih norm, ki določajo rabo vsaj ene izmed jezikovnih zvrsti, ki združuje pripadnike neke jezikovne skupnosti (po Berruto 2003, 58–60). Socialno-geografski kriterij določanja jezikovne skupnosti poleg skupnega jezika predvideva tudi skupni prostor – jezikovna skupnost je torej skupina ljudi, ki pripada določeni geografsko politični enoti in ima skupen jezik. Gumperz (1973) poudarja še pomen medsebojnih odnosov in jezikovno skupnost razume kot vsako skupnost, ki v rednih medsebojnih odnosih uporablja množico skupnih znakov in jo od drugih podobnih skupnosti ločujejo razlike v jezikovni rabi. Labov (1973) ugotavlja, da so vzorci jezikovnega vedênja 3 Glede zapisa govorjenega jezika in dodatnih znakov za zapis gl. poglavje Prilagojeni pogovorni zapis dvojezičnega gradiva. 18 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 18 5. 06. 2024 15:12:19 IZHODIŠČA in družbenega odnosa do jezika v jezikovni skupnosti izjemno poenoteni, zato jezikovno skupnost razume kot skupino govorcev, ki jih združujejo skupni vzorci vedênja v odnosu do jezika. Nadalje tako Labov (prav tam) kot Hymes (1980) poudarjata pomen skupnih vrednot in norm, kar pomeni, da jezikovno skupnost tvori skupina govorcev, ki ima skupne jezikovne norme. Pri raziskovanju skupnih vzorcev vedênja in skupnih norm se moramo soočiti še z občutki pripadnosti in identitete posameznih govorcev skupnosti, s tem pa se lahko pojem jezikovne skupnosti kot enotne in jasno definirane entitete poruši, saj lahko vsak govorec izrazi pripadnost več skupnostim oziroma skupinam, ki se med seboj le delno prekrivajo (Berruto 2003). Ko pojem jezikovne skupnosti tako nadgrajujemo, se definicija vse bolj zapleta in že samo prepoznavanje oziroma določanje jezikovne skupnosti postane cilj raziskave in ne več njeno izhodišče, saj je na ta način jezikovno skupnost mogoče opredeliti šele a posteriori (Berruto 2003, 60). Ker gre za enega temeljnih pojmov sociolingvističnih raziskav, ki naj bi služil kot okvir za nadaljnje analize, Berruto (prav tam) predlaga splošnejšo in prilagodljivejšo definicijo, iz katere izhajam tudi sama, in sicer je jezikovna skupnost »množica nedoločenega obsega, ki lahko posega po isti množici jezikovnih sredstev in se združuje v kakršno koli obliko družbeno-politične enote.«4 Jezikovni repertoar (oziroma govorni repertoar, prim. Unuk 1997) združuje vsa jezikovna sredstva določene jezikovne skupnosti in ga razumemo kot: a) vsoto vseh jezikov oziroma jezikovnih zvrsti in narečij, b) hierarhične odnose med temi oblikami, c) njihovo porazdelitev glede na družbeno vlogo in stopnjo normira-nosti ter č) odnos govorcev do jezika. Glede na notranjo (hierarhično) ureditev kodov jezikovnega repertoarja bi lahko razločili različne oblike repertoarjev, ki segajo od dvojezičnosti do diglosije (Dal Negro in Molinelli 2002, 16). Tako pri hierarhični ureditvi kodov repertoarja kot pri izbiri jezikovnih sredstev v dejanskem sporazumevalnem dogodku sta ključnega pomena odnos do jezika (tj. pripisovanje večjega ali manjšega prestiža posameznemu jeziku ali jezikovni zvrsti, gl. Jezikovna zavest in odnos do jezika) ter govorni položaj (Unuk 1997; Dal Negro in Molinelli 2002). Čeprav smo se osredotočili predvsem na jezikovni repertoar v povezavi z jezikovno skupnostjo, ne smemo zanemariti povezave s posameznim govorcem, predstavni-kom skupnosti. Jezikovni repertoar je namreč lahko tudi popolnoma neodvisen od jezikovne skupnosti (prim. Gumperz, 1977; Cardona 1976 po Berruto 2003, 62) in pomeni, preprosto, vsa jezikovna sredstva, ki so na voljo posamezniku. Vsekakor pa je posameznikov jezikovni repertoar sestavni del repertoarja jezikovne skupnosti, ki ji ta pripada. 4 Prevedla Jerneja Umer Kljun. Če ni drugače označeno, so v nadaljevanju vsi prevodi citatov avtoričini. COM’È BELLO FAR MEŠAT 19 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 19 5. 06. 2024 15:12:19 Jerneja Umer Kljun 3.1.3 Sporazumevalna zmožnost Sporazumevalna zmožnost se nanaša na govorčevo obvladovanje jezikovnega repertoarja onkraj samega jezikovnega sistema (Berruto 2003). Za celovito jezikovno znanje Unuk (1997) predvideva dvoje: jezikovno kompetenco koda, tj. poznavanje jezikovnega sistema na vseh ravninah in obvladovanje slovničnih pravil ter poznavanje pravil sporazumevanja oziroma znanje jezikovne rabe in rabo jezikovne kompetence v konkretnih govornih položajih. Berruto (1974; 2003) sporazumevalno zmožnost razume kot vsoto mnogih podkompetenc: jezikovne, parajezikovne, kinezične, prosemične, performativne, pragmatične in družbeno- -kulturne. V slovenski strokovni literaturi pa zasledimo nekoliko drugačno delitev, ki jo Mikolič (2004, 81) povzema tako: »[...] Kunst Gnamuš (1992), Bešter (1992) in Zadravec-Pešec (1994) delijo t. i. sporazumevalno zmožnost na jezikovno in pragmatično, pri čemer se prva deli na slovnično, pomenoslovno, pravorečno in pravopisno, druga pa pomeni zmožnost izbire ustreznega jezikovnega sredstva glede na sporazumevalno namero in okoliščine.« Pri tem Bešter (po Mikolič 2004, 81) postavlja pragmatično zmožnost nad jezikovno zmožnost, po Kranjc (1995 po Mikolič 2004, 81) sta sporazumevalna in slovnična zmožnost sestavna dela jezikovne zmožnosti, Mikolič (prav tam) pa izhaja iz sporazumevalne zmožnosti, v katero sta v celoti vključeni jezikovna sporazumevalna zmožnost ter zmožnost uporabe sistema nejezikovnih sredstev. Jezikovno sporazumevalno zmožnost torej sestavljata slovnična zmožnost in sociolingvistična zmožnost, v veliki meri pa jo določajo ali nanjo vplivajo tudi t. i. kognitivna struktura (kognitivne sposobnosti, védenje o jeziku, poznavanje kulture), biološka struktura (psihofizične lastnosti) in socialna struktura (značajske lastnosti in lastnosti, pridobljene s socializacijo) (Mikolič 2004, 85). 3.1.4 Od dvojezičnosti do dilalije Dvojezičnost, v splošnem, pomeni poznavanje in izmenično rabo dveh jezikov (Weinreich 1974, 3) oziroma, natančneje, soobstoj dveh ali (v primeru večje-zičnosti) več različnih jezikov v istem jezikovnem repertoarju posameznika ali skupnosti (Berruto 2003, 211). Glede na stopnjo sporazumevalne zmožnosti razločujemo med dvojezičnostjo (bilingvizmom), ki predvideva enakovredno obvladovanje obeh jezikov, in poljezičnostjo (semilingvizmom), ki se kaže v po-manjkljivem obvladovanju obeh kodov; glede na število govorcev je dvojezič- nost lahko individualna ali kolektivna; glede na tip stika razločujemo med stično 20 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 20 5. 06. 2024 15:12:19 IZHODIŠČA dvojezičnostjo, ki predvideva soobstoj dveh etnij na enem območju, in nestično dvojezičnostjo, do katere pride, ko se govorec drugega jezika nauči neodvisno od avtohtonih govorcev tega jezika; glede na razširjenost jezikov razločujemo med območno in narodno dvojezičnostjo; glede na družbeni status ter razmerje med posameznikom in družbo pa razločujemo med posamično (individualno) in družbeno (institucionalno) dvojezičnostjo, pri kateri gre za zakonsko priznavanje obeh jezikov (Mikolič 2004, 88). Berruto (2003, 212) poudarja še razlikovanje med dvojezičnostjo znotraj skupnosti ( bilinguismo endocomunitario), ko je soobstoj dveh jezikov del kulturne dediščine širše skupnosti nekega območja, in dvojezičnostjo zunaj skupnosti ( bilinguismo esocomunitario), ki nastopi ob stiku priseljenske skupnosti z avtohtono. Tako o dvojezičnosti pripadnikov ganske priseljenske skupnosti v Bergamu piše Guerini (Dal Negro in Guerini 2007), v slovenskem prostoru pa npr. Halilović (2012) raziskuje jezikovni repertoar priseljencev z območja Bosne in Hercegovine na Ajdovskem. V nasprotju z dvojezičnostjo, pri kateri jezika veljata za enakovredna, diglosija opisuje hierarhično razmerje med dvema kodoma v jezikovni skupnosti. Po Fer-gusonu (1959) gre pri tem za soobstoj dveh jezikovnih zvrsti, med katerima ena velja za prestižnejšo in je zato tudi jezik pisnega sporazumevanja, druga pa je v po-drejenem položaju. Raba enega ali drugega koda je odvisna od komunikacijskega kanala (ustno ali pisno sporazumevanje) ter stopnje formalnosti komunikacijskega oziroma govornega položaja (Dal Negro in Guerini 2007, 19). V diglosični jezikovni skupnosti govorci torej izmenično uporabljajo različne zvrsti istega jezika v različnih govornih položajih, vsaki od teh zvrsti pa se pripisujeta točno določena funkcija in področje rabe – običajno sta v jezikovni skupnosti prisotni višja (kod A, prestižnejša zvrst, standardni jezik) in nižja zvrst (kod B, pogovorni jezik, narečja) (Dal Negro in Guerini 2007, prav tam). Izraz diglosija je sicer sčasoma dobil nove razsežnosti, nove opredelitve pa so ohranile predvsem temeljno funkcijsko razlikovanje, neprekrivnost rabe ter stro-ga hierarhična razmerja med kodi in pri tem zanemarile sorodnost kodov (Dal Negro in Guerini 2007, 19–20). Tako npr. Baloh (2003) pri opisu jezikovnega repertoarja INS izhaja iz definicije po Gruden (1975), ki diglosijo opiše kot pojav, značilen predvsem za pripadnike etničnih skupnosti, ko na mesto nekaterih, navadno višjih vrst maternega jezika (J1), stopijo ustrezne vrste drugega jezika (J2). Diglosični govorec naj bi torej uporabljal J1 predvsem v neformalni komunikaciji v zasebni sferi, komunikacija v formalnejših, javnih govornih položajih pa naj bi potekala v J2 (Baloh 2003, 18). Po drugi strani pa lahko eno- ali večjezično jezikovno skupnost zaznamuje dilalija, to je položaj, v katerem so hierarhične meje med kodi, predvsem ko govorimo o razmerju med jezikom in narečjem, popolnoma zabrisane. Berruto (1999, 6) COM’È BELLO FAR MEŠAT 21 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 21 5. 06. 2024 15:12:19 Jerneja Umer Kljun strogo ločuje med diglosijo in dilalijo, saj je pri slednji raba višje jezikovne zvrsti (koda A) in nižje jezikovne zvrsti (koda B) glede na različne govorne položaje lahko prekrivna – vsaj del pripadnikov jezikovne skupnosti lahko uporablja kod A tudi v neformalnem govornem položaju v zasebni sferi, in čeprav sta vloga ter področje rabe koda A in koda B jasno določena, je v nekaterih govornih položajih povsem običajno izmenjavanje ali celo sopostavljanje obeh kodov. 3.1.5 Pojavi jezikovnega stikanja Po Weinreichu (1974, 3–11) sta dva ali več jezikov v stiku, ko jih izmenično uporablja isti govorec, mesto stika pa je govorec sam. Primere odstopanj od norm enega ali drugega jezika v govoru dvojezičnega govorca, ki so posledica govorčeve domačnosti z več jeziki oziroma so rezultat jezikovnega stika, imenuje interferenca. Mednarodna stroka s področja didaktike jezika govori o pozitivnem (prenosu) in negativnem jezikovnem transferu (vnosu, interferenci) pri učenju tujega jezika, ko gre za nenamerni vpliv J1 na J2. Zaradi različnih opredelitev in zlasti zaradi negativne konotacije, ki se je oprijela pojma, interferenco v smislu pojavljanja prvin jezika A v jeziku B in obratno v tem delu omenjam samo v povezavi z We-inreichovo teorijo, sicer pa za ta pojav v svojem pisanju uporabljam krovni izraz medjezikovni vplivi oziroma medsebojni jezikovni vplivi. Po Weinreichu interferenca pomeni tudi resistemizacijo jezikovnih struktur po vključitvi tujih prvin v kompleksnejša področja jezika, kot so glasoslovje, obli-koslovje, skladnja in besedoslovje. Nadalje Weinreich (1974, prav tam) predpostavlja, da je možnost pojava interference večja, bolj ko sta si jezikovna sistema različna – več ko je neprekrivnih oziroma izključujočih se oblik in struktur med obema jezikoma, večje težave predstavljajo pri usvajanju jezika in posledično je večja tudi možnost interference. Bernjak (2001) na osnovi analize medjezikovnega vplivanja v slovensko-madžarskem jezikovnem stiku potrjuje, da so kontrastne razlike med jezikovnima sistemoma primarni razlog za odstopanja od jezikovnih norm nedominantnega stičnega jezika, vendar poudarja, da lahko tudi »pomanjkanje kontrasta oz. homogene ovire delujejo v neugodnih sociokulturnih in uč- nopsiholoških razmerah interferenčno« (Bernjak 2001, 31). Zato je kontrastivna analiza jezikov v stiku idealno izhodišče raziskave, saj nam jasno izriše razlike in podobnosti med jezikoma na vseh ravninah, na ta način pa lahko oblikujemo seznam vseh oblik morebitnih interferenc. Ob tem ne smemo pozabiti na psihološki in družbenokulturni okvir jezikovnega stika: da bi resnično razumeli medjezikovne vplive, moramo upoštevati tudi nekaj zunajjezikovnih dejavnikov. Weinreich (1974, 6–10) mednje šteje sposobnost izražanja posameznega govorca in sposobnost razločevanja med obema 22 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 22 5. 06. 2024 15:12:19 IZHODIŠČA jezikoma, govorčevo sporazumevalno zmožnost v obeh jezikih, način usvajanja vsakega jezika ter govorčev odnos do jezikov. Mnogi drugi dejavniki so vezani na dvojezično jezikovno skupnost. Taki dejavniki so, na primer, homogenost oziroma sociokulturna razslojenost skupnosti, odnos skupnosti do obeh jezikov in kultur, odnos do dvojezičnosti ter stopnja strpnosti do jezikovnega mešanja in do odstopanj od jezikovnih norm. Preplet strukturalnih (jezikovnih) dejavnikov in nestrukturalnih (zunajjezikovnih) dejavnikov omogoča oziroma preprečuje medjezikovne vplive. V preteklosti se je ob preučevanju medjezikovnih vplivov v jezikoslovni stroki vseskozi ponavljalo vprašanje večje ali manjše odpornosti jezikovnih ravnin na posledice jezikovnega stika. O vplivu jezikovnega stika na leksikalno ravnino nikoli ni bilo dvoma, saj so vplivi enega stičnega jezika na besedje drugega najočitnejši in jih zlahka prepoznamo kot rezultat prenosa, zato pa obstaja toliko več nasprotujočih si teorij glede medsebojnega jezikovnega vplivanja na slovnični, glasoslovni in oblikoslovni ravnini. Nekateri teoretiki so trdili, da so slovnični in glasoslovni vplivi omejeni na tiste prvine, ki so skladne s strukturo jezika prejemnika (Thomason, 2001, 63, v zvezi s tem omenja Antoina Meilleta), oziroma na tiste prvine, ki sovpadajo s težnjami v razvoju jezika prejemnika (Thomason, prav tam, mdr. omenja Sapira in Jakobsona). Dokazovala se je tudi hierarhična razvrstitev proce-sov medjezikovnega vplivanja: najprej pride do prevzemanja besed in šele nato do morebitnih vnosov na drugih ravninah, na oblikoslovni ravnini pa naj bi bili medjezikovni vplivi samo površinski. Primerov natančnejšega omejevanja medjezikovnih vplivov, tj. določanja, katere prvine jezika so prenosljive in katere ne, je v mednarodni stroki še mnogo, Thomason (2001, 63–65) pa ob vseh naštetih trditvah navaja zglede dejanske jezikovne rabe, ki dokazujejo nasprotno, in dodaja, da so v primernih jezikovnih in družbenih okoliščinah prav vse prvine jezika prenosljive. Medjezikovni vplivi so torej možni na vseh ravninah jezika, toda kateri so verjetnejši in predvidljivejši? V odgovor Thomason (2001, 70–74) predlaga t. i. borrowing scale, lestvico prevzemanja na različnih jezikovnih ravninah glede na intenziteto jezikovnega stika. Ob priložnostnem jezikovnem stiku, ko tekoče poznavanje jezika dajalca ni pogoj in je med govorci jezika prejemnika malo dvojezičnih, najverjetneje prihaja do prevzemanja zahtevnejšega (ne-osnovnega) pol-nopomenskega besedja (večinoma samostalnikov, glagolov in prislovov), vplivov na strukturo pa ni. Z naraščanjem intenzitete stika (od priložnostnega stika do intenzivnega jezikovnega stika), ko je dvojezičnost splošno razširjena med govorci in družbenokulturni dejavniki pripomorejo k medjezikovnemu vplivanju, se veča verjetnost medjezikovnih vplivov na vseh jezikovnih ravninah.5 5 To dokazujejo tudi zgledi romanizmov v literarni produkciji nekaterih slovenskih zamejskih avtorjev, pri katerih Ožbot (1996, 2003, 2005) opaža interferenčne vplive na raznih ravninah jezikovne zgradbe (npr. raba rodilniške sintagme »strah minulega« ’strah pred minulim’ pod vplivom strukture v it. besedni zvezi »la paura del passato«), kar lahko pripišemo tes-nosti italijansko-slovenskega jezikovnega stika na Tržaškem. COM’È BELLO FAR MEŠAT 23 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 23 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun 3.1.5.1 Medjezikovni vplivi v sistemu in govoru Medjezikovni vplivi v sistemu Weinreich (1974, 18) interferenco v govoru primerja s peskom, ki ga nosi tok, v jezikovnem sistemu pa je interferenca kot peščena usedlina na jezerskem dnu. Ta dva tipa oziroma fazi interference moramo znati ločiti: v govoru dvojezičnega govorca so to pojavitve ex novo (nove, enkratne pojavitve) in so rezultat govorčevega osebnega poznavanja drugega jezika; obstajajo pa tudi interference, ki sicer lahko izvirajo iz govora dvojezičnega govorca, vendar se pozneje v jezik usidrajo in zato niso več odvisne le od dvojezičnosti. Ko govorec jezika X uporabi tujo obliko, ne samo kot enkratno izposojenko ( nonce borrowing) iz jezika Y, temveč zato ker je tako rabo zasledil pri drugih govorcih jezika X, lahko predvidevamo, da je ta prevzeti element jezika Y postal del jezika X. Obstoječe definicije pojma medjezikovnega vplivanja se v mednarodni znanstveni literaturi zelo razlikujejo, kar pa jih združuje, je razlikovanje med prevzemanjem, pri katerem gre za vključevanje tujejezičnih prvin v J1, ter interferenco, ki jo so-dobna stroka navadno povezuje z didaktiko J2 ali s procesom zamenjave jezika in jo opisuje kot (nenameren) vpliv J1 na J2. Natančnejšo klasifikacijo predstavlja Van Coetsem (1988 in 2000 po Winford 2010, 170), ki medjezikovne vplive deli na izposojanje ( borrowing)6 ali, bolje, prevzemanje in vnos ( imposition – sicer dobesedno vsiljevanje, a ima slovenska ustreznica precej negativno konotacijo) glede na to, ali gre za delovanje govorca jezika prejemnika (JP) ali jezika dajalca (JD). Smer jezikovnega prenosa je namreč vedno od jezika dajalca k jeziku prejemniku, vršilec prenosa pa je lahko tako govorec JP ( recipient language agentivity) kot govorec JD ( source language agentivity). V prvem primeru prihaja do prevzemanja, v drugem pa do vnosa. Do prevzemanja torej pride, ko govorci jezika prejemnika v svoj jezik vključujejo prvine jezika dajalca. Po Van Coetsemu (1988 po Winford 2010, 172) je prevzemanje psiholingvistični mehanizem, pri katerem govorci vključujejo prvine »zunanjega« jezika v jezik, v katerem izkazujejo višjo sporazumevalno zmožnost. Splošno je sprejeto, da proces prevzemanja vključuje predvsem leksiko ter nekaj drugih manj stabilnih strukturalnih enot in da načeloma ne vpliva na slovnico jezika prejemnika, razen ko gre za položaje intenzivnega jezikovnega stika (gl. Thomason 2001). Prevzemanje leksikalnih prvin je najosnovnejši in najočitnejši rezultat jezikovnega stika. Haugen (1950 po Winford 2010, 172–173) opisuje tri tipe prevzemanja 6 Skubic (2006), ki povzema terminologijo po Toporišiču (2004), zapiše, da izraz izposojenka nalaga, da izposojeno vrnemo, medtem ko je izraz prevzeta beseda ustreznejši, ker govori samo o vstopu besede iz tujega jezika. Iz istega razloga se zdi izraz prevzemanje ustreznejši od izposojanja. 24 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 24 5. 06. 2024 15:12:20 IZHODIŠČA leksikalnih prvin, in sicer prevzemanje besed ( loanwords), prevzemanje pomena ( loan meanings) in tvorjenje novih besed ( creations). Pri prevzetih besedah gre za imitacijo fonološke oblike in pomena tujega leksema v jeziku prejemniku, delijo pa se na prave izposojenke (npr. slov. mineštra, ’gosta jed iz več vrst živil, zlasti zelenjave in testenin’ < it. minestra, Ožbot 2009) in besede, ki so lahko sestavljene bodisi iz tujejezičnega korena in domačih obrazil (npr. v šavrinskem govoru glagol šporkiˈńat ’umazati’, sestavljen iz romanske osnove sporc-, pripone - iń- in domačega nedoločniškega obrazila - at, gl. Todorović 2017, 47) bodisi iz domačega korena in tujejezičnih obrazil. Toporišič (2004) prevzete besede v slovenskem jeziku deli na izposojenke in tujke. Izposojenke pomenijo tiste prevzete besede, ki so se popolnoma prilagodile slovenskemu jeziku v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji, tvorjenju ipd., tujke pa so tiste prevzete besede, ki se niso popolnoma prilagodile slovenskemu jezikovnemu sistemu in pri katerih se ohranja citatni zapis. Tudi pri prevzemanju pomena Haugen (1950 po Winford 2010, 172) govori o dveh tipih: pri prvem gre za pomensko razširitev leksema jezika prejemnika pod vplivom jezika dajalca (npr. slov. miška ’del računalniške opreme’ < angl. mouse); pri drugem pa za kalkiranje, tj. prenos pomena besede, besedne zveze ali struktur jezika dajalca, ki jih jezik prejemnik sicer ne pozna (Skubic 2006). Zadnja kategorija prevzetih besed, tj. tvorjenje novih besed, zajema inovativno rabo obstoječega izrazja jezika prejemnika kot ustreznico za specifičen izraz ali pojem jezika dajalca (jid. mitkind [sootrok] < ang. sibling ’sorojenec, brat’; v Weinreich 1974, 74). Prevzete besede se navadno prilagodijo fonološkemu in morfološkemu sistemu jezika prejemnika in se sčasoma popolnoma zlijejo z leksiko jezika prejemnika. Prav tako se prevzete leksikalne prvine prilagajajo pravilom skladnje jezika prejemnika. V splošnem sta sprejeta dva temeljna razloga za prevzemanje, in sicer prevzemanje iz nuje, ko vključevanje tujejezičnih prvin postane sredstvo zapol-njevanja leksikalnih vrzeli, ter prevzemanje zaradi prestiža, ko ob prevzeti besedi sicer že obstaja ustrezen izraz v jeziku prejemnika in zato prevzeta beseda predstavlja stilistično izbiro. Ob prevzemanju tujejezičnih leksikalnih prvin lahko prihaja tudi do prevzemanja strukturalnih značilnosti jezika dajalca, ki lahko postanejo sestavni del jezika prejemnika. Medjezikovni vplivi v govoru – alternacija kodov in kodno preklapljanje Pri dvo- oziroma večjezičnem govorcu, ki posega po dveh ali več jezikovnih siste-mih svojega repertoarja, se zgodi, da sistemov ne more strogo ločevati, temveč ju uporablja izmenično glede na govorni položaj in sogovornika, ali pa ju sopostavlja v enem samem govornem dejanju. V prvem primeru gre za t. i. alternacijo oziroma izmenjavanje kodov (npr. ko dvojezični govorci uporabljajo en kod na delovnem mestu ali v drugih uradnih položajih in drugega v neformalnem, družinskem COM’È BELLO FAR MEŠAT 25 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 25 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun okolju), v drugem primeru pa gre za kodno preklapljanje, tj. sopostavljanje besed, besednih zvez, stavkov in nadstavčnih enot različnih kodov v enem samem izreku. Rabo kodov nedvomno pogojujejo področja rabe in govorni položaji, v katerih se znajdejo govorci pri sporazumevanju v družinskem, šolskem in delovnem okolju, pri interesnih dejavnostih v športnih in kulturnih društvih, v verskih ustanovah, na uradih itd. (Dal Negro in Guerini 2007; Fishman 1972). Med drugimi dejavniki, ki vplivajo na izbiro določenega koda v danem govornem položaju, pa je zagotovo tudi tema pogovora. Fishman (1972) namreč opaža, da so dvojezični govorci pogosto navajeni govoriti o temi x v jeziku X, na primer zato ker so imeli več priložnosti govoriti o temi x v jeziku X, ker morda nihče od udeležencev govornega dogodka ne obvladuje specifične leksike teme x v jeziku Y, ker v jeziku Y preprosto ni leksikalnih prvin, ki bi ustrezale specifiki teme x, ali pa zato ker bi bilo nenavadno, morda celo neprimerno govoriti o temi x v jeziku Y. Drugi dejavniki, ki vplivajo na alternacijo kodov, so mdr. razmerja, ki povezujejo udeležence govornega dogodka in določajo raven formalnosti, ter kraj, kjer pogovor poteka. 3.1.5.2 Opredelitev, funkcija in strukturalne lastnosti kodnega preklapljanja Tudi o kodnem preklapljanju piše že Weinreich (1974, 107), ki pravi, da idealni dvojezični govorec glede na spremembe govornega položaja lahko prehaja med dvema jezikovnima sistemoma v enem govornem dogodku, nikoli pa v nespre-menjenem jezikovnem kontekstu, še manj v enem samem izreku. Če do takega prehoda v govoru idealnega govorca pride, je to dejanje zavestno in naznanjeno s premori, spremembo ritma, intonacije in drugimi glasovnimi spremembami. Seveda pa idealnega dvojezičnega govorca v neki resnični jezikovni skupnosti ni, saj dvojezični govorci največkrat le delno usvojijo drugi jezik, v primeru semi-lingvizma celo le delno oba jezika, in s tem tudi delno vstopajo v drugo kulturo (Baloh 1995), zaradi česar je bila tudi Weinreichova definicija kodnega preklapljanja sčasoma ovržena. O razvoju na področju raziskav kodnega preklapljanja Šabec (1995, 24) zapiše: Po Weinreichu so drugi raziskovalci področja ugotovili, da enakovredno poznavanje dveh ali več jezikov ni mogoče, da je resničnost veliko bolj spre-menljiva in zapletena, da je kodno preklapljanje mogoče tudi znotraj stavka ter da je raba dveh jezikov pri dvojezičnih govorcih veliko manj urejena, kakor je Weinreich sprva predlagal. V sedemdesetih letih se je kodno preklapljanje z »obrobja jezikoslovja« prebi-lo v ospredje sociolingvističnih raziskav kot eden od najzanimivejših pojavov 26 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 26 5. 06. 2024 15:12:20 IZHODIŠČA jezikovnega stika, saj gre za zelo pogosto obliko jezikovnega vedênja v dvojezični jezikovni skupnosti, ki je sprva veljala za povsem naključno, neorganizirano, celo kaotično rabo dveh kodov (Berruto 2003, 217). V zadnjih tridesetih letih 20. stoletja so se zvrstile številne študije, ki so ponudile vrsto definicij pojava – te so se razlikovale glede na osnovno izhodišče, tj. ali je kodno preklapljanje popolnoma naključno ali podrejeno specifičnim pravilom (Poplack 1980; Sankoff in Poplack 1981; Di Sciullo, Muysken in Singh 1986; Šabec 1995). V sodobnejših raziskavah se je nazadnje ustalila preprosta, nevtralna definicija kodnega preklapljanja, iz katere izhajam – pri kodnem preklapljanju gre za sopostavljanje jezikovnih prvin dveh (ali več) jezikov oziroma kodov v govornem dejanju enega samega govorca (Thomason 2001,132). Kodno preklapljanje je krovni termin za dva pojava, in sicer za kodno preklapljanje na nadpovedni ravni ( intersentenital code-switching) ter za kodno preklapljanje na povedni ravni oziroma mešanje kodov ( intrasentential code-switching, tudi code-mixing). Temeljna razlika med kategorijama kodnega preklapljanja je ta, da se prva nanaša na preklapljanje med povedmi, pri drugi gre za jezikovno preklapljanje znotraj ene same povedi ali stavka (navadno na ravni besede ali besedne zveze), oba tipa preklapljanja pa se lahko pojavita v istem govornem dejanju posameznega udeleženca nekega govornega dogodka. Ob pregledu številnih objavljenih razprav (gl. npr. Auer 2005; Auer in Muhamedova, 2015; Dal Negro in Guerini 2007; Dal Negro in Molinelli 2002; Gumperz 1982; Myers-Scotton 1993; 1997; Pérez Casas 2008; Pfaff 1979; Poplack 1980; 2004; Poplack 1989; Sankoff in Poplack 1981; Šabec 1995) in primerjavi z zgledi iz lastnega korpusa, opažam manjša odstopanja pri definicijah obeh tipov kodnega preklapljanja. Za to, kar Šabec (1995) poimenuje preklapljanje na nadpovedni ravni in Thomason (2001, 132) opredeljuje kot »preklapljanje med jeziki na mejah povedi«, mnogi zgledi iz strokovne literature nakazujejo, da gre pogosto za prehod med stavki; npr. » Mir sind, mir sind nöd schlau, ogni volta che c’hanno la palla quegli altri [...]« (Pizzolotto 1991 po Berruto 2003, 216), tudi Gumperz (1982) bi tak zgled najverjetneje obravnaval kot preklapljanje na povedni ravni ( intrasentential CS). Če torej želimo ohraniti ustaljeno terminologijo, se zdi smiselno, da tako medstavčno preklapljanje ločimo od drugih pojavov kodnega preklapljanja na povedni ravni, kjer lahko prihaja do preklopov v enem samem stavku (npr. »Ma, jaz ti povem, da on źe uno scemo. «, Filipi 1995, 140) in na ravni besede ali besedne zveze (npr. » !oh lisa! +? dou häscht kiet la pillola vür la pressiuŋ? «, Dal Negro in Molinelli 2002, 83). V svoji raziskavi zaradi lažjega raz-likovanja preklopov na povedni ravni uvajam kategorijo medstavčnega kodnega preklapljanja (ob vsakem tipu preklapljanja navajam zgled iz lastnega korpusa, preklopi so označeni s krepkim tiskom): COM’È BELLO FAR MEŠAT 27 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 27 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun a) zgled kodnega preklapljanja na nadpovedni ravni (končni intonaciji s kadenco sledi preklop): Solo non so ́come sarò pagata. Lahko tui kej na roko ((neraz.)) ((smeh)) Samo ne vem, kako bom plačana. Lahko tudi kaj na roko. b) zgled kodnega preklapljanja na povedni ravni: I. kodno preklapljanje na ravni besede ali besedne zveze Lui dice che il • • bistvo ̀ no ́ propio lə: / del film ́ cam/ può cambiare. On pravi, da bistvo, ne, prav filma se spre/ lahko spremeni. II. medstavčno kodno preklapljanje nikoli: ́ • • • ne rušit hišo ́• • • se no te ga già ́ • • il progetto de • • ricostruzione aprovato.7 Nikoli ne rušit hiše, če nimaš že odobrenega projekta obnove. Kodno preklapljanje so v preteklosti obravnavali z različnih vidikov, pri tem pa sta se glede na funkcijski oziroma strukturalni pristop oblikovala dva osrednja tokova, ki sta predstavljena v nadaljevanju. Ob pregledu različnih pristopov velja upoštevati, da lahko kodno preklapljanje v celoti razloži le izrazito interdisciplinarni pristop, ki upošteva spoznanja s področja sociologije jezika, socialne psihologije, sociolingvistike, antropologije, etnografije, teorije komunikacije ter teoretičnega in deskriptivnega jezikoslovja (Šabec 1995, 29). Funkcijska in pragmatična vrednost kodnega preklapljanja Funkcijski pristop obravnava kodno preklapljanje kot družbeni pojav oziroma kot sredstvo govorne komunikacije, ki se odvija v določenem družbenem kontekstu (Šabec 1995, 30). Pri taki obravnavi se je pokazalo, da je preklapljanje samo po sebi jezikovna veščina in ne le priložnostna rešitev nepričakovane težave v komunikaciji (Coulmas 2005, 113). Govorci, ki preklapljajo med kodi, se lažje prilagajajo drug drugemu in razpolagajo s širšim naborom strategij prilagajanja kot enojezični govorci (Grosjean 1985 po Coulmas 2005, 113). Gumperz (1982, 59–84), ki je prvi spregovoril o pragmatični vrednosti kodnega preklapljanja v pogovoru ( conversational codeswitching), je kodno preklapljanje razumel kot eno od diskurzivnih strategij dvojezičnih govorcev. Na prehodih iz enega koda v drugega je prepoznal šest temeljnih konverzacijskih funkcij, in sicer:8 7 Glede zapisa govorjenega jezika gl. poglavje Prilagojeni pogovorni zapis dvojezičnega gradiva. 8 Ob vsaki funkciji so navedeni ponazoritveni zgledi, ki jih za slovensko-nemški in špansko-angleški jezikovni par navaja avtor sam. 28 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 28 5. 06. 2024 15:12:20 IZHODIŠČA 1. citiranje ( quotations) – prehod med kodoma sovpada s premim ali odvisnim poročanim govorom; Pa prawe (then he said) wen er si nit cəlt gib i si nit (if he does not pay for it, I will not give it). (Gumperz 1982, 76) 2. sprememba oziroma določanje naslovnika ( addressee specification) – govorec prehaja iz enega koda v drugega glede na naslovnika; A: [speaking to B] Nčeabə prišu, və ki šu vaitar (it will not come, it will pass by) B: [speaking to A] Ya ki təkə naßásan zapkamə pa yə žiə ciu štəm yə pastranə (it is so overloaded with appls and the entire tree is bent already). B: [continues turning to C apart]: Regən vert so ain vint is drausən (it will rain it is so windy outside). (Gumperz 1982, 77) 3. medmeti ( interjection) – preklopljeni segment ima funkcijo medmeta ali mašila; A: Well, I’m glad to meet you. B: Andale pues (O.K. swell). And come again. Mm? (Gumperz, prav tam) 4. ponavljanje ( reiteration) – sporočilo v prvem kodu je dobesedno ali v nekoliko drugačni obliki preneseno v drugi kod, bodisi zaradi pojasnjevanja bodisi zaradi poudarjanja sporočila; The three old ones spoke nothing but Spanish. Nothing but Spanish. No hablan ingles (they did not speak English). (Gumperz 1982, 78) 5. določanje ali dopolnjevanje sporočila ( message qualification) – segment besedila v prvem kodu določa ali dopolnjuje segment v prvem kodu; We’ve got all … all these kids here right now. Los que estan ya criados aquí, no los que estan recien venidos de México (those that have been born here, not the ones that have just arrived from Mexico). They all under-stood English. (Gumperz 1982, 79) 6. izražanje čustvene bližine ali oddaljenosti od sporočila ( personaliza-tion vs. objectivization) – prehodi med kodoma zaznamujejo govorčevo bližino do ali oddaljenost od izrečenega, izražajo sporočevalčeva mnenja ali znanja, njegov odnos do sporočenega, razliko med govorom o deja-njih in govoru kot dejanju, ali pa se navezujejo na specifične primere oziroma na splošno znana dejstva. COM’È BELLO FAR MEŠAT 29 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 29 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun A: Vigələ ma yə sa americə (Wigele got them from America) B: Kanada pridə (It comes from Canada). A: Kanada mus i səgn nit (I would not say Canada). Govorec B ugovarja trditvi govorca A, ta pa mu odgovarja v nemščini, da bi njegova trditev izražala višjo avtoriteto (Gumperz 1982, 80). Ob navedenih in najpogosteje citiranih Gumperzovih funkcijah lahko v strokovnih razpravah zasledimo še mnoge druge pragmatične in komunikacijske funkcije kodnega preklapljanja, kot so, med drugim, zapolnjevanje leksikalnih vrzeli, preklapljanje z namenom zabavanja, preklapljanje zaradi konotativnega potenciala enega od kodov, preklapljanje z namenom poudarjanja jezikovne in družbeno-kulturne identitete govorca ter preklapljanje zaradi menjave teme pogovora (Berruto 2003, 218–219). Tudi pri razpravi o pojavu preklopov v govoru dvojezičnih govorcev na etnično mešanem območju Istre, ki jih Filipi (1995) imenuje »psevdoizposojenke«, saj naj bi to bile jezikovne oblike, ki naj ne bi sovpadale z nobenim od do zdaj defi-niranih sociolingvističnih modelov (Baloh 2022, 339), avtor te preklope razvršča glede na funkcijo, ki jo opravljajo. Po Filipiju (1995, 139) so to prevzete besede jezika B, ki jih dvojezični govorci jezika A, običajno manjšinskega jezika v širši več jezični jezikovni skupnosti, uporabijo v določenem trenutku komunikacijskega procesa s pripadniki iste jezikovne skupnosti in ki v večini primerov ne postane del leksike jezika A. Možne so samo pri dvo- ali večjezičnih govorcih skupnosti in so pogostejše v šibkejšem, manjšinskem kodu. Pri »psevdoizposojenkah« je avtor prepoznal osem funkcij oziroma tipov, in sicer gre za psevdoizposojenke iz nuje ali lenobe, ko se govorec ne spomni ustreznega izraza in zato poseže po besedi jezika B (»questo me źe seljački«); poudarjalne psevdoizposojenke, ki nastajajo, ko govorec želi poudariti določen del svojega sporočila (»gaveva plave oči«); razložitvene psevdoizposojenke, ko se govorec šibkejšega idioma v pogovoru z govorci močnej- šega idioma poslužuje izrazov iz sogovorčevega govora, da bi olajšal razumevanje (»devi metere nel forno, u pečnicu, e dopo quando che źe pronto metite un po’ de cimet sora«); skrivnostne psevdoizposojenke, ko se govorec poslužuje besed ali stavkov v jeziku B, da vsebino dela pogovora prikrije enojezičnim poslušalcem (»jaz ti povem, da on źe uno scemo«); prestižne psevdoizposojenke, ki se jih poslu- žujejo govorci močnejšega idioma, da bi pokazali lastno kulturo in razgledanost; otroške psevdoizposojenke, za katere je značilna poljubna raba besedišča in morfosintaktičnih struktur (»adeso skočerò«); pravno-administrativne psevdoizposojenke, ki jih uporabljajo izključno govorci nedominantnega jezika, čutijo jih kot tuje, vendar jih ni mogoče nadomestiti (»ti ga paga la dohodnina«) ter specializirane psevdoizposojenke, ki so vezane na prihod novih tehnologij in znanosti ter na specifično temo pogovora (Filipi 1995, 140–141). Četudi se z opredelitvijo nove jezikovne kategorije ne strinjam, saj pojav nikakor ni vezan izključno na položaj in skupnost, ki ju opisuje Filipi, in ga je v skladu z uveljavljenimi teoretičnimi okviri 30 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 30 5. 06. 2024 15:12:20 IZHODIŠČA mogoče opisati kot kodno preklapljanje na povedni ravni, prepoznane funkcije preklopov zelo zgovorno opisujejo istrsko jezikovno stvarnost. Identifikacijska funkcija kodnega preklapljanja Če je nekdaj veljalo, da v mnogih dvo- ali večjezičnih skupnostih govorci jezikovne kode delijo na »naše« ( we-code, manjšinski jezik, povezan z dejavnostmi in neformalnim govornim položajem znotraj manjšinske skupnosti) in »njihove« ( they-code, večinski jezik, formalna raba v javni sferi; Gumperz 1982) oziroma na »zaznamovane« in »nezaznamovane« (gl. markedness model, Myers-Scotton, 1993) ter da izbira med kodoma označuje posamezne identitete, da torej kodni preklop naznanja tudi identitetni preklop, se sodobne raziskave odmikajo od tako strogega ločevanja in kodno preklapljanje obravnavajo kot poseben, samosvoj jezikovni slog, ki izkazuje družbeno pripadnost onkraj pripadnosti, ki jo označujejo posamične jezikovne variante (Auer, 2005). Preprosto povedano – ko govorci neke jezikovne skupnosti pogosto in v velikem številu uporabljajo kodno preklapljanje, lahko to postane ena od jezikovnih zvrsti repertoarja te skupnosti. Različne oblike kodnega preklapljanja se lahko znotraj jezikovnega repertoarja ustalijo in prevzamejo identifikacijsko funkcijo v jezikovni skupnosti. To je zlasti značilno za pripadnike mlajših generacij, pri priseljenskih skupnostih pa so to predvsem pripadniki druge ali tretje generacije, ki so ponosni na svoj mešani izvor in identiteto (Berruto 2003; Gardner-Chloros 2010). Tak je primer druge generacije portugalskih priseljencev v Franciji, ki govori immigraise (Gardner-Chloros 2010). Podobno tudi v slovenski skupnosti v ZDA, kjer govorci tretje predvojne in druge povojne generacije mešanju slovenščine in angleščine pravijo »half pa pu« in so do kodnega preklapljanja nadvse strpni, saj menijo, da jim pomaga pri razumevanju in ohranjanju slovenščine (Šabec 1995).9 Strukturalne značilnosti kodnega preklapljanja Pri strukturalnih pristopih k raziskovanju kodnega preklapljanja se obravnavajo zlasti oblikoslovne in skladenjske značilnosti kodnega preklapljanja na povedni ravni, pri čemer se pogosto skuša dokazati obstoj univerzalnih pravil, ki bi dolo- čala prehode iz enega koda v drugega na točno določenih točkah v stavku. Glede tega Coulmas (2005, 114) zapiše: Temeljno vprašanje je, kako se v primerih, ko prihaja do sočasne rabe J1 in J2, usklajujeta slovnici J1 in J2. Ali en slovnični sistem prevlada nad drugim, ali sta obe slovnici zanemarjani, ali morda obstaja neodvisna slovnica kodnega preklapljanja? […] [Predvsem zadnje vprašanje] kaže na to, 9 Vprašanje o identifikacijski funkciji kodnega preklapljanja v govoru pripadnikov INS je v manjšem obsegu obravnavano že v Umer Kljun (2015). COM’È BELLO FAR MEŠAT 31 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 31 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun da so preklopi možni le ob natančno določljivih strukturalnih pogojih, ki jih lahko razumemo kot omejitve izbire. J1 in J2, naravna človeška jezika, si kot taka delita več skupnih struktur in slovničnih pravil. Zatorej lahko predvidevamo, da se bodo preklopi na povedni ravni bolj verjetno pojavljali na mestih, kjer sta slovnici J1 in J2 skladni. Pri mnogih raziskavah kodnega preklapljanja med različnimi jezikovnimi pari se je pokazalo, da izmenjavanje kodov urejajo t. i. strukturalne omejitve ( constraints). Najpogosteje je navajana omejitev skladenjske enakovrednosti ( equivalence constraint, Poplack 1980), ki predvideva, da do preklapljanja prihaja le na mestih, kjer prehod med kodoma ne krši skladenjskih pravil enega ali drugega koda. S spodnjo shemo (slika 1) Poplack (1980, 586) prikazuje, na katerih mestih je preklop med angleščino in španščino dovoljen (črtkana črta) in na katerih mestih prepovedan (polna črta), v vrstici C pa je zabeležen zgled ustreznega kodnega preklapljanja: Slika 1: Dovoljena mesta preklapljanja med angleščino in španščino (Poplack 1980, 586) Druga temeljna strukturalna omejitev je prostomorfemska omejitev ( free-morpheme constraint, Poplack 1980, 585), ki predvideva, da »[…] do preklopa ne sme priti med vezanim morfemom in leksikalno enoto, razen če ni vezani morfem že fonološko integriran v jezik leksikalne enote«. Do preklopov naj torej ne bi prihajalo med korenom in obrazili. Avtorica kot zgled takega nepravilnega preklapljanja, ki krši prostomorfemsko omejitev, navaja hibridno špansko-angleško glagolsko obliko *EAT-iendo, pri kateri se španski vezani morfem -iendo veže na angleški koren eat 'jesti'. Shana Poplack takih oblik v svojem gradivu ni zabeležila, če pa bi se taka oblika pojavila v dejanski rabi, je najverjetneje ne bi obravnavala kot preklop, temveč kvečjemu kot prevzeto besedo, ker prihaja do morfološkega prilagajanja. Pri tretji temeljni strukturalni omejitvi, tj. omejitvi vezalnosti ( government constraint, DiSciullo idr. 1986), pa preklapljanje omejujejo razmerja med jedrom in odvisnim delom besedne zveze. Do preklapljanja naj torej ne bi prihajalo med predlogom in samostalniško besedno zvezo v predložni besedni zvezi in ravno tako ne npr. med prehodnim glagolom in predmetom v tožilniku (Šabec 1995, 205–206; Piga 2014, 182). 32 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 32 5. 06. 2024 15:12:20 IZHODIŠČA Oblikovanje (univerzalnih) skladenjskih omejitev kodnega preklapljanja pomeni določanje pravil, ki naj bi ga urejala, vendar pa je iskanje take urejenosti pri kodnem preklapljanju zaradi njegove narave prav poseben izziv (Berruto 2015, 3). Tudi pri treh navedenih, najširše sprejetih skladenjskih omejitvah kodnega preklapljanja v literaturi naletimo na številne primere iz dejanske rabe, ki dokazujejo ravno nasprotno in kažejo predvsem na to, da splošnih omejitev, ki bi veljale za vse jezikovne pare, ni (Thomason 2001, 131).10 Poleg tega kritiki teorije univerzalnih strukturalnih omejitev poudarjajo, da je temeljna težava pri takem pristopu razlikovanje med omejitvami, ki izhajajo iz analize dvojezičnega govora in za katere je mogoče dokazati, da usmerjajo jezikovno vedenje, ter omejitvami, ki izhajajo iz teoretičnega modela in se aplicirajo na gradivo. Težava pri določanju omejitvev je ta, da bomo pri spontanem govoru nedvomno naleteli na številne izjeme, ki omejitve kršijo, raziskovalec pa se bo moral odločiti, ali naj take zglede izključi iz analize ali naj preprosto opusti omejitev (Coulmas 2005, 115–116). Na osnovi analiz dejanskega dvojezičnega govora je torej kvečjemu mogoče govoriti o specifičnih strukturalnih omejitvah kodnega preklapljanja pri posameznih jezikovnih parih (Chan 2009, 185). Kodno preklapljanje v okviru osnovnega koda Pristop, ki omogoča nekoliko širšo obravnavo strukturalnih značilnosti preklapljanja, ki ni vezana zgolj na analizo posameznih mešanih stavčnih struktur ali besednih zvez, je t. i. Matrix Language Frame Model (Myers-Scotton 1997), obravnava kodnega preklapljanja v okviru osnovnega koda oziroma v okviru matričnega jezika (gl. Reher in Fišer 2018, 298). Ta pristop se skuša izogniti pastem navedenih oblikoskladenjskih omejitev in usklajevanju dveh slovnic. Model temelji na predpostavki, da so dvojezične izjave asimetrične – v njih prevladuje tisti kod (osnovni kod, matrix language), ki oblikuje morfosintaktični okvir izjave, v katerem se prepletajo prvine osnovnega koda in drugega, vključenega koda ( embedded language). Kodno preklapljanje, pri katerem zlahka prepoznamo osnovni kod, avtorica označi za klasično kodno preklapljanje ( classical CS), primere, ko morfosiktaktični okvir izjave sestavljajo tako prvine J1 kot J2 in je osnova težko določljiva, pa avtorica obravnava kot sestavljeno kodno preklapljanje ( composite CS). Že ob bežnem pregledu obsežne literature o kodnem preklapljanju lahko opazimo, da to prevzema najrazličnejše oblike, ki niso odvisne le od strogo jezikovnih dejavnikov, temveč se povezujejo z mnogimi sociolingvističnimi in pragmatič- nimi dejavniki, kakršni so status posameznih jezikov v stiku, izvor in tip dvojezičnosti, uporaba kodov repertoarja glede na funkcijsko zvrstnost, simbolična 10 Poplack (2004, 593) take izjeme sicer označuje kot zaznamovano preklapljanje ( flagged switching), ki se od običajnega, teko- čega preklapljanja ( smooth switching) razlikuje ravno v tem, da ni podrejeno omejitvam, temveč se lahko pojavi na katerem koli delu izreka. Tako kodno preklapljanje napovedujejo premori, sprememba intonacije, metajezikovne pripombe itd. COM’È BELLO FAR MEŠAT 33 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 33 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun vrednost in prestiž posameznih kodov, odnos govorcev do kodnega preklapljanja in dvojezičnega govora, tip interakcijskega konteksta in socialnega omrežja, v katera so vključeni dvojezični govorci, stopnja dvojezične sporazumevalne zmožnosti ter, ne nazadnje, nekatere demografske značilnosti govorcev (Alfonzetti 2005). Glede na obsežne raziskave špansko-angleškega stika Poplack (1980) opaža, da je kodno preklapljanje na povedni ravni značilno za najspretnejše govorce, torej tiste z visoko stopnjo sporazumevalne zmožnosti v obeh jezikih, saj naj bi ti prvine enega jezika z lahkoto vključevali in prilagajali pravilom drugega, medtem ko naj bi se govorci z nižjo sporazumevalno zmožnostjo pretežno nagibali k preklapljanju na nadpovedni ravni, zato da ne bi kršili pravil enega ali drugega jezikovnega sistema. Nasprotno pa Šabec (1995, 185–186) piše, da v slovenski narodni skupnosti v Ameriki celo pri najsposobnejših dvojezičnih govorcih prevladuje preklapljanje na nadpovedni ravni in rabo enega ali drugega tipa preklapljanja pripisuje skladenjski (ne)združljivosti dveh jezikovnih sistemov – če sta si sistema strukturalno tako različna, da bi sopostavljanje njunih prvin v enem izreku povzročilo nenavadne, slovnično neustrezne strukture in oteževalo razumevanje, naj se najkompetentnejši govorci ne bi odločali za tako rabo. Šabec (prav tam) dodaja, da dvojezični govorci z visoko sporazumevalno zmožnostjo v obeh jezikih kodno preklapljanje na nadpovedni ravni dojemajo kot boljšo diskurzivno strategijo, saj omogoča tekoče in učinkovitejše sporazumevanje. 3.1.5.3 Sodobnejše usmeritve raziskav kodnega preklapljanja Odmik od tradicionalnih pristopov k raziskovanju kodnega preklapljanja nakazujejo raziskave, ki kodno preklapljanje umeščajo v širši okvir študije jezikov v stiku in ga obravnavajo kot enega od mehanizmov, ki nastajajo pri jezikovnemu stiku in (lahko) vodijo do jezikovnih sprememb ( contact-induced language change, Thomason 2001). V zvezi s tem Dal Negro (2005, 157) zapiše: Če je za rezultat jezikovnega stika res bolj odločilno govorčevo sociolingvistično ozadje kakor sama struktura jezikov, kakor trdita Thomason in Kaufman (1988, 35), bo zanimivo opazovati učinke skrajne sociolingvistične situacije, kakršna je smrt jezikov, na to, kar je najpogosteje obravnavan pojav jezikovnega stikanja, in sicer »codeswitching« ali kodno preklapljanje. Nadalje, če spremenimo perspektivo, bi raziskovanje pojavov jezikovnega stika, še posebej kodnega preklapljanja, lahko postalo uporaben instrument za analizo in klasifikacijo manjšinskih jezikov, kazalnik njihove zgodovine in morda celo prihodnosti. 34 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 34 5. 06. 2024 15:12:20 IZHODIŠČA Dal Negro (prav tam) nadaljuje, da lahko tudi različne oblike kodnega preklapljanja, tako kot vse druge posledice jezikovnega stika, ki vplivajo na jezikovni sistem, razporedimo po lestvici glede na velikost preklopljene enote (izjava, stavek, besedna zveza, beseda, vezani morfemi) in glede na pomen, ki ga lahko nosi prehod iz koda v kod – manjše kot so preklopljene enote in posledično manjša kot je funkcija, ki jo preklopi opravljajo v kontekstu konverzacije, bolj bosta koda soodvisna. V skrajnih primerih lahko to privede do radikalnih sprememb v samem jezikovnem sistemu, tj. do nastanka mešanih jezikov ali celo smrti jezika (Dal Negro 2005, 160). Po dolgoletni tradiciji jezikoslovnih in sociolingvističnih raziskav ter poglobljenih študijah kodnega preklapljanja na področju psiholingvistike, ki se osredotočajo predvsem na kognitivne vidike jezikovne produkcije in recepcije pri dvojezičnih govorcih, sodobnejše raziskave kodnega preklapljanja zaznamuje želja po interdi-sciplinarnosti. Monografija Multidisciplinary Approaches to Code-Switching (Isurin, Winford in Bot 2009) združuje prispevke, ki temeljijo na eksperimentalnih interdisciplinarnih metodah ter poglobljenih analizah naravnega govora in se, med drugim, posvečajo temu, kako dvojezični govorci enobesedne preklope pro-cesirajo, interpretirajo in si jih zapomnijo med branjem (Altarriba in Basnight- -Brown 2009), ugotavljajo obstoj »sprožilcev« kodnega preklapljanja ( triggers), tj. jezikovnih prvin, ki si jih kod A in B delita in lahko vodijo v aktivacijo drugih prvin koda B, ter vzpostavljajo metodološki okvir zanje (de Bot, Broersma in Isurin 2009), predstavljajo pa še rezultate novejših raziskav, ki s pomočjo opazovanja možganske aktivnosti spremljajo kognitivne procese ob kodnem preklapljanju (Van Hell in Witteman 2009). Poglavja o kodnem preklapljanju ni mogoče zaključiti, ne da bi se vsaj bežno dotaknili vse pogosteje omenjanih teorij čezjezičnosti (in čezjezikovanja oz. trans-languaging) na področju didaktike jezikov, ki se odmikajo od ustaljenih opredelitev dvo- in večjezičnosti ter nacionalnih, t. i. poimenovanih jezikov, zavračajo (individualno) večjezičnost in poudarjajo pomen posameznikovega idiolekta kot notranje nediferenciranega, enotnega jezikovnega sistema (gl. MacSwan 2017, 168). S tem se ograjujejo tudi od tradicionalnega pojmovanja kodnega preklapljanja, ki ga razumejo kot preklapljanje med dvema ločenima jezikovnima sistemoma in ki ga kljub številnim raznolikim pristopom in poglobljenim raziskavam vsaj v tem kontekstu še vedno spremlja precej negativna konotacija. Če namreč predpostavljamo, da govorci pri sporazumevanju razpolagajo z enotnim jezikovnim sistemom in eno mentalno slovnico (Otheguy, García in Reid 2015) oziroma z »enotnim jezikovnim repertoarjem, katerega sestavine lahko izbirajo in uporabljajo v različnih kontekstih« (Vogel in García 2017, 4), preprosto ni smiselno govoriti o preklapljanju, saj naj bi posameznik uporabljal svoj celotni jezikovni repertoar, ne da bi se pri tem skrbno držal »družbenih in politično opredelje-nih meja poimenovanih (običajno nacionalnih in državnih) jezikov« (Otheguy, COM’È BELLO FAR MEŠAT 35 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 35 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun García in Reid 2015, 283). Po drugi strani pa o razmerju med kodnim preklapljanjem in čezjezičnostjo piše tudi MacSwan (2017), ki kritično zavrača omenjeni pristop, saj ta med drugim zanemarja ugotovitve številnih tehtnih raziskav, ki so dvojezičnost in kodno preklapljanje opredelile kot »jezikovni talent in ne kot skrb vzbujajočo jezikovno pomanjkljivost« (2017, 190) ter z analizo zgledov dejanske rabe dokazale, da so dvojezični govorci »izjemno dovzetni za neverjetno bogat in zapleten sistem pravil obeh jezikov in njihovih repertoarjev« (prav tam). V tem pogledu je v monografiji predstavljena raziskava nekoliko bliže le MacSwanovi teoriji. Pri utemeljevanju pojma čezjezičnosti, ki podpira heteroglosično jezikovno ideologijo, po kateri je dvojezičnost sama po sebi utemeljeno sredstvo in ne pomeni le do neke mere dopustnega prehajanja k večinskemu jeziku oziroma enojezičnosti, MacSwan (2017) namreč zagovarja večjezično perspektivo, ki do-pušča posameznikovo dvo- oziroma večjezičnost in kodno preklapljanje dojema kot eno od oblik čezjezičnosti. 3.1.5.4 Razmerje med prevzemanjem in kodnim preklapljanjem Pri obravnavi vključevanja tujejezičnih besed, zlasti občnih imen, ki so hkrati najpogosteje prevzete besede in najpogostejši zgledi preklapljanja na povedni ravni, se pojavlja vprašanje o razmerju med kodnim preklapljanjem in prevzemanjem. Najpomembnejše merilo za razločevanje med preklapljanjem in prevzemanjem, ki ga navaja Poplack (1980), je morfološka in fonološka asimilacija tujejezičnih prvin, ki je značilna za prevzemanje. In čeprav pri kodnem preklapljanju lahko prihaja do nekakšnega zlitja glasoslovja, skladnje in semantike obeh kodov, naj ne bi bilo oblikoslovnega prilagajanja (Šabec 1995). Vendar pa zgledi kodnega preklapljanja samostalnikov in glagolov, ki jih med drugim navaja Gardner-Chloros (2010), npr. coughas ’kašljaš’ < angl. cough ’kašljati’ + šp. prip. 2. os. ed. -as), pa tudi zgledi, ki jih za območje Istre navaja Filipi (1995), npr. skočerò ’skočil bom’ < hr. skočiti + it. prip. 1. os. ed. prih. -rò; plavo ’plavam’ < sl. plavati + it. prip. 1. os. ed. sed. -o), dokazujejo, da je oblikoslovno prilagajanje mogoče tudi, če gre za enkratno pojavitev v govoru in se oblikoslovno prilagojena beseda jezika dajalca ne ustali v sistemu jezika prejemnika. Dejstvo je, da procesa prevzemanja oziroma točnega trenutka prevzema jezikovne prvine jezika dajalca ni mogoče opazovati – o prevzemanju lahko govorimo šele takrat, ko prevzeta beseda preide v splošno rabo v jezikovni skupnosti, ko postane del jezika prejemnika ter sledi omejitvam in pravilom jezika prejemnika na vseh slovničnih ravninah; temeljna razlika med prevzeto besedo in enobesednim preklopom pa je ravno frekvenca oziroma pogostnost rabe (Coulmas 2005, 110). 36 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 36 5. 06. 2024 15:12:20 IZHODIŠČA Tudi Gardner-Chloros (2010, 195) zapiše, da primerov kodnega preklapljanja in leksikalnega prevzemanja na sinhroni ravni ne moremo z gotovostjo razločevati, saj je najverjetneje vsaka prevzeta beseda rezultat kodnega preklapljanja, ki se je usidral v splošni rabi jezika prejemnika, poleg tega pa resničnih razlik med enim in drugim ne gre iskati v jezikovnih pojavih samih, temveč v načinu, kako se govorci jezika prejemnika teh dveh mehanizmov poslužujejo. Winford (2010) meni, da je leksikalne preklope in leksikalno prevzemanje najbolje obravnavati kot rezultat istega splošnega pojava prevzemanja zaradi delovanja govorca jezika prejemnika ( recipient language agentivity). COM’È BELLO FAR MEŠAT 37 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 37 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun 44 Etnične in jezikovne identitete v stiku38COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 385. 06. 2024 15:12:20 ETNIČNE IN JEZIKOVNE IDENTITETE V STIKU 4.1 ETNIČNOST, ETNIČNA SKUPNOST IN ETNIČNA MANJŠINA Etnične študije so izrazito razgibano in interdisciplinarno znanstveno področje, ki ima tudi v slovenskem prostoru bogato tradicijo (gl. npr. Medarič 2009; Mikolič 2000; 2002; 2004; Nećak Lük 1998a; 1998b; Novak Lukanovič 2010; Sedmak 2002; 2009; Ule 2000). Temeljna pojma, etnija in etničnost, teoretiki različno opredeljujejo: za nekatere je to lastnost manjšinske skupnosti v razmerju do dominantnega večinskega prebivalstva, za druge je etničnost »lastnost neke skupnosti na določeni razvojni stopnji oblikovanja skupne družbene identitete, temelječe na skupnem izvoru, kulturi, jeziku, religiji itn., tretji pa jo razumejo kot lastnost vseh skupnosti, ki jih povezuje skupna kultura« (Mikolič 2000, 173). Po Mikolič (2004) je etnična identiteta posameznika oziroma skupine krovni pojem, ki zajema različne vidike odnosa med posameznikom in lastno etnično oziroma narodno skupnostjo, saj izraza identiteta in identificiranje zajemata tako zavestne in nezavedne prvine etnične/narodne zavesti kot tudi trpni in dejavni odnos posameznika do lastne etničnosti. Etnično identiteto torej lahko najprej členimo na trpni odnos posameznika, ki se izraža kot lastnost in ga Mikolič (prav tam) enači s pripadnostjo, ter dejavni odnos posameznika oziroma posameznikovo narodno zavest, ki jo dalje razčlenimo na kognitivno, emocionalno in aktivnostno sestavino. V okviru etničnih študij obstajata dva tokova, in sicer tradicionalni (primordialistični pristop) in moderni (instrumentalistični pristop), ki etničnost razlagata bodisi kot statičen pojav bodisi kot dinamičen pojav (Mikolič 2000, 173). Po tradicionalnem teoretskem modelu sta etničnost in etnična identiteta danosti, ki se navezujeta na prepoznavanje domnevnega skupnega biološkega izvora in na jasno zavest o zgodovini (lastne) skupnosti (Bogliun Debeljuh 1994, 59). Sta torej »temeljni, primordialni ali prvinski vidik človeške eksistence in samozaveda-nja« (Sedmak 2009, 206). Moderni pristop primordialističnih nazorov ne zanika, vendar jih predstavlja v povezavi s procesi oblikovanja (posameznikove/skupinske) identitete ter z odnosi med različnimi etničnimi skupnostmi in znotraj dane etnične skupnosti (Bogliun Debeljuh 1994, 62). Etničnost tako zaznamuje njena dinamična narava (Mikolič 2000, 173), saj je »tako situacijska kot manipulativ-na, je sposobna sprememb na individualni in kolektivni ravni, je družbeno skon-struirana« (Sedmak 2009, 206) in v modernem teoretskem okviru predstavlja visoko spremenljivo postavko, ki se vseskozi spreminja, nastaja in izginja: […] etnije [imajo] kot dinamični družbeni pojavi svojo časovno komponen-to – etnije lahko opredelimo kot družbene procese, ki nastajajo in izginjajo COM’È BELLO FAR MEŠAT 39 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 39 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun ter se v času svojega obstoja stalno preobražajo, tako da je včasih težko do-ločiti njihov »začetek« ali »konec« (Žagar 2000, 82). Nasprotujoča si pogleda teh dveh temeljnih smeri lahko povežemo, če se po-svetimo kulturni kontinuiteti ali tradiciji (kompleksu mitov, spominov, simbolov in vrednot), po kateri se določena skupnost razlikuje od drugih skupnosti (Smith 1991 po Mikolič 2004, 36). Kultura je namreč neločljiv del etničnosti. Zaradi širokega pomenskega obsega tega izraza Kymlicka (1995 po Mikolič 2004, 37–38) uvede pojem societalne kulture, tj. kulture, ki se razvije na ome-jenem območju na osnovi skupnega jezika, ki vsebuje skupen zgodovinski spomin in vrednote ter skupne institucije in prakse in ki posamezniku omogoča smiseln način bivanja v družbi skozi dejavnosti na družbenem, vzgojno-izobra- ževalnem, verskem, rekreacijskem in gospodarskem področju, bodisi v zasebni bodisi v javni sferi. Sedmak (2009, 207) zapiše, da lahko »[o]b upoštevanju tako primordialnega kot instrumentalističnega videnja etnične narave […] trdimo, da etnično identiteto opredeljuje tako pripisanost, vrojenost v določeno etnično skupnost kot (avto) definiranost s strani pripadnikov in nepripadnikov etnične skupine«. Ob tem avtorica poudarja pomen stika in relacijske narave etničnosti, saj so skupinske kategorije vzpostavljene s stikom in tudi skupinska identifikacija pripadnikov do-ločene skupnosti se oblikuje v odnosu do nepripadnikov. Če poenostavimo, je torej etničnost izraz vsake skupnosti s skupno kulturno tradicijo, po kateri se razlikuje od drugih skupnosti. Temeljna razlika med takimi skupnostmi, ki jih lahko uvrstimo pod krovni pojem etnične skupnosti, je v njihovem odnosu do države, zato Mikolič (2004, 40) etnične skupnosti deli na etnične skupnosti brez političnih aspiracij in narode oziroma narodne skupnosti kot politično ozaveščene etnične skupnosti. Zunaj okvirov stroke nas pojem etnična skupnost navadno asociira na manjšinsko skupnost – izraza etnična manjšina in narodna manjšina pa sta v tem kontekstu pogosto rabljena sopomensko. Pojav etničnih oziroma narodnih manjšin povezujemo z nastankom sodobnih (eno)nacionalnih držav (Žagar 2000, 83). Žagar (2000, 85) pri tem navaja sedem temeljnih sestavin, ki opredeljujejo etnič- no skupnost kot etnično oziroma narodno manjšino – gre namreč za: […] specifično in oblikovano skupnost, ki je manj številčna od preostalega prebivalstva države; pripadniki manjšinske skupnosti so državljani drža-ve, v kateri živijo; pripadniki praviloma živijo strnjeno naseljeni na do-ločenem ozemlju; od večinskega prebivalstva se razlikujejo po specifičnih etničnih, verskih ali jezikovnih značilnostih; za skupnost je značilna specifična etnična identiteta in interes za ohranitev kulture, tradicij, vere ali jezika; etnična skupnost je nastala kot posledica določenega zgodovinskega 40 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 40 5. 06. 2024 15:12:20 ETNIČNE IN JEZIKOVNE IDENTITETE V STIKU razvoja (npr. določanje nacionalnih meja države); etnična manjšina je v nedominantnem položaju. Dalje Žagar (prav tam) navaja še lastnosti, ki etnično skupnost opredeljujejo kot tradicionalno (avtohtono) narodno manjšino: […] gre za narodno manjšino, ki avtohtono živi na določenem ozemlju, zato obstaja trdna vez med pripadniki te skupnosti in državo, katere dr- žavljani so; kot državljani države, v kateri živijo, predstavljajo pripadniki narodne manjšine del naroda, ki živi zunaj meja matične nacionalne države svojega naroda; matična (nacionalna) država je najpogosteje sosednja država države, v kateri pripadniki manjšine živijo in katere državljani so; poleg tega, da obstajajo (kulturni, socialni, ekonomski, politični) stiki med narodno manjšino in njeno matično etnično državo, predstavlja manjšinsko vprašanje tudi pomembno sestavino odnosov med obema državama. 4.2 IDENTITETA IN JEZIK Jezik in identiteta govorca sta neločljivo povezana, saj je jezik temeljna in univer-zalna komponenta oblikovanja osebne identitete, skozi jezik in v jeziku se odraža zavest skupine ali družbe kot komunikativne in eksistencialne skupnosti (Luckmann 1991). Je torej tudi eno od temeljnih sredstev pri oblikovanju kolektivne identitete, kar je še posebej izraženo pri »manjših, etnično in lingvistično ‚bloki-ranih‘ ljudstvih« (Luckmann 1991, 797). Sedmak in Zadel (2015, 155) predpo-stavljata, da sta identiteta in kulturna identiteta »družbena konstrukta, nastala v določenih družbeno-zgodovinskih okoliščinah, pri čemer je (enoznačna) kulturna identiteta ‚fikcija‘, ki terja nenehno reifikacijo« in ugotavljata vseprisotnost transkulturnih in mešanih kulturnih identitet: Nasproti prevladujočim enoznačnim kulturnim opredeljevanjem, ki so jih […] v evropskem kontekstu dokončno utrdili nacionalni državotvor- ni procesi, so zagovorniki multiplih identitet pričeli izpostavljati hibridne, mešane, transkulturne, sestavljene, skrpane, brikolaž identitete in pravico biti dvo- in večkulturen, dvo- in več- »rasen«, dvo- in večjezičen (Sedmak in Zadel 2015, 158). Identiteta se namreč vsakič znova oblikuje in spreminja glede na družbene omejitve, interakcije in subjektivne želje posameznika (Tabouret-Keller 1997), prek različnih, pogosto nasprotujočih si diskurzov, praks in stališč (Hall 1996). Da identitete nikoli niso enotne in statične, temveč same po sebi fluidni dinamič- ni procesi, je najjasneje izraženo v večkulturnem in večjezičnem kontekstu, kjer COM’È BELLO FAR MEŠAT 41 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 41 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun lahko (dvo- ali večjezični) govorci posegajo po različnih jezikovnih kodih (lastnega ali skupinskega) repertoarja in prav vsak od teh kodov »ponuja vrsto usklajujo- čih ali nasprotujočih si simbolnih asociacij, ki predstavljajo osnovne gradnike pri konstrukciji identitete« (Pérez Casas 2008, 71). Kakor je bilo nakazano že v poglavju o kodnem preklapljanju, je o simbolni vrednosti kodov večjezične skupnosti pisal tudi Gumperz (1982, 66): Običajno je tako, da etnično specifični, manjšinski jezik velja za »naš kod« in je povezan z dejavnostmi znotraj manjšinske skupnosti oziroma neformalnim govornim položajem, večinski jezik pa je »njihov kod«, povezan s formalnejši-mi, bolj togimi, neosebnimi dejavnostmi zunaj manjšinske skupnosti. A vendar je treba poudariti, da je povezava med jezikom oziroma jezikovno rabo in (kolektivno) identiteto le simbolna (Gumperz 1982, 66; Pérez Casas 2008, 75). Na osnovi izpričane identitete govorca oziroma identitete skupnosti namreč ne moremo a priori sklepati o dejanski jezikovni rabi, na podlagi opazovanja rabe pa ne o identiteti. 4.3 JEZIKOVNA ZAVEST IN ODNOS DO JEZIKA Jezikovno zavest Van Lier (1995 po Mikolič 2004, 54–56) definira kot razumevanje človekove jezikovne zmožnosti in njene vloge v razmišljanju, pri učenju in v družbenem življenju, obenem pa gre tudi za zavedanje moči in nadzora, ki ju jezik omogoča, ter za zavedanje o razmerju med jezikom in kulturo. V stroki (gl. Mikolič 2004, 54) je uveljavljeno razločevanje med t. i. pomožno jezikovno zavestjo, ki omogoča neposredno sprejemanje pomena sporočila, in usmerjeno jezikovno zavestjo, ki ustavlja sprejemanje sporočila, zato da bi se ob jezikovnem sporočanju v posebnih okoliščinah osredotočili na izrazno sredstvo samo, torej na jezik. Ljudje se razlikujemo glede na višino praga med pomožno (nižjo) in usmerjeno (višjo) jezikovno zavestjo, na kar vplivajo tako osebno-stne lastnosti posameznika (poklic, vzgoja, izobrazba) kot zunanje okoliščine, ki vplivajo na zviševanje oziroma zniževanje jezikovne zavesti pri posamezniku. Tesna povezava med jezikom in kulturo pri medkulturni komunikaciji bistveno vpliva na jezikovno zavest, saj je ta višja kot pri komunikaciji v enem jeziku v etnično homogenem prostoru, dvojezični govorci pa se bolj zavedajo svojega govornega obnašanja kot enojezični govorci (prim. Lier 1995; Mikolič 2004; Skutnabb-Kangas 1981). Ob tem so na narodnostno mešanih območjih za jezikovno zavest bistvenega pomena tudi etnični stereotipi in stereotipi o jezikih etničnih skupnosti. 42 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 42 5. 06. 2024 15:12:20 ETNIČNE IN JEZIKOVNE IDENTITETE V STIKU Mikolič (2004, 53) jezikovno zavest členi na tri temeljne sestavine, in sicer na kognitivno sestavino, ki zajema vsa védenja in mnenja o jeziku, emocionalno, pri kateri gre za čustveni in vrednostni odnos do jezika, in aktivnostno oziroma dinamično sestavino, ki razkriva govorčev odnos do jezika med samo jezikovno rabo. Odnos do jezika je torej ena temeljnih sestavin jezikovne zavesti in jezikovne identitete govorcev ter pomemben dejavnik pri razumevanju govornega obnašanja posameznikov (Berruto 2003, 93),11 saj so odnos in družbenokul-turne norme, ki se z odnosom vzpostavljajo, pomemben del posameznikove sporazumevalne zmožnosti (Hymes 1971 po Garrett, Coupland in Williams 2003, 6). V najširšem smislu je odnos to, »kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa« (eSSKJ), je »način obna- šanja ali miselna naravnanost v določenem položaju« (Garzanti, atteggiamento) oziroma »čustvo ali miselnost, ki vpliva na obnašanje; naravnanost, ki izhaja iz afekta in emocij ter izraža osebna prepričanja; pozitivna ali negativna naravnanost, ki se kaže v obnašanju do določene osebe, skupine, predmeta, položaja ali vrednote« (Merriam-Webster, attitude). Vsekakor je to pojem, ki ga ni preprosto opredeliti, kar se kaže tudi v množici definicij v jezikoslovni stroki in kar lahko pripišemo latentni naravi odnosa (Garrett, Coupland in Williams 2003, 3). Najtežavnejši vidik raziskovanja odnosa (do jezika) je namreč ta, da ga ni mogoče opazovati neposredno, temveč lahko o njem le sklepamo na podlagi izraženih stališč in (jezikovnega) obnašanja posameznika ali skupnosti (Garrett, Coupland in Williams 2003; Dal Negro in Guerini 2007; Berruto 2003). Izhajajoč iz osnovne trditve, da je odnos »nagnjenost k odobravajočemu ali neodobravajočemu odzivanju na določene kategorije predmetov« (Sarnoff 1970), Garrett, Coupland in Williams (2003, 3) odnos razumejo kot nekakšno naravnanost k vrednotenju družbenega predmeta, ki pa je kot taka dovolj stabilna, da jo lahko prepoznamo in izmerimo. Ob tem avtorji (Garrett, Coupland in Williams, prav tam) odnosu pripisujejo trodelno strukturo, ki sovpada s predhodno ome-njeno členitvijo jezikovne zavesti po Mikolič (2004, 54). Odnos ima namreč kognitivno sestavino, saj združuje množico stališč in prepričanj, ki jih posameznik privzema do določenega predmeta (gl. tudi Berruto 2003, 92), emotivno sestavino, ki zrcali čustveno naravnanost do predmeta, ter vedenjsko sestavino (prim. z dinamično sestavino zavesti pri Vesni Mikolič, 2004, 54), saj odnos narekuje posameznikovo vedenje (Garrett, Coupland in Williams 2003). V trodelnem modelu odnosa (Garrett, Coupland in Williams 2003, prav tam) kognitivno sestavino oziroma kognitivne procese pri odnosu do jezika oblikujejo: 11 Berruto (2003, 91) predstavlja nekoliko drugačno shemo, saj postavlja odnos do jezika nad jezikovno zavest: odnos do jezika ( atteggiamento linguistico) je obširen pojem, ki zajema tako jezikovno zavest kot tudi stereotipe in predsodke. COM’È BELLO FAR MEŠAT 43 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 43 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun […] individualne in kolektivne funkcije, ki se razvijejo iz stereotipiziranja v medskupinskih odnosih. Jezikovne oblike, zvrsti in stili lahko vzbudijo določena prepričanja o govorcu in njegovi pripadnosti [določeni skupnosti], s tem pa se oblikujejo predvidevanja o lastnostih vseh pripadnikov [te skupnosti]. […] Ne glede na to, ali gre za odobravajoč ali neodobravajoč (pristranski) odnos do jezikovnih zvrsti in govorcev, nam [odnos] zagotavlja koherentno shemo družbenega sveta. […] Pri medskupinskih odnosih pa stereotipi opravljajo dve bistveni socialni kolektivni funkciji: socialno poja-snjevalno in socialno razlikovalno funkcijo. Zdi se, da lahko pri oblikovanju odnosa emotivna komponenta občasno izključi kognitivno, saj lahko človek vrednoti oziroma pripisuje določene lastnosti tudi jezikom ali jezikovnim zvrstem, ki jih ne pozna (Mackie in Hamilton 1993 po Garrett, Coupland in Williams 2003, 4) Obratno pa se le redko zgodi, da bi se s kognitivnimi procesi oblikovale sodbe, ki bi bile brez vsakršnega čustvenega naboja (Cargile idr. 1994 po Garrett, Coupland in Williams 2003, 4). Vedenjska sestavina odnosa lahko pomeni velik izziv pri raziskovanju. Zgodi se namreč, da sta posameznikov odnos in (jezikovno) obnašanje popolnoma neusklajena, na primer: zato ker bo govorec vedenje svojemu odnosu navkljub prilagodil pričako-vanemu odzivu sogovornika; zato ker bo posameznik želel izraziti družbeno sprejemljivejši odnos in ne lastnega odnosa; ali pa zato ker se bo posameznik v okviru raziskave želel prikazati tako, kakor predvideva, da od njega pričakuje raziskovalec (Garrett, Coupland in Williams 2003, 8). Na področju raziskovanja odnosa do jezika poznamo tri osrednje tokove, ki se razlikujejo glede na pristop. Pri družbenem oziroma vsebinskem pristopu gre za kvalitativno analizo »obravnave jezika in jezikovnih zvrsti ter njihovih govorcev v družbi« (Garrett, Coupland in Williams 2003, 15), pri tem pa raziskovalec o odnosu sklepa na podlagi opazovanega obnašanja (npr. raziskave jezikovne po-litike, jezika medijev, rabe jezikovnih zvrsti v književnosti). Neposredni pristop je manj diskreten, saj raziskovalec prek intervjujev in anket z neposrednimi vprašanji (npr. o jezikovni rabi in preferencah) izvablja odgovore respondentov. Posredni pristop k študiju odnosa do jezika predvideva subtilnejše metode, med katerimi je (prikrito) opazovanje raziskovalnih subjektov, ko se tega ne zavedajo, opazovanje obnašanja, nad katerim posamezniki nimajo nadzora, in celo prikrivanje resničnega cilja raziskave (informanti privolijo v intervju misleč, da gre za drugačno vrsto raziskave; Garrett, Coupland in Williams 2003, 15–17). Najodmevnejša metoda ugotavljanja odnosa do jezika je tehnika prikritih dvojic ( matched-guise technique, gl. Lambert idr. 1960), za katero velja, da »bolje razkriva osebna stališča kot neposredni vprašalniki in velja za posebej dragoceno pri proučevanju stereotipov oziroma predsodkov, ki jih imajo člani ene druž- bene skupine do druge« (Bitenc 2014a, 309). Ta metoda je tako posredna kot neposredna, saj respondenti podajajo eksplicitne izjave o govorčevih lastnostih, 44 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 44 5. 06. 2024 15:12:20 a se pri tem odzivajo na govorca in ne na jezik (Bitenc 2014a, 308). Pri tehniki prikritih dvojic respondenti poslušajo posnetek govorca (igralca), ki prebere isto besedilo na različne načine (pri raziskavi regionalnih ali socialnih zvrsti bo igralec besedilo prebral z različnimi naglasi), pri tem pa respondenti ne vedo, da gre za eno samo osebo in po vsakem poslušanju izpolnijo vprašalnik, s katerim ocenjujejo posameznega govorca (Garrett, Coupland in Williams 2003, 17).12 12 Natančnejši podatki o tehniki in pregled raziskav, ki jo uporabljajo, so predstavljeni v Bitenc (2014a; 2014b). 45 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 45 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun 55 Območje raziskave46COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 465. 06. 2024 15:12:20 OBMOČJE RAZISKAVE 5.1 ISTRA Istra naj bi bila prvič omenjena v legendi o Argonavtih,13 ki naj bi v lovu na Me-dejo prispeli v te kraje in se tu ustavili. Arheološki viri dokazujejo, da je območje poseljeno že od starejše kamene dobe, v predrimskem obdobju pa se je v Istri raz-vila mreža kaštelirjev. V 10. stoletju pr. n. št. so na istrsko ozemlje začeli vpadati Grki (Dorci) in Jadransko morje je kmalu postalo mejno območje med dvema svetovoma: na jugu Jadrana so Grki širili svojo oblast in kolonizirali južni del italijanskega polotoka, na severu pa so Liburni začeli uspešno obdobje trgovanja z Dauni, ljudstvom ilirskega porekla. V 7. stoletju pr. n. št. se je začelo plodovito obdobje trgovanja z Veneti, kar je istrskemu območju prineslo korenite kulturne spremembe. Obdobje trgovanja med Veneti in Histri se je zaključilo z vpadom Galcev v Padsko nižino v 4. stoletju pr. n. št. Šele prihod Dalmatov na srednje jadranske obale je pomenil tudi politični zaton Liburnov, ki so se morali umakniti na otoke. V letih 178 in 179 pr. n. št. je nastopilo obdobje rimske nadvlade, ki je trajalo vse do propada rimskega imperija leta 476. Zatem so Istro zasedli Goti in Langobar-di, leta 776 pa je ozemlje osvojil Karel Veliki. Leta 930 je prišlo do prvih stikov z Benečani, ki so pozneje, od 12. stoletja do leta 1797, obvladovali območje zahodne in južne Istre, preostali del pa je pripadel Habsburžanom. V obdobju med leti 1805 in 1813 je bila Istra pod Napoleonovo oblastjo, najprej kot del Italijanskega kraljestva, pozneje pa je bila vključena v Ilirske province. Za tem je območje spet pripadlo Habsburžanom, ki so Istri vladali do konca prve svetovne vojne. Po prvi svetovni vojni je ozemlje slovenske Istre pripadlo italijanski Julijski krajini. Po drugi svetovni vojni so se politične oblasti še hitreje menjavale – območje slovenske Istre je najprej pripadlo coni B Julijske krajine, nato coni B Svobodne-ga tržaškega ozemlja, po Londonskem sporazumu leta 1954, s katerim je bilo ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje, pa je območje pripadlo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Sporazum je med drugim določal, »da se v predpisanem roku, tj. do začetka 1956, lahko izselijo prebivalci italijanske narodnosti, ki želijo prebivati v Italiji« (Mikolič 1998). Po množičnem izseljevanju prebivalcev italijanske narodnosti so se v izpraznjena mesta doseljevali Slovenci iz istrskega zaledja in notranjosti Slovenije ter prebivalci drugih narodov, kar je seveda precej spremenilo narodnostno sestavo Istre. Sodobno zgodovinopisje govori o treh fazah eksodusa, in sicer o preventivnem eksodusu, ki se je začel v Puli leta 1946 iz strahu pred menjavo oblasti, tajnem eksodusu posameznikov, predvsem 13 Pregled zgodovine Istre povzemam po Brancale in Decarli 1998; Corni 2015; Darovec 1992; in Mikolič 1998. COM’È BELLO FAR MEŠAT 47 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 47 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun odraslih moških, ki so se znašli v konfliktu z oblastmi in so se z begom izognili zaporu ali celo smrti, ter legalnem eksodusu, povezanim s pravico optiranja za italijansko državo in posledično obvezno selitvijo v Italijo (Pupo 2015, 28–29; gl. tudi Hrobat Virloget 2021; Hrobat Virloget, Gousseff in Corni 2015). Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške je večji del Istre pripadel Hrvaški, manjši severni del pa Sloveniji. 5.2 ISTRSKI JEZIKOVNI PREPLET Istra ni amorfen, nevtralen prostor, temveč organizem, ki živi zahvaljujoč simbiozi ljudi in pokrajine in ki hrani v sebi celotno zapleteno tkivo stole-tnih dogajanj, substrat sedanjih in bodočih ustrojev. Istra je sočasno pokra-jina in družba [...] (Milani-Kruljac 1993, 272). Istra je zaradi svojega položaja in pestre zgodovine etnično in jezikovno izjemno razgibana. Filipi (1999) zapiše, da je na istrskem polotoku moč slišati govore šestih narečnih skupin, ki pripadajo bodisi slovanski bodisi romanski jezikovni skupini. K slovanski jezikovni skupini prištevamo vsa slovenska in hrvaška narečja ter črnogorski štokavski govor v Peroju, v romansko jezikovno skupino pa sodijo istrskobeneško narečje, istriotščina in istroromunščina. Ob teh nare- čjih in govorih so seveda prisotni tudi standardni (knjižni) jeziki – slovenščina, hrvaščina in italijanščina ter mnogi drugi slovanski in neslovanski govori, ki so bili na območje slovenske in hrvaške Istre »uvoženi« po italijanskem eksodusu leta 1956. Milani-Kruljac (1993) o Istri piše, da je to z jezikovnega vidika zelo zapleteno območje, saj na njem živijo tri različne narodnostne skupine, ki že stoletja pre- življajo vse težave in konflikte sožitja. Avtorica domačinom pripisuje jezikovno večkompetentnost, saj so mnogi med njimi tradicionalno in spontano dvojezični, nekateri celo trojezični. Poudarja pa, da gre pri tem za tekoče oziroma stvarno poznavanje več jezikov. Med pripadniki slovenske, italijanske in hrvaške skupnosti Milani-Kruljac (1993, 270–271) opaža tri stopnje dvojezičnosti, in sicer aditivni bilingvizem, pri katerem gre za višjo stopnjo dvojezičnosti, srednjo stopnjo bilingvizma oziroma neizenačeno, šepavo dvojezičnost, za katero so značilni številni medjezikovni vplivi in pomenske nejasnosti, ter sotrativni bilingvizem ali semilingvizem, pri katerem prihaja do pidžinizacije, revnih skladenjskih in oblikoslov-nih struktur ter močno okrnjene pomenske ravnine jezika. Milani-Kruljac (prav tam) poudarja, da istrski jezikovni repertoar, prej kot večjezičnost, zaznamuje nepopolna poliglosija. Zaradi mnogih zgodovinskih, teritorialnih, družbenih in političnih dejavnikov je hierarhična ureditev jezikovnega repertoarja v Istri vse prej kot nevtralna: 48 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 48 5. 06. 2024 15:12:20 OBMOČJE RAZISKAVE Zelo težko je obdržati ravnovesje večplastnega jezikovnega repertoarja, ker se sama po sebi vsiljuje jasna hierarhija prisotnosti idiomov, od domačega govora do jezika, ki se uporablja v javnih ustanovah in ob formalnih priložnostih. Sleherna različica ima točno določeno uporabo, ki je natančno kodificirana [...]. (Milani-Kruljac 1993, 271) 5.2.1 Severnoistrska jezikovna raznovrstnost Todorović (2021) zapiše, da se v severnoistrskih mestih »ob pogovorni obmorski slovenščini, ki je skupen jezik večine Istranov in priseljencev, in ob dveh uradnih jezikih – slovenščini in italijanščini« uporabljata istrskobeneško nare- čje in slovensko istrsko narečje (za podrobnejšo razčlenitev gl. tudi Todorović 2018b, 33–35). Ker sta slovenščina in italijanščina na narodnostno mešanem območju zakonsko določena kot enakovredna jezika, v slovenskem oziroma severnem delu Istre govorimo o institucionalizirani dvojezičnosti (Baloh, 1995). To pomeni, da morajo biti dvojezični vsi javni napisi in vsa javna obvestila v javni upravi ter v vseh drugih javnih prostorih območja, tj. na uradih, bankah, poštah itd. mora biti zagotovljena enakovredna raba obeh jezikov. Na narodnostno mešanem območju delujejo vrtci, osnovne in srednje šole z italijanskim učnim jezikom, italijanščina pa se kot drugi jezik poučuje na šolah s slovenskim učnim jezikom v celotnem obdobju obveznega izobraževanja. Baloh (1995) meni, da bi dvojezičnost v Slovenskem primorju lahko opredelili za tehnično-ekonomsko, saj med pripadniki večinskega naroda italijanščina velja za jezik prestiža. Položaj italijanščine in sporazumevalno zmožnost v italijanščini pri prebivalcih slovenske narodnosti je raziskala tudi Mikolič (2004), ki ugotavlja, da je ta odvisna od etnične zavesti govorca, kar posledično vpliva tudi na rabo jezika in čeprav narodnostno mešano območje ponuja veliko priložnosti za sprejemanje italijanskega jezika, je priložnosti za aktivno rabo vse manj. 5.3 ITALIJANSKA NARODNA IN JEZIKOVNA SKUPNOST Čeprav so etnije družbeni procesi, ki jim je včasih težko določiti »začetek« ali »konec« (Žagar 2000, 82), lahko precej natančno določimo »začetek« oziroma nastanek italijanske narodne skupnosti kot etnične manjšine na istrskem obmo- čju, saj sprememba statusa narodne skupnosti sovpada s koncem druge svetovne COM’È BELLO FAR MEŠAT 49 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 49 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun vojne. Med letoma 1947 in 1956, v obdobju izseljevanja prebivalcev italijanske narodnosti in načrtnega priseljevanja slovanskega prebivalstva iz zaledja Istre, se je narodna struktura območja korenito spremenila – večinski narod je postal manj- šina, natančneje, postal je italijanska narodna skupnost, ki od tedaj živi in se razvija v kontekstu sprva jugoslovanske, zdaj slovenske, hrvaške in predvsem istrske večkulturnosti (Bertok 2005, 21). V zgodnjem povojnem obdobju, ko se je številčno šibka italijanska skupnost so-očala s hudo izgubo intelektualno-kadrovskega jedra (Medica 2010, 501) in posledično s strahom pred popolno asimilacijo, je začela delovati Unija Italijanov Istre in Reke ( Unione degli Italiani dell’Istria e di Fiume), ki je želela skupnosti, ki je ostala, izboriti prostor in določeno mero avtonomije v kontekstu tedanjega jugoslovanskega režima (Bertok 2005, 26). Po letu 1965, ko se je za svojo edino avtohtono manjšinsko skupnost zavzela tudi matična država, je nastopilo obdobje »prebujanja« skupnosti: v sodelovanju s tržaško ljudsko univerzo ( Università Popolare di Trieste) je skupnost obudila predvsem svoje kulturne dejavnosti ter prenovila vzgojno-izobraževalne zavode z italijanskim učnim jezikom, ki so skupaj s tiskom in drugimi mediji nedvomno prevzeli pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju etnične identitete italijanske skupnosti (Bertok 2005, 27). Procesi geografsko-politične prenove ob razglasitvi slovenske in hrvaške neod-visnosti so vplivali tudi na Unijo Italijanov Istre in Reke, ki se je v začetku devetdesetih let 20. stoletja reorganizirala v Unijo Italijanov ( Unione Italiana), katere glavni namen je ohraniti enotnost italijanske narodne skupnosti, ki je zdaj razpeta med dvema državama. V tem obdobju je bilo bolj kot kdaj koli prej čutiti prebujenje italijanstva, ki je spremljalo pričakovanja in obete ob raz-padu Jugoslavije (Bertok 2005, 28). Vse več prebivalcev je izrazilo pripadnost italijanski skupnosti, pogostejši je tudi pojav regionalne pripadnosti – mnogi so se namreč opredelili za Istrane. Po prvotnem porastu števila pripadnikov skupnosti je ob prehodu v novo tisočletje predvsem v Sloveniji prišlo do ponov-nega upada, ki ga lahko pripišemo tudi gospodarsko-ekonomskim migracijam v Italijo (Bertok 2005, 28). 5.3.1 Ureditev in zaščita italijanske narodne skupnosti v Sloveniji Urad Vlade RS za narodnosti glede števila pripadnikov italijanske manjšine navaja statistične podatke uradnega popisa prebivalstva iz leta 2002, po katerih se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2258 oseb, 3762 pa jih je kot 50 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 50 5. 06. 2024 15:12:20 OBMOČJE RAZISKAVE materni jezik navedlo italijanščino.14 Od tega jih 81,5 % (tj. 1840) živi na narodnostno mešanem območju v občinah Koper, Izola in Piran. Težko ocenimo, ka-kšno je dejansko stanje več kot dvajset let po navedenem popisu, saj je Statistični urad RS zadnji popis prebivalstva (2011) izvedel registrsko, tj. s povezovanjem podatkov iz različnih administrativnih in statističnih virov. Zaradi registrske iz-vedbe popisa pa »ni več na voljo nekaterih podatkov za celotno prebivalstvo, ki so se v Sloveniji tradicionalno zbirali samo s popisi in ki jih lahko opredelimo kot mnenjske vsebine (npr. narodna pripadnost, veroizpoved, način in pogostnost potovanja na delo)« (Dolenc idr. 2013, 77). Iz pogovora s pripadnico INS je razvidno, da si ravno tako ne moremo pomagati s podatki, ki jih hranijo posamezne občinske skupnosti in društva, saj so za vpis v skupnost odgovorni pripadniki sami in zato število oseb v takih registrih ne odraža dejanskega števila prebivalcev italijanske narodnosti: Perché per ́ • • avere questo dato ́ tu devi venire a iscriverti. […] Io so ́ • • che in questo dato ́ • • • non è reale. Ci sono tanti apartenenti ̀ dela minoranza ́ che non sono iscritti alla comunità ́ […] Essendo noi una minoranza: ́ ə: • uno ̀ • o milecinquecento ́ non fa la diferenza. Finché ci siamo ́ fin quella volta ́ • • • abbiamo i nostri diritti. (Maria, pripadnica INS, rojena 1961) Da bi imeli ta podatek, se moraš vpisati [v skupnost.] […] Jaz vem, da ta podatek ni resničen. Veliko pripadnikov manjšine ni vpisanih v skupnost […] A ker smo manjšina, ni pomembno, ali je samo eden ali tisoč petsto. Dokler smo tu, do takrat imamo svoje pravice. Italijanska narodna manjšina namreč »uživa privilegij neposredne zaščite na podlagi Ustave Republike Slovenije in je posledično upravičena do posebnih kolek-tivnih pravic ustavno priznane narodne manjšine […] ne glede na število njenih pripadnikov« (Benedetti 2015). Ker zaščita avtohtonih narodnih manjšin temelji na teritorialnem načelu, »na območjih, kjer zgodovinsko prebivajo te manjšine, obstajajo posebni pogoji, ki opravičujejo priznanje posebnih oblik zaščite s strani slovenske države« (Benedetti, prav tam). Pravice INS zato neposredno urejajo 5. člen Ustave RS ( varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti); 11. člen ( priznava italijanščino in madžarščino kot uradna jezika na območjih, kjer živita ti dve skupnosti); 64. člen ( zagotavlja posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji) in 80. člen ( določa, da se v državni zbor izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti); posredno pa še 61. člen ( pravica do izražanja narodne pripadnosti in kulture ter do uporabe svojega jezika) in 62. člen Ustave RS ( pravica do uporabe svojega jezika in pisave pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo). 14 Podatki z arhivskega spletnega mesta http://www.arhiv.uvn.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/index.html. COM’È BELLO FAR MEŠAT 51 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 51 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun Poleg tega delovanje INS ureja Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/94 in 71/17), njen položaj pa je opredeljen še v 50 področnih zakonih, predpisih, statutih občin na narodnostno mešanih območjih, meddržavnih sporazumih in mednarodnih konvencijah. V skladu z navedenim zakonom je INS organizirana v Obalno samoupravno skupnost italijanske narodnosti ( Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana, v nadaljevanju CAN), v treh obalnih občinah pa je skupnost na lokalni ravni organizirana v občinske samoupravne skupnosti CAN Capodistria, CAN Isola, CAN Pirano, ki so politično predstavništvo skupnosti v razmerju do lokalnih oblasti. V vseh treh obalnih občinah je vedno en od podžupanov pripadnik italijanske narodne skupnosti, poleg tega svoje predstavnike volijo tudi v občinski svet. Pripadniki italijanske skupnosti imajo dvojno volilno pravico (splošno in posebno) na lokalni in državni ravni ter v skladu z že navedenim 80. členom Ustave RS v državni zbor izvolijo svojega poslanca. Pripadnike INS iz Slovenije in Hrvaške z matično državo povezuje Unija Italijanov. Ob naštetih upravno-političnih organizacijah na slovenski obali deluje več kulturnih, izobraževalnih in vzgojnih ustanov z italijanskim jezikom: trije vrtci, tri osnovne šole s podružnicami in tri srednje šole z italijanskim učnim jezikom; tri knjižnice in posebni italijanski oddelki v javnih knjižnicah; v okviru kulturno- -umetniških društev Comunità degli Italiani Giuseppe Tartini Pirano, Comunità degli Italiani Dante Alighieri Isola, Comunità degli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi Isola in Comunità degli Italiani Santorio Santorio Capodistria pa delujejo številni oddelki, namenjeni umetnostnim, kulturnim in športnim dejavno-stim. Skupnost posebno pozornost namenja publicistiki – založniško dejavnost opravlja založniška hiša EDIT na Reki, ki izdaja dnevnik La Voce del Popolo, v slovenskih obalnih občinah pa v okviru omenjenih organizacij in društev izhajajo še La Città, Il Mandracchio, Lasa pur dir, Il Trillo in mnoge druge tematske publikacije (na primer Le perle del nostro dialetto I in II). Od leta 2005 v Kopru deluje promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče Carlo Combi, katerega cilj je ohranjanje, spodbujanje in razvoj identitete INS, italijanskega jezika in kulture, leta 2022 pa je bil v okviru Obalne samoupravne skupnosti ustanovljen Urad za dvojezičnost ( Ufficio per il bilinguismo), ki spremlja izvajanje dvojezičnosti v javnih ustanovah na narodno mešanem območju ter organom, ustanovam in organizacijam INS nudi prevajalske storitve. 52 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 52 5. 06. 2024 15:12:20 OBMOČJE RAZISKAVE 5.3.2 Jezikovni položaj italijanske narodne skupnosti v severni Istri O jezikovnem položaju pripadnikov INS na slovenski obali Baloh (1995; 2003) ugotavlja, da dvojezičnost INS lahko pojmujemo kot kolektivno, funkcijsko (bolj ali manj) popolno dvojezičnost. Glede na način usvajanja jezika avtorica ugotavlja, da gre pri otrocih iz mešanih zakonov največkrat za sočasno dvojezičnost (otrok sočasno usvaja oba jezika), veliko pa je tudi primerov zaporedne dvojezič- nosti (usvajanje jezika prek stikov z vrstniki ali na delovnem mestu). Poleg tega se predvsem pri govorcih z nedokončano osnovno šolo in govorcih hrvaške narodnosti pojavlja semilingvizem. Rezultati ankete o položaju slovenščine kažejo, da manjšinski govorci v pogovor v slovenščini pogosto vpletajo italijansko izrazje, vendar tudi v pretežno italijanski govor vpletajo slovenske besede, največkrat zato ker se ne morejo domisliti ustreznega izraza, kar avtorica označi za vrsto semiling-vizma (Baloh 1995, 142). Jezikovni položaj, v katerem se pripadniki največkrat znajdejo, avtorica opiše kot položaj bilingvizma in diglosije. Velika večina jih namreč obvlada dva knjižna jezika, poleg tega velika večina anketiranih pripadnikov INS govori istrskobeneško narečje. Razporeditev italijanskega (J1) in slovenskega jezika (J2) glede na govorni položaj in področja rabe Baloh opiše tako: v javni sferi (torej v formalnih govornih položajih) se J1 (italijanski knjižni jezik oziroma la lingua) uporablja na delovnem mestu in v šoli, medijih, sodstvu, državni upravi in cerkvi, J2 pa se uporablja na vseh področjih, kjer je zaradi nepoznavanja italijanščine pri večini sporazumevanje v italijanskem jeziku onemogočeno; v zasebni sferi pa v formalnem položaju (npr. na kulturnih prireditvah skupnosti) prevladuje knjižni J1, v polformalnem položaju (pogovor na delovnem mestu, v soseski) se izmenjujeta J1 in J2, v neformalnem položaju (v družini in med prijatelji) pa praviloma narečna oblika J1 (Baloh 1995, 145–146). Rabo slovenskega jezika (in hrvaškega jezika v širši istrskoitalijanski skupnosti) med pripadniki INS Filipi (1989) in Milani-Kruljac (1985 po Bogliun Debeljuh 1994, 115) razumeta kot sociolingvistično nezaznamovano, nenavadna je predvsem raba knjižne italijanščine. To v večini govornih položajev nadomešča istrskobeneško narečje, kakor zapiše tudi Baloh (1995), oziroma hrvaščina ali slovenščina: Knjižno italijanščino se govori samo še v šolah (pa še to samo z učenci, učiteljice med seboj govorijo v narečju) in v drugih organizacijah narodne skupnosti (radio, televizija, Voce, Circolo), kjer pa večina komunikacije poteka ravno tako v narečju. Zgodi se lahko, da se italijanski Istran po končanem izobraževanju s knjižno italijanščino srečuje le še prek COM’È BELLO FAR MEŠAT 53 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 53 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun italijanskih televizijskih programov. […] Tako se INS ne identificira z italijanščino, temveč s svojim narečjem, ki postane neke vrste narodni jezik skupnosti, kar se izraža tudi v literarni produkciji. (Filipi 1989, 80 po Bogliun Debeljuh 1994, 115) Predpostavljam, da se je v letih, odkar so nastale navedene raziskave INS v slovenski Istri, marsikaj spremenilo. Zaradi strahu pred izgubo narečja, ki se glede na omenjene jezikoslovne in družboslovne študije istrskoitalijanske skupnosti pred nekaj leti še ni kazal, se tudi v formalnih položajih, za katere Baloh predvideva rabo knjižnega jezika, vse večkrat namenoma uporablja narečje (npr. na sestankih vodij kulturnih in umetniških oddelkov skupnosti, kulturnih prireditvah itd.), ki pa po besedah udeležencev v tej raziskavi ni več pravo narečje, temveč lingua livellata, torej poenotena različica istrskobeneškega narečja, ki se razteza po vsej Istri. Med strokovno literaturo izpred desetletja ali več (gl. Filipi 1989, Bogliun Debeljuh 1994, Milani-Kruljac 1985) in sodobnejšimi raziskavami (gl. Baloh 2003; Buić 2011; 2012; Sedmak 2009; Todorović 2021) ter informacijami iz osebnega arhiva posnetkov lahko torej opazimo večja razhajanja: če je v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja stroka napovedovala predvsem naglo siromašenje knjižne italijanščine, ki se odrezana od matične države ne more razvijati in posodabljati vzporedno z italijanščino v Italiji, in se zavzemala za enakopravnost italijanskega jezika z dominantnim istrskobene- škim narečjem, podatki sodobnejših raziskav kažejo drugačno sliko. Pripadniki INS izražajo strah pred izgubo istrskobeneškega narečja, s katerim se skupnost identificira, s tem pa strah pred izgubo istrskobeneške kulturne dediščine in asimilacijo: Scompaiono i vecchi ́ scompare il dialetto ̀ • già io non parlo quel che si parlava ́ figurati i miei figli ̀ cosa parleranno ̀ no? Mia mamma oggi ha ́ ((1,9s)) del trentadue ́ otanta? • • • Otantun anni. • • Otantun anni ́ • • • e io sono sempre più in crisi ́ • perché ̀ ((1,7s)) è logico ̀ no? • • ə: È biolo-gico ̀ che se ne andrà ̀ prima o dopo. • • E quando penso a questo ́ ((1,9s)) penso sempre ̀ cosa rimarrà a casa mia ́ • • • di italiano ̀ di radici. (Maria, pripadnica INS, rojena 1961) Z izginjanjem starejših izgubljamo narečje … še sama ne govorim tako, kot se je govorilo, kako šele govorijo moji otroci, ne? Moja mama ima danes … rojena je dvaintridesetega … osemdeset? Enainosemdeset let. Enainosemdeset let … in jaz čutim vse večjo stisko, ker … je logično, ne? Naravno je, da bo prej ali slej odšla. In ko pomislim na to … vsakič pomislim, le kaj bo doma ostalo … italijanskega, izvornega. 54 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 54 5. 06. 2024 15:12:20 V tem pogledu je zelo pomenljiv vpis istrskobeneškega narečja v Register ne-snovne kulturne dediščine Slovenije leta 2021 in številna druga prizadevanja za njegovo ohranjanje. Na status istrskobeneškega narečja kot »solidarnostn[e] vez[i] med pripadniki italijanske narodne skupnosti in osrednj[ega] element[a] v procesu socializacije tu živečih Italijanov« pa jasno kažejo rezultati nedavne raziskave o jezikovni rabi med pripadniki INS (Todorović 2021, 229). 55 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 55 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun 66 Italijansko-slovenski jezikovni stik56COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 565. 06. 2024 15:12:20 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK 6.1 POTEK RAZISKAVE IN OPIS GRADIVA 6.1.1 Etični vidik pridobivanja gradiva in omejitve metode Sodobni snemalni pripomočki, zlasti namenski programi na pametnih mobilnih napravah, omogočajo diskretno, celo neopazno snemanje, vendar je tak način pridobivanja gradiva neetičen in nekorekten, gradivo samo pa je zaradi zakonskih omejitev neuporabno (Krajnc Ivič 2010, 171; Zemljarič Miklavčič 2018, 85).15 Udeležence v raziskavi je treba zato pred vsakršnim snemanjem o tem obvestiti in jih prositi za dovoljenje za uporabo gradiva v raziskovalne namene. Vsi udeleženci so zato pred začetkom raziskave v podpis prejeli ustrezne dvojezične obrazce za pridobitev soglasja, tako za obdelavo kot za objavo ali javno predvajanje zvočnih posnetkov. Soglasja so shranjena v osebnem arhivu. Ob povabilu k sodelovanju sem potencialnim respondentom raziskavo opisala v grobih potezah, saj bi jasno razkriti cilji lahko dodatno vplivali na njihove odgovore in jezikovno obnašanje. Ne da bi se spuščala v podrobnosti, sem sogovornikom razložila, da zbiram vzorce govora v različnih komunikacijskih položajih, ob tem pa še jezikovne avtobiografije udeležencev. Vendar se niti na ta način ne moremo izogniti t. i. opazovalčevemu paradoksu (Labov 1972). Zbiranje podatkov o naravnem govoru je namreč oteženo ravno zaradi prisotnosti raziskovalca in zaradi respondentovega zavedanja, da bo njegov govor posnet v raziskovalne namene. Govorec zaradi tega posega po izbranem izrazju in je pazljivejši pri formuliranju svojih misli, raziskovalec pa dobi gradivo, ki ne odraža realne jezikovne rabe. Za najzanesljivejši vir pridobivanja dejanskega naravnega spontanega govora velja nepričakovana udeležba tretjega govorca oziroma prekinitve snemanega pogovora s strani družinskih članov informanta, saj lahko v takih trenutkih opazujemo in nehote zabeležimo pristno jezikovno interakcijo. To je mogoče opaziti v odseku intervjuja s starejšo sogovornico (zgled 1), ki je ob sinovem prihodu z rabe italijanskega pogovornega jezika prešla na istrskobeneško narečje, zatem pa me je spet ogovorila v italijanščini: Zgled 1: Sprememba v jezikovni rabi ob nepričakovani udeležbi tretjega govorca, izpis multiloga z označenim preklopom v istrskobeneško narečje (besedilo v krepkem tisku) Rita: Fa una ricerca sulla lingua italiana. • • • Daniele: Di dove ̀ cosa ̀ come. 15 Kazenski zakonik RS, KZ-UPB1, 148. člen »Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje«. COM’È BELLO FAR MEŠAT 57 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 57 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun Rita: Fa il dottorato. JUK: Faccio il dottorato qui all’ ((ustanova))… Daniele: ((ustanova)) ̀ sì. Con: ((ime)). No era per evitare… Rita: ((ime)) te vol un biscoto ̀ ga portà ela? V izogib težavam, do katerih prihaja ob prisotnosti zunanjega izpraševalca, Bowern (2010, 351) za dobro terensko delo predlaga sodelovanje z raziskovalci, ki so tudi sami pripadniki jezikovne skupnosti, v kateri poteka raziskava. Ker tega zaradi narave raziskave ni bilo mogoče izvesti, sem v raziskavo želela vključiti aktivne informante, pripadnike INS, ki bi samostojno, bodisi z uporabo snemalne aplikacije na pametnem telefonu bodisi s snemalnikom, posneli lastne interakcije in na ta način pridobili vzorce avtentičnega spontanega govora v različnih komunikacijskih situacijah. 6.1.2 Izbira informantov in pridobivanje gradiva Pogoj pri izbiri informantov je bil, da je vsaj en od staršev pripadnik INS in da sami čutijo določeno mero pripadnosti tej skupnosti. Pri tem sem upoštevala emotivno komponento pripadnosti, podatki o uradnem vpisu v katero izmed obalnih samoupravnih italijanskih skupnosti oziroma v seznam volivcev pa za to raziskavo niso relevantni in sem jih zato izpustila. Odločitev potrjuje sogovornica, pripadnica INS, ki pravi: Perché per automatico tu sei appartenente alla comunità [iscritto in comunità] e ti senti che anche i tuoi figli ə • • no invece non è vero. […] Sai per noi è naturale. È dentro di noi l’ apartenenza a una cosa non è una cosa • • • ə protocolare no? (Maria, pripadnica INS, rojena 1961) Ker [se ti zdi] avtomatično, ti si pripadnik skupnosti [vpisan v skupnost] in misliš, da so tudi tvoji otroci, a ni tako. […] Veš, nam se zdi naravno. Pripadnost je nekaj, kar čutimo v sebi, to ni nekaj uradnega. Ker je raziskava zastavljena kot študija primera, je bil prvotni namen posneti petnajst polstrukturiranih poglobljenih intervjujev, vendar je bilo zaradi boljše starostne porazdelitve v raziskavo nazadnje vključenih osemnajst informantov različne starosti (gl. Profil govorcev). Vsak izmed njih je bil naprošen, naj sam pridobi posnetke zasebne komunikacije v različnih položajih. Prošnji je ugodilo sedem sogovornic od osemnajstih, ki so priskrbele skupno sedemnajst posnetkov zasebne komunikacije v neformalnem govornem položaju (gl. Opis gradiva). Tudi t. i. aktivni informanti so o snemanju morali obvestiti vse soudeležence. Če 58 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 58 5. 06. 2024 15:12:20 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK respondenti niso želeli sami snemati zasebnih pogovorov, sem izpeljala skupni intervju z dvema sogovornikoma, v katerem sem se najprej pogovarjala z enim, nato z drugim informantom, po intervjuvanju pa za nekaj časa zapustila prostor in na ta način pridobila še posnetke sproščene konverzacije med respondentoma. Vsa besedila, zajeta v korpusu, so torej posneta z vednostjo govorcev, le v nekaj redkih izjemah, ob nepričakovanih prekinitvah (npr. prihod natakarja) in ob snemanju javnih dogodkov (gl. Opis gradiva), govorci niso bili vnaprej seznanjeni s snemanjem, temveč so bila soglasja pridobljena naknadno. Zaradi občutljivosti teme, ki vključuje osebne podatke in osebne izpovedi, se je pogosto dogajalo, da so bili prvotno dogovorjeni intervjuji odpovedani ali pa obljubljeno zvočno gradivo ni bilo predano, zaradi česar se je izvedba terenske raziskave zavlekla. Poleg govora osrednjih osemnajstih informantov je zaradi narave govornih dogodkov v zvočnem gradivu zajet govor več kot petdesetih drugih govorcev, s katerimi so informanti interagirali (naključni mimoidoči, strežno osebje, družinski člani, prijatelji, sodelavci). V podkorpusa komunikacije v neformalnem in formalnem govornem položaju so tako vključeni tudi vzorci govora drugih trinajstih pripadnikov INS, udeleženih na govornih dogodkih v neformalnem in formalnem govornem položaju, ki so privolili v snemanje, vendar iz različnih razlogov niso bili vključeni v raziskavo o odnosu do jezika – bodisi zato ker sami niso želeli sodelovati bodisi zato ker bi vključitev dodatnih respondentov (npr. srednje generacije) porušila načrtovano razporeditev in uravnoteženost vzorca. Zaradi boljše preglednosti in urejenosti metapodatkov ter spoštovanja zasebnosti je govor osemnajstih intervjuvancev zabeležen pod izmišljenimi imeni, drugi govorci pa so v korpusu zabeleženi le s številko. Preglednica 1: Vključenost govorcev v posamezne dele raziskave. Govorec Leto rojstva Analiza kodnega Analiza odnosa preklapljanja do kodnega preklapljanja Tania 1995   Claudia 1995   Vasco 1990   Alberto 1984   Luigi 1982   Massimo 1981   Daniele 1977   Susanna 1975   Lea 1975   COM’È BELLO FAR MEŠAT 59 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 59 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun Govorec Leto rojstva Analiza kodnega Analiza odnosa preklapljanja do kodnega preklapljanja Mara 1973   Olivia 1973   Agata 1973   Valeria 1973   Loredana 1964   Maria 1961   Rita 1943   Orietta 1941   Valentino 1939   3 ni podatka   18 ni podatka   23 ni podatka   24 ni podatka   26 ni podatka   30 ni podatka   32 ni podatka   42 ni podatka   43 ni podatka   44 ni podatka   46 ni podatka   47 ni podatka   51 ni podatka   52 ni podatka   Proces pridobivanja gradiva, ki se je začel s pilotno raziskavo leta 2012, je trajal do aprila 2016, ko sem opravila večino intervjujev in pridobila posnetke jezikovne rabe v formalnem in neformalnem govornem položaju. Za snemanje sem sprva uporabljala snemalnik, za tem pa aplikacijo za snemanje zvoka na pametnem telefonu. Ta se je izkazala za učinkovitejšo in manj motečo, saj smo ljudje že tako vajeni vseprisotnosti osebnih telefonov, da se zanje ne zmenimo več, ob uporabi klasičnega diktafona, ki je moral zaradi občutljivosti vgrajenega mikrofona ležati na ravni površini, saj je sicer hrup ob vsakem premiku prekril govor, pa je bilo več sogovornikov sprva precej zadržanih. Pogovori so večinoma potekali pri govorcih doma, v treh primerih sem se s sogovorniki srečala na njihovem delovnem mestu, 60 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 60 5. 06. 2024 15:12:20 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK pet se jih je odločilo za snemanje v gostinskem lokalu, z enim sogovornikom pa sva intervju opravila po telefonu in pogovor posnela s prosto dostopno aplikacijo za mobilni operacijski sistem Android. Zvočne datoteke v obliki mp3, .m4a in .3ga, pridobljene s snemalnikom in pametnimi telefoni, je bilo treba za nadaljnjo obdelavo z ustreznimi programi najprej pretvoriti v obliko .wav, ki jo podpira orodje Partitur Editor. 6.1.3 Opis gradiva S pomočjo aktivnih informantov sem pridobila zelo raznoliko gradivo, ki ga je mogoče opisati v skladu s kriteriji za zajem govorjenih besedil, ki jih predlaga Zemljarič Miklavčič (2018, 87): 1. Stopnja spontanosti V korpus so zajeta le spontana ali delno pripravljena govorjena besedila (npr. intervjuji in nagovori), torej besedila, v katerih se lahko pričakuje pogostejše pojavljanje kodnega preklapljanja in drugih medjezikovnih vplivov. 2. Struktura govorjenega besedila V korpus so zajeti odlomki monologov, dialogov in multilogov (do pet udele- žencev). Struktura govorjenih besedil je v veliki meri odvisna od okoliščin in govornega položaja. 3. Okoliščine Vključena so tako zasebna kot javna govorjena besedila, ki jih tako označimo glede na naslovnika, tj. če je naslovnik besedila posameznik ali javnost (Bešter idr. 1999, 80). Zemljarič Miklavčič (2018, 83) kot javna razume vsa govorjena besedila, ki niso zasebna, in ne samo tista, ki so namenjena širši javnosti. 4. Prenosnik Vsi zvočni posnetki, razen posnetka enega intervjuja, ki je bil opravljen prek telefona, so bili pridobljeni z osebnim stikom. 5. Okoliščine snemanja Večina gradiva je posneta z vednostjo govorcev, v redkih primerih, pri javnih in nezasebnih formalnih dogodkih, sem se za snemanje dogovorila z glavnim orga-nizatorjem dogodka in posamezne govorce s snemanjem seznanila ter pridobila njihova soglasja takoj po zaključku dogodka. COM’È BELLO FAR MEŠAT 61 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 61 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun 6. Govorni položaj Pridobljena govorjena besedila so v skladu s cilji raziskave razdeljena na tri tipe, glede na govorni položaj in stopnjo formalnosti. V podkorpus neformalne komunikacije so zajeti posnetki zasebnih pogovorov v različnih okoliščinah, ki so jih priskrbeli informanti sami, in posnetki sproščenega klepeta s sogovorniki pred intervjuvanjem in po njem. Aktivni informanti so se sami odločali, kaj bodo posneli in kaj naj ne bo vključeno v raziskavo, zato sem morala marsikdaj med pogovorom na njihovo željo snemanje začasno preki-niti, nekatere posnetke skrajšati in občutljive dele izbrisati. Če sama nisem priso-stvovala snemanju, so aktivni informanti priskrbeli tudi vse ključne metapodatke. Skupaj smo pridobili dobrih 8 ur posnetkov zasebne neformalne komunikacije. Glede na to, da sem za potrebe jezikovne analize prepisovala le dele govorjenih besedil, v katerih prihaja do izrazitega preklapljanja in drugih medjezikovnih vplivov, sta bili nazadnje v korpus vključeni 2 uri in 30 minut prepisa. V podkorpus komunikacije v polformalnem govornem položaju sem vključila posnetke intervjujev in drugih pripovedi iz pilotne raziskave, ki sem jih posnela sama. Zaradi neobičajnega položaja, tj. pogovora z raziskovalcem, so me udele- ženci pogosto spraševali, kako naj govorijo, saj so menili, da jezikovna raba v dani situaciji ne odraža njihove resnične jezikovne rabe. Odločitev sem prepustila sogovornikom – mnogi so se ob tem sprostili in se pogovarjali brez zadržkov, bodisi v italijanščini bodisi v istrskobeneškem narečju, kot so čutili, da se znajo bolje izraziti. Pogosto je popolnoma spontano prihajalo tudi do kodnega preklapljanja, pri nekaterih govorcih pa je opaziti, da gre pri preklapljanju za zelo premišljeno odločitev, na primer ko sogovornica začne misel v italijanščini, obmolkne in ponovno začne v narečju oziroma jasno pove, da se trudi govoriti v narečju, čeprav se ji zdi, da je v danem položaju bolj spontano govoriti v italijanskem jeziku. Raba narečja je v tem primeru načrtna in izrazito povedna – sogovornica z rabo narečja namreč poudarja svoj izvor in pripadnost ter aktivno uresničuje svojo namero o ohranjanju narečja, celo v dialogu z nekom, ki ni del skupnosti. Zgled 2: Izbira koda v polformalnem govornem položaju; izpis dialoga s prevodom Orietta • • Però durante:: le ric/ ricreazio:ni e una roba e l’ altra col / • col diṡemo col diretor magari te parlavi in dialeto tra de noi ̀ cusì dentro no? • • Ma: n/ normalmente te parlavi in lingua no. Med odmori in med eno rečjo in drugo, recimo z direktorjem smo govorili v narečju, tako med nami, notri, ne? Ampak običajno smo govorili v italijanskem jeziku, ne. JUK E adesso direbbe le viene più facile o più spontaneo parlare in lingua ́ o in dialetto. 62 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 62 5. 06. 2024 15:12:20 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK Bi zdaj rekli, da se vam zdi lažje ali bolj spontano govoriti v italijan- ščini ali v narečju. Orietta Adeso che è venuta lei qua ́ • • parlerei in lingua. • • • Perché lei me lo chiede in lingua ́ • e automaticamente mi verebe da parlar in lingua. • • • Così che faso quasi fadiga a *parlà in dialeto* Zdaj, ko ste prišli vi sem, bi govorila italijansko. Ker me vi sprašujete po italijansko in bi avtomatično odgovarjala italijansko. Tako da se moram prav potruditi, da govorim v narečju. JUK o: ma non c’ è bisogno di far fatica. Lei ((smeh)) lei parli come le vie:ne. Non è che ((neraz.)) Ne, saj se ni treba truditi. Govorite, kakor se vam zdi. Ni, da ((neraz.)) Orietta Sì. No se lei … Te capisi come. • • Se ti te me domandasi in dia- letto ́ • saria / parlasi in dialeto no? • Invese te me fasi la domanda in lingua ́ • e me vien quaṡi spontaneo de rispondere in lingua no? Cusì. Eco. Ja. Ne, če bi vi … Razumeš, kako je. Če bi me vprašala v narečju, bi govorila narečno, ne? Ampak ti mi postaviš vprašanje v italijanščini in čisto spontano bi ti odgovorila v italijanščini, ne? Tako, evo. Med osemnajstimi intervjuji je nastalo nekaj skupnih, v katerih sem se najprej pogovarjala z enim, nato z drugim intervjuvancem. Zaradi pogostih prekinitev in izmenjav med sogovornikoma je to gradivo zanimivo tako za analizo in vsebinsko interpretacijo odgovorov kot tudi za jezikovno analizo. Z intervjuvanjem sem pridobila več kot 10 ur posnetkov. Ker je gradivo namenjeno tudi vsebinski analizi odgovorov, je prepisano skoraj v celoti. Izpuščeni so tisti deli, ko so sogovorniki zašli s teme, oziroma deli, ki vsebinsko in jezikovno niso zanimivi za analizo. Skupno je prepisanih 5 ur in 40 minut gradiva. V tretji podkorpus so zajete transkripcije javnega oziroma nezasebnega govora v formalnih govornih položajih. Posnetki so nastali na štirih javnih kulturnih in strokovnih prireditvah v Kopru in Piranu, na treh sestankih različnih kulturnih društev, ki delujejo pod okriljem INS, in na predstavitvenem srečanju predstavnikov piranske italijanske skupnosti s študenti programov Slovenistika in Italijanistika UP FHŠ. Pridobila sem 7 ur in 30 minut zvočnega gradiva, a ker stopnja formalnosti dogodka govorcem narekuje določene vloge in specifično jezikovno rabo, je zgledov sopostavljanja in izmenične rabe italijanščine in slovenščine malo. V korpus je zajetih 50 minut prepisanega gradiva. COM’È BELLO FAR MEŠAT 63 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 63 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun 6.2 OBLIKOVANJE NAČEL TRANSKRIPCIJE Pri oblikovanju načel transkripcije je treba najprej jasno določiti, kaj je transkripcija, kdo in za kaj jo bo uporabljal ter s katerimi sredstvi bomo najlažje dosegli zastavljene raziskovalne cilje. Transkripcija je teorija. [...] Način transkripcije ni le odraz jezikoslovnih teorij, temveč jih sooblikuje s tem, ko našo pozornost usmerja k določenim pojavom in odvrača od drugih (Du Bois 1991, 71). Transkripcijo Du Bois (1991, 72–73) definira kot proces nastajanja pisnega prikaza govornega dogodka, ki omogoča raziskovanje govorjenega jezika, temeljno vodilo pri oblikovanju načel transkripcije pa mora biti zvestoba izrečenemu. O natančnosti in načinu transkripcije posnetka piše Krajnc Ivič (2010, 171), ki zapisano obliko dvogovora opredeli kot »pretvorbo tudi okoliščinskega (nebe-sedilnega) tipa informacije v besedilni tip informacij, [ki] je v prvi vrsti odvisna od teoretičnih izhodišč in od ciljev, ki naj bi jih prikazovalo transkribirano in interpretirano besedilo«. Čeprav govorni dogodek vedno obravnavamo z vidika določene teorije, Du Bois (1991, 72–73) meni, da moramo stremeti k temu, da izbrana teorija, osnovno ogrodje razlage in razumevanja, zagotavlja skladnost z govorjeno resničnostjo. Struktura govorjenega jezika se močno razlikuje od pisane besede in ravno transkripcija odpira pot k doslej manj raziskanim prvinam slovnice govora, semantike in leksike. V govoru lahko tudi najlažje opazujemo proces nastajanja jezika – obotavljanja, premori, napačni začetki in drugi zunajjezikovni elementi razkrivajo, kako govorci načrtujejo in uresničujejo izreke ter kako se drug drugemu prilagajajo v družbeni interakciji. Transkripcija torej raziskovalcu ponuja širok nabor informacij o jeziku, slovnici, semantiki, pragmatiki, miselni dejavnosti, družbeni interakciji, kulturi in drugih področjih, ki se prepletajo v govorjenem jeziku. Transkripcije kot metode pridobivanja najrazličnejših podatkov se seveda ne poslužujejo le jezikoslovci in tudi govorni dogodki (npr. pogovor, predavanje, se-stanek ali le kratka izmenjava), ki so lahko zajeti v raziskavo, prinašajo s seboj različne zahteve. Dobro zastavljen sistem transkripcije mora biti torej dovolj prilagodljiv, da ugodi zahtevam različnih okoliščin, ciljev in uporabnikov. Ti bodo transkripcijo brali in (zlasti v jezikoslovju) v njej iskali določene pojave in vzorce, kar pomeni, da mora jasno podati potrebne podatke, da bo tudi iskanje po transkripciji hkrati izčrpno in ekonomično. Zato pri zasnovi sistema transkripcije Du Bois (1991, 78) predlaga pet temeljnih načel: 1. Kategorizacija – bolj kot same oznake so pomembne jasno definirane analitične kategorije, v katere razvrščamo vse jezikovne in zunajjezikovne pojave ter spremljajoče podatke. 64 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 64 5. 06. 2024 15:12:20 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK 2. Dostopnost – da bi bila transkripcija dostopna oziroma razumljiva čim širšemu krogu uporabnikov, je smiselno uporabljati znan način zapisa oziroma logične nove oznake, ki se jih zlahka naučimo. Raba nekonven- cionalnih znakov je lahko problematična tudi pri prenosu med različni- mi formati in mediji. 3. Čvrstost – zagotavljanje čvrstosti sistema se navezuje neposredno na prejšnjo točko. Za dobro, jasno razumljivo in dostopno transkripcijo se moramo izogniti tudi premalo kontrastnim oznakam oziroma oznakam, ki bi se lahko pri prenosu ali oblikovanju izgubile.16 4. Ekonomičnost je izrednega pomena tako za učinkovito zapisovanje kot za berljivost besedila. Avtor zato predlaga uporabo krajših oznak (npr. za ’šepet’), predvsem takrat, ko gre za pojave, ki se pogosto ponavljajo. 5. Prilagodljivost transkripcijskega sistema je nujna, saj obravnava govorjenega jezika zaradi njegove kompleksnosti zahteva različne pristope. 6.2.1 Zapisovanje slovenskega govorjenega jezika V slovenskem prostoru ni skupnega standarda za transkripcijo govorjenega jezika, obstajajo pa tri različne usmeritve praks zapisovanja (Verdonik in Zwitter Vitez 2011).17 Tako so v slovenski stroki narečni dvogovori in druge neknjižne zvrsti jezika običajno transkribirani fonetično (Krajnc Ivič 2010), uporablja pa se slovenska fonetična pisava oziroma fonetična transkripcija OLA (Zorko 1995). Verdonik in Zwitter Vitez (2011, 38–39) ugotavljata, da se v besediloslovnih in pragmatičnih raziskavah govorjenega jezika uporablja ortografski zapis, pri katerem gre za »rabo slovenskega knjižnega črkopisa brez dodatnih posebnih znakov« in ki »ponazarja pojave moderne vokalne redukcije in druge pogovorne in nareč- ne prvine govorjene slovenščine«, na področju jezikovnih tehnologij pa se uporablja poknjižen zapis govorjenega jezika (Zemljarič Miklavčič 2007), ki zabriše pogovorne in narečne pojave. Soustvarjalci korpusa govorjene slovenščine GOS (Verdonik in Zwitter Vitez 2011, 57–58) so zaradi specifičnih potreb korpusa izoblikovali dva nivoja zapisa govora, in sicer pogovorni zapis, pri katerem gre za ortografski zapis besed, ki sledi 16 Upoštevati je treba, da je bilo računalniško podprto jezikoslovje v času, ko je citirani prispevek nastal, šele v zametkih. Danes se lahko mnogim pastem transkripcije izognemo že z rabo specializiranih računalniških programov, kakršni so, na primer, CLAN, TRANSCRIBER in EXMARALDA (v nadaljevanju tega poglavja). Vse več možnosti pa ponuja skokoviti napredek pri raziskovanju in uporabi umetne inteligence za obdelavo naravnega jezika. 17 Navedeno delo je kot e-knjiga ponovno izšlo pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2020, gl. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/228/328/5306. COM’È BELLO FAR MEŠAT 65 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 65 5. 06. 2024 15:12:20 Jerneja Umer Kljun dejanski izgovarjavi, ter knjižni zapis, pri katerem različicam posamezne besedne oblike pripišejo krovno knjižno obliko besede (npr. mam, jemam – imam). Dvoj-nost zapisa omogoča ohranitev oblikovnih lastnosti govorjenega jezika in obenem širi iskalne možnosti ter omogoča uspešnejše avtomatično označevanje besedil. Za pogovorni zapis so bile oblikovane natančne smernice (Verdonik in Zwitter Vitez 2011, 58–62). V nadaljevanju povzemam nekaj značilnosti pogovornega zapisa, ki so služile za izhodišče pri oblikovanju lastnih načel transkripcije: • pri pogovornem zapisu so v GOS-u tako mdr. upoštevane redukcije glasov, kar pomeni, da se glasov, ki niso izgovorjeni, ne zapisuje (npr. tud, tko, mam), prav tako pa se posebej ne zapisuje polglasnika pri zvočnikih r, l, m, n (npr. sn, pr, mislm), enoglasovnih predlogih in členkih, tudi če so izgovorjeni zložno, s polglasnikom (npr. s, z), in enozložnih besedah (npr. nč, jz); • pokrajinsko specifični glasovi, tj. diftongi in drugi pokrajinsko specifični fonemi, ki jih ni v knjižnem jeziku, so v GOS-u zapisani z najbližjimi ustreznimi črkami, odvisno tudi od izgovarjave v konkretnih primerih; • mašila, kot so podaljšani polglasnik ali zvočnik m ali n in njihove kom-binacije, ki zapolnjujejo premore v govoru, se zapisujejo s tremi črkami (npr. eee, eem, mmm); drugi medmeti se zapisujejo z nizom črk, ki najbolje ustreza dejanski izgovarjavi; • izstopajoče prozodične pojave označuje raba ločil, in sicer vprašaja (za vprašanja), klicaja (npr. ob vzkliku) in tropičja (za označevanje meje med izjavami istega govorca pri hkratnem govoru); • nerazumljiv govor je označen z oznako [neraz], z oznako [glas] pa so opi-sani tudi drugi zvoki, »ki nastanejo z govorili in prispevajo k vsebini diskurza, pa jih nikakor ne moremo ustrezno zapisati s črkami, kot tudi pragmatično pomembni zvoki, ki nastanejo z govorili, kot so npr. jok, hlipanje oz. hlipajoč govor, zehanje, vzdih, odkašljanje ipd.« (Verdonik in Zwitter Vitez 2011, 60). Z oznako [zvok] so označena mesta, kjer je ob govoru mogoče zaznati nejezikovne zvoke zunanjega izvora, ki so pragmatično pomembni (npr. zvonjenje telefona), prav tako pa so z oznako v oglatem oklepaju posebej označena mesta, kjer govor spremlja smeh; • začetek izjav se zapisuje z malo začetnico; • lastna imena se zapisujejo tako, kot so izgovorjena, vendar z veliko za- četnico skladno s pravopisom, npr. Delo, Brežice; večbesedna stvarna in zemljepisna lastna imena so označena z zavitimi oklepaji, npr. {Novo mesto}; tuja lastna imena se zapisujejo tako, kot so izgovorjena, vendar z veliko začetnico, npr. Bler, Hjuston; 66 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 66 5. 06. 2024 15:12:21 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK • citatne besede oz. izjave v tujem jeziku se zapisujejo tako, kot so izgovorjene; • osebni podatki se anonimizirajo z oznako vrste podatka v oglatem oklepaju, npr. [ime]; • kratice se zapisujejo tako, kot so izgovorjene, npr. erteve; • številke so izpisane z besedo. 6.2.2 Zapisovanje italijanskega govorjenega jezika Smernice za razvoj govornih korpusov italijanskega jezika je v začetku devetdesetih let 20. stoletja postavil korpus LIP – Lessico di frequenza dell’italiano parlato (De Mauro 1993), ki obsega okrog 500.000 besed oziroma 60 ur zvočnih posnetkov govora iz štirih italijanskih mest (Milana, Firenc, Rima in Neaplja). V korpus so zajeti vzorci zasebne neformalne konverzacije, pridobljene z osebnim stikom, telefonski pogovori, vzorci konverzacije v formalnem govornem položaju, vzorci enosmerne komunikacije (javni nastopi, govori in predavanja) in posnetki iz medijev. Korpus LIP je zdaj integriran v spletni jezikovni vir VoLIP – Voce del LIP (Voghera idr. 2014). Prada (2010, 184–85) poleg LIP-a med najpomembnejše govorne korpuse pri- števa še korpuse LIPSI – Lessico di frequenza dell’italiano parlato nella Svizzera italiana, korpus italijanskega govora v italijanski Švici, LABLITA – Corpus of Spontaneous Spoken Italian, korpus spontanega govora odraslih in korpus zgodnjega usvajanja jezika, ROM ( Trascrizioni di campioni di parlato della varietà romana, korpus rimske regionalne različice italijanskega spontanega govora), LIPS ( Lessico italiano parlato da stranieri, korpus italijanščine kot tujega jezika), CPT ( Corpus di parlato telegiornalistico, korpus govora televizijskih informativnih programov), CLIPS ( Corpora e lessici di italiano parlato e scritto, govorni in pisni korpus italijanskega jezika), C-ORAL-ROM ( Integrated reference corpora for spoken Romance languages, večjezični govorni korpus romanskih jezikov), in API ( Archivio del parlato italiano, korpus govorjenega jezika iz Neaplja, Barija in Pise). Z vidika raziskovanja jezikovnega stika v dvojezičnem govoru pa je izredno zanimiv korpus Kontatto – Italiano-Tedesco: aree storiche di contatto tra Sudtirolo e Trentino (italijansko nemški stik – zgodovinska območja stika v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje). V italijanskem korpusnem jezikoslovju je ortografski zapis govorjenih besedil ustaljena praksa, ne glede na cilje, področje ali ciljno občinstvo, to osnovno ortografsko transkripcijo pa spremlja proces natančnega označevanja, ki govorjeno besedilo bogati z vrsto opisnih in interpretativnih podatkov (Savy 2006, 3). COM’È BELLO FAR MEŠAT 67 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 67 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun V korpusu LIP je bilo gradivo sprva prepisano z ortografsko transkripcijo in nekaj dodatnimi oznakami (De Mauro idr. 1993, 45–50): Preglednica 2: Dodatne oznake v korpusu LIP #, ##, ### kratek premor, srednje dolg premor, daljši premor , , ena, dve ali več nerazumljivih besed sta ugibanje o delu besede -pe- besedni fragment ciao_ podaljševanje glasu na koncu besede [SILENZIO] zunajjezikovne okoliščine , ( fonosimbolo) mašila, medmeti Govor je zapisan brez ločil in brez velike začetnice na začetku izjave, ohranjena pa je velika začetnica pri lastnih imenih. Pri drugih govornih korpusih (npr. LABLITA, CLIPS) so bila načela razširjene transkripcije osnovana po mednarodno priznanih priporočilih, zapis pa prilagojen tako, da čim bolj sovpada s primerljivimi tujimi korpusi. V korpusu LABLITA so italijanska govorjena besedila zapisana v skladu s konvencijo CHAT,18 jezik označevanja pa je angleški. Podobno velja tudi za korpus CLIPS, ki sledi priporočilom EAGLES,19 saj je bila primerljivost med korpusi na mednarodni ravni eno od osnovnih vodil pri oblikovanju in določanju kriterijev analize tega korpusa (Leoni 2016). V korpusu CLIPS veljajo naslednje smernice za zapis in označevanje: • vse se zapisuje z malimi tiskanimi črkami, velika začetnica in velike ti-skane črke so rabljene izključno za lastna imena, kratice, naslove knjig in filmov (v tem primeru je vsaka beseda zapisana z veliko – il libro della scrittrice Hannah Arendt La Banalità Del Male); • reducirane oblike besed so zapisane, kot so izgovorjene ( prof – professore), afereza in elizija sta označeni z opuščajem (’ste – queste, m’ha – mi ha); • zapis narečnih oblik sledi izgovarjavi, upoštevajoč določene kriterije za standardizacijo zapisa, vsaka narečna beseda je označena z [dialect]; • kratice in akronimi so zapisani, kakor so izgovorjeni, torej kot ena beseda ali razvezano; 18 CHAT – Codes for the Human Analysis Transcription je sistem zapisovanja in označevanja, osnovan v okviru projekta CHILDES (MacWhinney 2016). 19 O priporočilih evropske iniciative EAGLES – Expert Advisory Group on Language Engineering Standards izčrpno piše Zemljarič Miklavčič (2008, 103–108). 68 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 68 5. 06. 2024 15:12:21 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK • številke so izpisane z besedo; • nerazumljivi deli so označeni z ; • raba ločil je omejena na »?« za vprašalne povedi, »!« za vzklične povedi ter »,« na jasnih skladenjskih mejah (npr. lei mi ha dato qualcosa da leggere ? no, mi sembra) in ne označuje prozodičnih lastnosti govora (Savy 2006, 15–22). Preglednica 3: Dodatne oznake v korpusu CLIPS (Savy 2006, 15–22) besed+ besedni fragmenti (npr. non lo ve+, non lo vedo) be_seda prekinitev znotraj besede (npr. mon_tato) *napaka napačna izgovarjava in pomote (npr. * altanelante – altalenante) / napačen začetek , ,

kratek premor, daljši premor, dolg premor , zapolnjeni premori , podaljševanje zadnjega glasu (npr. allora ; con ) ali obotavljanje (npr. sì) , , medmeti , , glasovni neverbalni dogodki , nekomunikacijski dogodki # prekrivni govor [besedilo] zunajjezikovni komentarji (npr. [screaming] ma che stai dicendo ? ) [dialect], [foreign word] oznaka narečnih in tujih besed (npr. [dialect] c’a ditto ? ) Glede na tip zajetih govorjenih besedil in osnovne cilje raziskave se študija primera italijansko-slovenskega jezikovnega stika pri pripadnikih INS še najbolj pribli- žuje korpusu Kontatto. V okviru raziskave kulturnega in jezikovnega stika v avtohtoni večjezični skupnosti dežele Trentinsko - Zgornje Poadižje so soustvarjalci korpusa s pomočjo naravnih govorcev, pripadnikov skupnosti, pridobili posnetke spontanega in polspontanega govora v neformalnem in formalnem govornem položaju. Korpus trenutno zajema 55 posnetkov oziroma okrog 18 ur govora v južnotirolskem nemškem narečju, italijanščini, lokalnih italo-romanskih govorih in ladinščini (Ciccolone 2013).20 Govorjena besedila so zapisana in delno označe-na s transkripcijskim orodjem ELAN (Max Planck Institute for Psycholinguistics 2016) po naslednjih načelih (Dal Negro 2012a, 2012b): 20 https://kontatti.projects.unibz.it/before-kontatti/. Dostop 3. 1. 2024. COM’È BELLO FAR MEŠAT 69 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 69 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun • govor se zapisuje z malimi tiskanimi črkami; • komentarji, pripisi, prevodi so zabeleženi v posebni vrstici in ne znotraj izjave; • števila se zapisuje z besedo; • opuščaju vedno sledi presledek (npr. quant’ è – quant’è); • edino dovoljeno ločilo je »?« na koncu vprašalne povedi; • vsi podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati govorca, so spremenjeni (npr. Anna Rossi > ada rodi / a.; via Roma > via rosa / via r.); • daljši premori so označeni s trajanjem, krajši premori pa z znakom #; o per la televisione (0.91) per la televisione tu quant’ è che paghi al mese in più? o alora ## no # per la televisione • narečne besede so zapisane, kot so izgovorjene; za zapis germanskih na-rečij se uporablja ustaljen poenostavljen fonološki zapis Preglednica 4: Dodatne oznake v korpusu Kontatto BESEDILO poudarjena izgovarjava »besedilo« glasno izgovorjeno ° besedilo ° tiho izgovorjeno ¥ besedilo ¥ izgovorjeno v smehu hhh smeh xxx nerazumljivo besedi(lo) izpust zloga www izpust dela zaradi zagotavljanja zasebnosti besedilo_besedilo_besedilo naslovi knjig, pesmi, filmov, krajinskih lastnih imen (npr. alto_adige) 70 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 70 5. 06. 2024 15:12:21 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK 6.2.3 Zapisovanje istrskobeneškega narečja Eden težavnejših vidikov oblikovanja lastnih načel transkripcije je zapis prvin istrskobeneškega narečja za potrebe sociolingvistične raziskave. Tradicionalno se narečja in druge neknjižne zvrsti jezika v slovenskem znanstvenem prostoru zapisuje s slovensko fonetično pisavo – to velja tudi za istrskobeneške govore Kopra, Izole in Pirana, ki jih Filipi in Buršić-Giudici (2013), Cossutta (2015) in Todorović (2016) zapisujejo s slovensko fonetično pisavo in dodatnimi znaki ś in ź (Filipi in Buršić-Giudici, Cossutta) oziroma ṡ in ż (Todorović) za nekoliko omehčano izgovarjavo nezvenečega in zvenečega šumevca. Zaradi otežene berljivosti je zapisovanje narečnih prvin s fonetično pisavo za mojo raziskavo neustrezno, poleg tega pa natančna fonetična transkripcija za pre-dlagano analizo, ki ne bo zajemala glasoslovne ravnine jezika, ni potrebna oziroma ni smiselna. Dodaten argument v prid prilagojenemu ortografskemu zapisu je ta, da je (istrsko)beneško narečje tudi pisni jezik z bogato literarno tradicijo. Najpreprosteje bi bilo torej slediti že oblikovanim smernicam za zapis istrskobeneškega narečja, a tu se zaplete. Bonifacio (v Lusa in Bonifacio 2012), Sau (2009) ter Manzini in Rocchi (1995) za tri obalne različice istrskobeneškega narečja, tj. za piranski, izolski in koprski govor, predlagajo tri različne načine zapisovanja, ki se temeljno razlikujejo pri zapisu zobnih in zadlesničnih pripornikov. Bonifacio (Lusa in Bonifacio 2012, 82–84) predlaga zapis, ki se čim manj odda-ljuje od standardnega italijanskega zapisa, hkrati pa čim zvesteje posnema govorne značilnosti piranskega govora. Nezveneči pripornik [s] med dvema samogla-snikoma se, tako kot v knjižni italijanščini, piše kot -ss-, da bi razločili med caséta [kaˈzeta] (it. casetta, ’hišica’) in casséta [kaˈseta] (it. cassétta, ’zabojček’). Drugi dvojni soglasniki se ne zapisujejo, saj se v narečju ne izgovarjajo. V mnogih primerih italijanski zveneči s (esse sonora) [z] v narečju prehaja v nezvenečega (esse sorda) [s], zato tudi zapis -ss- v primeru cussì [kuˈsi] (it. così [koˈzi] ’tako’). Nezveneč izgovor [s] oziroma zapis -ss- nadomešča tudi italijanski medsamoglasniški -z- [c], npr. anbissión (it. ambizione, ’ambicija, želja’) in dvojni medsamoglasniški -zz- [c], npr. caréssa (it. carezza, ’božanje, ljubkovanje’); italijanski palatalni medsamoglasniški -c- in -cc- [č], npr. secatrisse (it. cicatrice, ’brazgotina’) in paiasso (it. pagliaccio, ’pajac, burkež’) ter italijanski medsamoglasniški sklop -sc- [š], npr. fàssa (it. fascia, ’ovoj’). Italijanski z- [c] na začetku besede ter med n- in samogla-snikom v piranskem dialektu prehaja v [s], npr. sùchero (it. zucchero, ’sladkor’) in bransìn (it. branzìno, ’brancin’). Izjema je zapis besede zio ’stric’, ki ostaja enak italijanskemu, izgovarja pa se kakor zveneči pripornik [z] v besedi rosa ’vrtnica’. Pri zapisu glagola biti za tretjo osebo ednine v sedanjiku se uporablja tradicionalni beneški xé [ze] (it. è, ’je’). COM’È BELLO FAR MEŠAT 71 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 71 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun Sau (2009, 6) zapiše, da se v izolskem italijanskem narečju uporablja italijanska abeceda, z izjemo znaka z, ki se v italijanščini realizira kot [c] ali [dz], ki ju narečje ne pozna, in se zato vedno zapisuje z znakom s. Ta se v italijanščini realizira kot nezveneči pripornik [s] ali kot zveneči pripornik [z], za katerega Sau predlaga rabo znaka ş. Tako se izogne rabi tradicionalnega »Goldonijevega« znaka x in po-skrbi za doslednost zapisa, saj enemu znaku pripada en glas. Dvojnih soglasnikov Sau ne zapisuje, saj jih narečje ne pozna. Podobno velja tudi za zapis koprskega italijanskega narečja (Manzini in Rocchi 1995) – znak s označuje izključno nezveneči pripornik, zveneči pripornik pa se zapisuje z znakom ʃ. Razlike med zapisi je mogoče ponazoriti z zgledom, prilagojenim po priročniku Grafia Venete Unitaria (GVU, Cortellazzo idr. 1995). Preglednica 5: Ponazoritev zapisov istrskobeneškega narečja v različnih virih GVUa/Bonifacio A casa mia ghe xé na cassa de vin. GVUb A caxa mia ghe xe na casa de vin Sau A caşa mia ghe şe na casa de vin. Manzini in Rocchi A caʃa mi ghe ʃe na casa de vin. GVUc A caṡa mia ghe ṡe na casa de vin. Fonetično21/Filipi A ˈkaźa ˈmia ge źe na ˈkaśa de viŋ. 6.2.4 Prilagojeni pogovorni zapis dvojezičnega gradiva Po pregledu obstoječih praks zapisovanja govorjenega jezika v slovenistični in italijanistični stroki sem oblikovala načela transkripcije, ki najbolj ustrezajo prido-bljenemu dvojezičnemu gradivu in ciljem raziskave. Osrednji cilj raziskave je opazovati pojavljanje kodnega preklapljanja (v nadaljevanju tudi KP) glede na govorni položaj, starost in etnično pripadnost govorcev, zato je bistveno, da jezikovna koda, ki se v govoru prepletata, zapišem kot ločena sistema, saj bodo tako vsi morebitni medjezikovni vplivi in preklopi pri branju dovolj očitni. Obenem pa mora biti sistem označevanja enoten, prilagodljiv in učinkovit tako pri italijanskem govorjenem jeziku in narečju kot pri slovenskem govoru. Pri izbiri med različnimi možnostmi zapisa oziroma označevanja določenih pojavov sem sledila predvsem kriteriju ekonomičnosti zapisovanja. Temeljita 21 Deli besedila so bili pripravljeni z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskoval-nem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 72 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 72 5. 06. 2024 15:12:21 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK obravnava in natančen prepis govorjenega jezika predstavljata izredno zamuden proces, ki za vsako uro posnetka predvideva najmanj 10 ur natančnega prepiso-vanja in označevanja (Dal Negro 2012a), poleg tega pa vsaj v zgodnji fazi zahteva večkratno pregledovanje in preverjanje ustreznosti izbranega načina zapisa. Pri zapisovanju specifičnih pojavov govorjenega jezika v pridobljenem zvočnem gradivu sem za osnovo uporabila načela transkripcije po GOS-u ter smernice korpusa Kontatto, ki pa sem jih prilagodila ciljem in potrebam lastne raziskave ter delu z orodjem EXMARaLDA (Schmidt in Wörner 2014). Tako italijanska in narečna govorjena besedila kot tudi slovenska zapisujem s prilagojenim pogovornim zapisom, ki sicer v veliki meri sledi standardnemu zapisu italijanščine in slovenščine, a po principu »zapiši, kot slišiš« (Verdonik in Zwitter Vitez 2011, 18). Osnovna načela, ki sem jih upoštevala, so naslednja: 1. Enota govorjenega besedila je izjava, omejena s premorom, vdihom in/ali menjavo govorcev (Zemljarič Miklavčič 2008, 132). Izjava je »prozodično, semantično in skladenjsko približno zaključena enota« (Verdonik in Zwitter Vitez 2011, 56), npr.: Izjava 1 Ma sì questi di solito ṡe / di solito ṡe quei vecioti ̀ sa? Izjava 2 Che ga ciapa biava: ́ durante la guera ́ o cos so mi quando mona ́ e dopo ṡe coṡì. 2. Dialoška govorjena besedila so razdeljena na vloge, te pa lahko opredelimo kot »govor enega govorca, dokler ga ne prekine drug govorec« (Verdonik in Zwitter Vitez, prav tam). Vloga 1 Come me stasi ’sta ruba? Vloga 2 Bellissimo. Vloga 3 (dve izjavi) Cusì a? Dai dai che robina. Vloga 4 Un poco più granda. COM’È BELLO FAR MEŠAT 73 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 73 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun 3. Redukcije: glasov, ki niso izgovorjeni, ne zapisujem. Zaradi ekonomičnosti in hitrejšega zapisovanja polglasnika ne zapisujem posebej. je pršu (prišel) anka brat zdej js ( jaz) sm ( sem) z/ pozabu ( pozabil) bom prašala (vprašala) kaj hočeste tle ̀ da prieo (pridejo) problemi vn (ven) ma kaj vsi gleaste ( gledaste – gledate) probaimente ( probabilmente ’verjetno’) V italijanskem govoru in narečju aferezo in elizijo označujem z opuščajem. Opuščaju na koncu besede vedno sledi presledek. so’’ndado ( son andado ’sem šel’) Cos’ te ga ṡà guardà coṡa ( cosa te ga s ̇à guardà cos ̇a – ali si že kaj pogledal) l’ efezetasei 4. Mašila in druge medmete zapisujem s črkami, ki se najbolj približajo dejanski rabi. E allora • • faccio driblat le ultime • le / da • • u::earə m Pa/ ə: mi n/ la mattina ̀dobr dan ̀ dobr da:n ́ ouau! 5. Prozodija: da bi preverila, ali določen tip kodnega preklapljanja spremljajo specifični prozodični pojavi (na primer, ali prihaja do zaznamovanega kodnega preklapljanja, gl. Poplack 2004, 593), v prepisu posebej označujem: • premore, zapolnjene premore, smeh in besede, izrečene v smehu (gl. preglednico 7); • podaljševanje glasu, ki ga po zgledu transkripcijskih praks konverzacijske analize zapisujem z dvopičjem (Hutchby in Wooffitt 2008); daljši kot je glas, več je nanizanih znakov za podaljševanje; • osnovne značilnosti tonskega poteka, ki v spontanem govoru opravlja vsaj tri temeljne funkcije: govor členi na stavčne odseke, izraža sporočanjsko funkcijo in čustveno obarvanost izreka (Kranjc Ivič 2010, 161); nekončni tonski potek označujem z znakoma ́ in ̀, ki sta za rastoči in padajoči potek predvidena po sistemu HIAT; znaka za tonski potek zapisujem po zadnjem zlogu besede in ju ne gre zamenjati za krativec in ostrivec, ki v italijanskem govoru označujeta končni naglas besede, npr.: dove che qualchedun parla de qualcosa che me interesa ̀ no particolarmente ́ • • alora e che vedo che quela persona non sa l’ italiano ́ • alora mi: ́ • ə me fido ́ de parlar in ṡloveno. 74 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 74 5. 06. 2024 15:12:21 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK 6. Ločila in velika začetnica: zaradi lažje berljivosti ohranjam veliko začetnico na začetku izjave in ločila, ki zaznamujejo končno intonacijo. Zavedam se, da stroka odsvetuje rabo ortografske transkripcije z ločili, saj naj bi z njo »govor poskušali umestiti v formo, ki ni njegova naravna pojavnost« (Zemljarič Miklavčič 2008, 137), poudarim pa naj, da pri izbranem načinu zapisa ne gre za pravopisno rabo ločil. Jasna razmejitev med izjavami, ki jo omogoča raba končnih ločil, ter členjenje na stavčne odseke z znamenji za nekončni tonski potek sta bistvena pri določanju tipologije kodnega preklapljanja. 7. Zapis istrskobeneškega narečja: v želji po preprostem, poenotenem, konsisten-tnem zapisovanju, ki bi omogočalo jasno razločevanje med rabo (pogovorne) italijanščine in narečja, ki se v posnetem gradivu pogosto prepletata, sledim načelom priročnika GVU (gl. preglednico 5); ta se zavzema za zapis, ki je zvest govorjenemu, a obenem dopušča možnost izbire med različnimi znaki. V zapisu narečja uvajam le en poseben znak, in sicer ṡ, ki zaznamuje zveneči pripornik. Tako je tudi znak s, v skladu s predlogi GVU, rabljen izključno za nezveneči pripornik. Pri zapisu narečnega govora torej označujem samo zvenečnost oziroma nezvenečnost, ker sta pomenonosni (npr. se ’če’ – s ̇e ’je’; casa ’zaboj’ – cas ̇a ’hiša’), ne glede na lokalnospecifične ali idiolektalne omehčane izgovorne variante (npr. cosa ’kaj’ [ˈkosa, ˈkośa, ˈkoša]; pias ̇i ’všeč’ [pˈazi, pˈaźi, pˈaži]). Preglednica 6: Prilagojeni zapis fonemov. Fonetični zapis s ś š z ź ž Prilagojeni zapis s ṡ Zgled 3: Zapis s in ṡ v narečnem govoru Massimo [v] Ma mi guardo ̀ • • • ((tlesk)) costante. Luigi [v] Cos’ te ̀/ te ga ṡà guardà coṡa? [kos te ga ža guarˈda ˈkoža] Tako za pogovorni italijanski jezik kot za istrskobeneško narečje uporabljam prilagojen ortografski zapis, pri tem pa dvojne soglasnike zapisujem le, če jih govorec tudi zares izgovarja poudarjeno. Ravno tako dvojne soglasnike izpuščam pri zapisu pretežno italijanskega govora, če jih govorec ne izgovori. COM’È BELLO FAR MEŠAT 75 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 75 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun Zgled 4: Poudarjanje dvojnega soglasnika v pretežno narečnem govoru [1] Massimo [v] Come me stasi ’sta ruba? Cusì a? Dai dai che robina. Luigi [v] ((smeh)) Bellissimo. Un poco più [2] Massimo [v] Senza l’ orologio ̀ eh? Luigi [v] granda. Bel bel bel. Zgled 5: Oslabitev dvojnega soglasnika v pretežno italijanskem govoru [1] Olivia [v] • • • È che secondo me tutta ’sta cosa ̀ / secondo me il tuto era molto più ̀ • • • più [2] Olivia [v] esplosivo ̀ e focoso ̀ tipo venti anni fa ̀ no ́ sicuramente. V vsakem primeru, pri vsakem od predlaganih načinov zapisa istrskobeneškega narečja, prihaja do določene mere prekrivanja znakov, ki v italijanskem jeziku predstavljajo drugačen glas kot v istrskobeneškem narečju. Če bi želeli natanč- no preveriti, kako se v govoru prepletata italijanski pogovorni jezik in narečje, bi vsak zaznan preklop v izbranem programu lahko dodatno označili v vrstici z zaznamki. 8. Govor v tujem jeziku, tj. jeziku, ki ni italijanščina ali slovenščina, pišem, kot je izgovorjen, v skladu z načeli GOS. Dets it! (angl. that’s it, ’to je to’) ṡe:: r/ ridžid frejm! (angl. rigid frame, ’trden okvir’) Sì questo qua non ṡe ne cestni ́ ne čoper ́ ne:: nejked ̀ no? (angl. naked, ’gol’) Go fato la discesa con la sciovia ̀ perché ghe go dito „aj hev indžrd maj ni: ́ aj kenot ə::“ Ieri la / la žurné de la:: ž/ ženties ́ / de la ženties ́ • • • della gentilezza ́ (fr. journée, ’dan’, gentillesse, ’prijaznost’) 9. Osebni podatki: imena govorcev so spremenjena; vse podatke, izrečene na posnetkih, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati govorca, ano-nimiziram tako, da označim le vrsto podatka, npr. Ana – ((ime)), Vrtec Koper – ((ustanova)). 76 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 76 5. 06. 2024 15:12:21 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK Cordiale ́ • • (quindi) saluto a nome: • • della ((ustanova)) di ̀ • • • di capodistria. E lavorava ́ alla ((ustanova)) ̀ se non erro ̀ un periodo. E iera ̀ • l’ inizio dele setimane / • • dela setimana dele vacanze invernali ́tuti ́ / mi • ciamar ((ime)) „cazzo ((ime)) ne bom mogla priet ̀“ dopo che tuti iera ṡà pronti per … 10. Dodatni znaki za zapis V skladu z navodili za uporabo sistema EXMARaLDA in transkripcijskim sistemom HIAT so v zapisu uporabljeni naslednji znaki: Preglednica 7: Dodatni znaki za zapis . končna intonacija s kadenco ? končna intonacija z antikadenco ! vzklična končna intonacija ˙ izrek je dokončan brez končne intonacije ́ rastoči tonski potek v izjavi ̀ padajoči tonski potek v izjavi *besedilo izgovorjeno v smehu “besedilo” premi govor : podaljševanje glasu • kratek premor • • premor < 0,5 sekunde • • • premor 0,5–1 sekunde ((0,00s)) daljši premor s časom trajanja beseda/ popravljanje oziroma besedni fragment bese/ … elipsa oziroma prekinjena izjava ((besedilo)) zunajjezikovne okoliščine, npr. ((smeh)), ((hrup)), ((tleskanje)), ((izdih)) ((neraz.)) nerazumljiv del besedila (besedilo) ugibanje o izrečenem na nerazumljivem delu posnetka ə, əm, m, zapolnjeni premori, obotavljanje, pritrjevanje mhm COM’È BELLO FAR MEŠAT 77 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 77 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun 6.2.5 Zapisovanje in označevanje v programu EXMARaLDA EXMARaLDA (Schmidt in Wörner 2014) je prosto dostopni sistem za računal-niško obdelavo govorjenega jezika, ki so ga leta 2011 oblikovali v raziskovalnem centru Sonderforschungsbereich 538 na Univerzi v Hamburgu, v okviru projekta »Computer assisted methods for the creation and analysis of multilingual data«. Od leta 2011 za nadgradnjo sistema EXMARaLDA skrbi Hamburški center za govorne korpuse (Hamburger Zentrum für Sprachkorpora) v sodelovanju z In- štitutom za nemški jezik (Institut für Deutsche Sprache) v Mannheimu. Sistem obsega orodje za transkripcijo in označevanje govora (Partitur-Editor), orodje za oblikovanje korpusov in urejanje metapodatkov (COrpus MAnager) ter orodje za poizvedovanje in analizo gradiva (EXAKT). Partitur Editor je temeljni del sistema EXMARaLDA in omogoča časovno uskla-jeno transkripcijo digitalnih avdio- ali videoposnetkov. Zapisovanje govornih izmenjav temelji na principu notnega zapisa (Meissner in Slavcheva 2013, 32). Tako kot v orkestralni partituri, v kateri so v navpični razvrstitvi in istočasnem poteku zapisani vsi instrumentalni parti, v jezikovni partituri vsakemu govorcu pripada lastna vrstica za transkripcijo, kar med drugim omogoča jasen prikaz zaporedja izjav in prekrivnega govora. Ker je orodje namenjeno vsestranski, celoviti obravnavi govorjenega jezika, pri oblikovanju nove datoteke predvideva tudi vnos metapodatkov, ki jih lahko pozneje uporabimo pri delu z orodjema Coma ali EXAKT. Uporabnik lahko sam določi vrsto podatkov o posnetku ( User Defined Attributes > Add/Remove). Za vsako transkripcijo sem zabeležila informacije o govornem položaju (F – formalni, NF – neformalni, PF – polformalni govorni položaj), trajanju posnetka, datumu in kraju snemanja, številu udeležencev ter datumu prepisa. Ko novo datoteko povežemo s posnetkom, oblikujemo preglednico govorcev ( speaker table), v kateri lahko poleg vnaprej določenih atributov (spol, J1 in J2) dodamo tudi poljubno število drugih spremnih pojavov. Za vsakega govorca sem pripisala še leto rojstva in deklarirano narodno pripadnost (IT, IT-SL, ISTR, drugo). Pri izvozu transkripcije v različne oblike orodje avtomatsko generira glavo dokumenta, v kateri so navedeni vsi metapodatki. Za vsakega govorca v partituri dodamo vrstico za zapis ( tier) in pripadajoči vrstici z opisom ( description tier) ali zaznamki ( annotation tier), ki razširita in obogatita zapis. V mojih transkripcijah vrstico za zapis, označeno z [v], spremlja vrstica z oznako KP (kodno preklapljanje), v kateri so zabeleženi vsi preklopi, ne glede na smer oziroma jezik, in sicer: z »1« KP na nadpovedni ravni, z »2« KP na povedni ravni ter s »3« KP v druge jezike. Nadaljnjo analizo preklopov sem opravila z 78 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 78 5. 06. 2024 15:12:21 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK orodjem EXAKT, pri katerem lahko s poizvedovanjem po oznakah iz vrstice z zaznamki pridobimo vse zglede določenega tipa kodnega preklapljanja, orodje pa kot zadetke iskanja prikaže posamezne besede oziroma dele besedila iz vrstice za zapis, ki smo jih ustrezno označili. Zgled 6: Označevanje kodnega preklapljanja v jezikovni partituri Massimo [v] Guarda ̀ cebeef ́ te la ga nejked ́ e::: que/ spet col turing kao Massimo [KP] 2 3 2 3 2 Prepisovanje upravljamo z ukazoma dodaj interval ( Append interval) oziroma dodaj dogodek ( Add event), ki je posebej uporaben pri prekrivnem govoru. V novonastali interval oziroma dogodek prepišemo izrečeno, pri tem pa pazimo, da izjave oblikujemo v skladu z načeli izbranega sistema transkribiranja, zato da lahko iz osnovne transkripcije ( exmaralda basic transcription, .exb) izvozimo segmentirano transkripcijo ( exmaralda segmented transcription, .exs), ki jo nato vključimo v korpus in analiziramo. Z orodjem Partitur-Editor lahko preverimo strukturo transkripcije in odpravimo morebitne napake pri segmentiranju, transkripcijo pa lahko shranimo v različnih formatih (.rtf, .html, .xml, .txt). Poleg tega lahko orodje že za posamezno transkripcijo samodejno generira seznam besed in omogoča poizvedovanje po izbranih jezikovnih pojavih v transkripciji ( EXAKT search). Coma (Exmaralda Corpus Manager) je orodje za arhiviranje in urejanje primar-nih podatkov (posnetkov) in sekundarnih podatkov (razširjenih transkripcij) v korpuse, s katerim lahko uporabnik podatke uvrsti v dve krovni kategoriji glede na to, ali gre za podatke o govornih dogodkih ali za podatke o govorcih (Meissner in Slavcheva 2013, 35). Pravilno segmentirane transkripcije (.exs) uvozimo in združimo v korpus. Orodje omogoča dostop do predhodno urejenih metapodatkov, ki jih lahko poljubno dopolnjujemo. Poleg osnovnega urejanja korpusa lahko z orodjem Coma oblikujemo tudi podkorpuse, tako da s seznama izberemo določena besedila in jih analiziramo ( Analysis > Search Corpus Using EXAKT), oblikujemo seznam besed za celoten korpus ali za posameznega govorca ter opravimo osnovno statistično analizo korpusa, npr. s štetjem segmentov oziroma besed na govorca ali govorjeno besedilo ( Analysis > Generate Corpus Statistics). Ne nazadnje lahko s Como zagotovimo konsistentnost metapodatkov in transkripcij, tako da, na primer, preverimo se-gmentacijo in strukturo, iščemo in zamenjamo podatke v osnovni transkripciji ter odpravimo tipkarske napake pri poimenovanju atributov ( Maintenance > Harmonize Description Keys; Meissner in Slavcheva 2013, 36). COM’È BELLO FAR MEŠAT 79 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 79 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun Exakt je konkordančnik, ki omogoča kvalitativno in kvantitativno korpusno analizo govorjenih besedil. Po korpusih, ki smo jih uredili z orodjem Coma, lahko v Exaktu iščemo na različnih ravneh – v sami transkripciji ( transcription) ali v vrstici z opisom ( description) oziroma zaznamki ( annotation). Vsi zadetki, obarvani rdeče, so prikazani v istem stolpcu, spremlja pa jih še besedilna okolica in podatki o posamezni transkripciji in govorcih. Zadetke lahko filtriramo glede na metapodatke, z izbiro posameznega zadetka pa se v ločenem okencu prikaže celoten zapis s povezavo na zvočni posnetek. V skrajno desnem stolpcu so prikazane osnovne oznake, obarvane so z zeleno. Analizo govorjenih besedil lahko nadaljujemo tako, da posameznemu zadetku dodamo natančnejše oznake. Vse zadetke lahko tudi shranimo in izvozimo v različne oblike (na primer v Excelovi tabeli) ter oblikujemo seznam besed glede na različne kriterije (abeceda, pogostost, pojavitev; Meissner in Slavcheva 2013, 36). 80 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 80 5. 06. 2024 15:12:21 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK ditor titur Ear amu Pogr a v pr titur vna par eziko Slika 2: J COM’È BELLO FAR MEŠAT 81 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 81 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun odjem Coma ejanje korpusa z or vanje in ur bliko Slika 3: O 82 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 82 5. 06. 2024 15:12:21 ITALIJANSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI STIK odjem EXAKT vanje in analiza z oredo oizv Slika 4: P COM’È BELLO FAR MEŠAT 83 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 83 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun 77 Oblikoslovno-skladenjska analiza kodnega preklapljanja na povedni ravni84COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 845. 06. 2024 15:12:21 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . Pripravljalno analizo gradiva sem za vsako posamezno transkripcijo opravila že med prepisovanjem z orodjem Partitur Editor. Vsi zaznani preklopi so bili obravnavani bodisi kot kodno preklapljanje na povedni ravni bodisi kot kodno preklapljanje na nadpovedni ravni. Pri označevanju preklopljenih segmentov v govorjenih besedilih sem upoštevala tonski potek izjave – kot preklapljanje na nadpovedni ravni sem (z oznako 1) označevala vse spremembe koda, pred katerimi sem zaznala končno intonacijo, vse druge spremembe koda pa sem obravnavala kot kodno preklapljanje na povedni ravni (oznaka 2 v vrstici za zapis). Pri tem sem upoštevala in označevala tudi vse enobesedne preklope, ki jih drugi avtorji pogosto obravnavajo kot neprave preklope ( non-switches, Pfaff 1979; nonce borrowings, Sankoff in Poplack 1981), saj se ta tip preklapljanja pojavlja znotraj stavka in ga zato uvrščam h kodnemu preklapljanju na povedni ravni (prim. Šabec 1995, 186). Kakor ugotavlja že Filipi (1995, 141) ob pojavljanju »otroških psevdoizposojenk«, se je pri označevanju preklapljanja na povedni ravni izkazalo, da je včasih, ko je jezikovno mešanje posebno izrazito, kar zlasti velja za zasebno, neformalno komunikacijo mlajših govorcev, nemogoče ali celo nesmiselno vnaprej določati, kateri jezik bi v skladu z modelom MFL (Myers-Scotton 1997) služil kot osnovni okvir, in ugotavljati usmerjenost preklopa. Pri usmerjenosti gre za »smer spremembe koda v izjavi od pogosteje aktiviranega koda k manj aktiviranemu kodu v isti izmenjavi« (Ciccolone 2013, 4). Pri posebno nejasnih primerih je zato smiselno kot osnovno enoto analize preklapljanja določiti dvojezično izjavo in jo po potrebi analizirati na več ravneh. Vprašanje usmeritve preklopov znotraj ene same izjave ponazarjajo spodaj navedeni zgledi, in sicer je v zgledu 1 jasno videti, da je osnovni kod slovenšči-na, preklapljanje pa je usmerjeno od slovenščine k italijanščini; pri zgledu 2 je osnovni kod italijanščina, preklapljanje pa dvosmerno (slovenščina – italijanšči-na – slovenščina); pri zgledih 3 in 4, v katerih se med drugim pojavljajo besede, ki so prisotne v obeh jezikih (npr. it. ma, tipo, un, ki so obenem tudi prevzete besede romanskega izvora v pokrajinskem pogovornem jeziku; prim. Volk 2007, 161),22 pa je za ugotavljanje usmeritve in vrste preklapljanja potrebna podrobnej- ša razčlenitev. 1) Nismo lih pobožni ljudje ̀*per niente*! ((smeh)) – sploh ne! SL > IT 22 Te besede bi lahko obravnavali celo kot »sprožilce« preklapljanja ( trigger words), saj gre za jezikovne prvine, ki so skupne obema kodoma in omogočajo prehod iz enega jezikovnega sistema v drugega (Piga 2014, 188). COM’È BELLO FAR MEŠAT 85 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 85 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun 2) Ma dejansko ́ a così tante persone ́ starebbe bene la rinka. – bi toliko ljudem pristajala – SL > IT > SL 3) Zgled Ma sej po moje ̀ se sei počen ̀ 'sta roba ̀ … rabe Besedna veznik členek prisl. zve- vez- glagol pri- zai- samostal- vrsta (IT); (SL) za (SL) nik (IT) devnik mek nik (IT) tudi (IT) (SL) (IT) pre- vzeta beseda v SL Smer SL > IT > SL > IT preklopa Tip KP {2} {2} 4) Zgled Ṡe tipo cestak ́ ne ́ un motor. rabe Prevod Je kot – Besedna glagol samostalnik samostalnik členek zaimek samostalnik vrsta (IT) (IT) – (SL) (SL) (SL) – (SL) členek (SL) člen (IT) Smer IT >SL preklopa Tip KP {2} Skupno je bilo v analizo zajetih 1389 zgledov kodnega preklapljanja, od katerih je kar 68 % zabeleženih v govorjenih besedilih v podkorpusu neformalne komunikacije, 22 % v podkorpusu govora v polformalnem položaju ter samo 10 % v besedilih, zajetih v podkorpus govora v formalnem govornem položaju. V nadaljevanju poglavja so prikazani najbolj reprezentativni zgledi iz vseh treh namensko oblikovanih podkorpusov govora pripadnikov INS. Izbrani zgledi namreč najustrezneje ponazarjajo splošne oblikoslovne in skladenjske značilnosti kodnega preklapljanja med italijanščino in slovenščino na povedni ravni. V pregledni-cah pod posameznimi obravnavanimi kategorijami so, ko je to mogoče, našteti 86 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 86 5. 06. 2024 15:12:21 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . zgledi iz vseh treh podkorpusov. Zglede iz korpusa spremljajo glose v slovenskem jeziku, ko se to zdi bistveno za razumevanje strukture. Če se določena oblika preklapljanja v posameznem podkorpusu ne pojavlja, je to ustrezno navedeno. Podrobnejša, tako kvalitativna kot kvantitativna obravnava kodnega preklapljanja glede na govorni položaj je posebej predstavljena v sedmem poglavju (gl. poglavje Tipologija kodnega preklapljanja glede na govorni položaj). Z vidika besedilne skladnje sta za analizo izredno zanimiva tako nadpovedno kot medstavčno kodno preklapljanje, ki sta v monografiji obravnavana samo glede na pragmatične funkcije, ki jih opravljata v govorjenem besedilu (gl. poglavje Funkcijska analiza kodnega preklapljanja), vendar je preklapljanje znotraj stavka in na ravni besede tisto, pri katerem se koda najbolj prepletata in sta njuni slovnici resnično v stiku, zato je s strukturalnega vidika ta tip preklapljanja najpodrobneje razčlenjen. 7.1 BESEDNOVRSTNA ANALIZA KP NA POVEDNI RAVNI Nadaljnjo (besednovrstno) analizo pridobljenega gradiva sem zasnovala v skladu s teoretičnimi izhodišči in raziskovalnimi vprašanji – zanimalo me je namreč, katere besedne vrste se najpogosteje preklapljajo pri italijansko-slovenskem jezikovnem paru oziroma ali prihaja tudi do preklapljanja funkcijskih besed . Pri tovrstni analizi je treba upoštevati, da hkrati obravnavamo dva jezikovna sistema – slovenska in italijanska klasifikacija besednih vrst se med seboj razlikujeta in posamezne kategorije besed niso vedno popolnoma prekrivne (npr. členek). Pri besednovr-stni analizi vključenih prvin sem sledila slovenski klasifikaciji, kakor je predstavljena pri Toporišiču (235–462), ob tem pa je pri obravnavi zgledov upoštevana osnovna besedna vrsta, čeprav bi lahko posamezne besede obravnavali v različnih kategorijah (gl. npr. obravnavo vulgarizmov in slengizmov). Pri kodnem preklapljanju na ravni besede oziroma besedne zveze sem v Exactu vsaki zaznani preklopljeni leksikalni enoti določila besedno vrsto. Pokazalo se je, da gre pri večini vključenih prvin za polnopomenske besede (samostalnik, glagol, pridevnik, prislov), manj pogosto je preklapljanje funkcijskih besed (veznik, zaimek, medmet, členek; za podrobno razčlenitev gl. poglavje Tipologija kodnega preklapljanja glede na govorni položaj). Slovenske besede, vključene v pretežno italijanski govor, so praviloma ohranjene v osnovni obliki in z izjemo glagola ne vplivajo na skladenjsko strukturo jezika prejemnika (gl. Glagol in dvojezične glagolske zveze).23 23 Izbrane skladenjske značilnosti kodnega preklapljanja so bile v manjšem obsegu obravnavane že v prispevku z naslovom »Skladnja dvojezičnih besednih zvez v mešanem italijansko-slovenskem govorjenem jeziku« (Umer Kljun 2023, 301–305). COM’È BELLO FAR MEŠAT 87 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 87 5. 06. 2024 15:12:21 Jerneja Umer Kljun 7.1.1 Samostalnik, pridevnik in mešana samostalniška besedna zveza Samostalnik Posamezne slovenske samostalniške besede oziroma posamostaljeni pridevniki se kot jedro samostalniške besedne zveze za italijanskim določnim ali nedoločnim členom praviloma pojavljajo v imenovalniku, tudi tedaj ko bi v slovenskem jeziku na istem mestu pričakovali rabo drugih sklonov. Preglednica 8: Slovenski enobesedni samostalniški preklopi Slovenski samostalniški preklopi Neformalni govorni položaj (1) apena se sblocca la kartica ̀ bisogna subito aprofittare (2) La maestra mi ha detto di fare tutte le scale ́ /…/ e:: di fare tutti: i četverozvoki (3) A quel bisogna pagare la pijača (4) No l’ išpektor ga fato un’ izjava ́ • • ə:: che • • giustamente (5) Sempre meno ṡe borci. (6) Niente ̀ ormai ́ il furgone se ga rotto ́ • la šipa non ṡe neanche più nera: ́ (7) No quando tiro il čik ́ quando ̀ non so ̀… (8) ’Spetta • d/ dimmi il pl/ plan? (9) O a te ti starebe ful bela la rinka qua stari ̀ (10) Così vedrà come son’ brezvezni ́ i nostri pogovori. Polformalni govorni položaj (11) Stiamo facendo le stesse cose ́ io le ankete le ho già fatte ́ (12) Il dialetto mi viene adesso ́ dopo la puberteta ́ così ́ quando facevi un po’ il frajer ́ (13) Ah sì perché non sapevo la čirilica no? (14) sì però se tu fai decidere ̀ • • il capitalismo ́ al fine sei una:/ una cunja ̀ (15) con la mia kolegica slavistka ̀ di scuola ̀ (16) una: dispozicija di una tesi di laurea ́ (17) questi libri da legere ̀ anche l/ domače branje ̀• • così detto ̀ no? (18) poi problemi ́ per lə:: m: la: m:: ((1 2s)) ecco nostrifikacija ̀vedi? (19) già il: / ə: il bando ́ il razpis ́ no ́ lo mete fuori in istroveneto (20) Be tranne con ə i clienti cioè con le stranke sì. (21) E:: invece poi a pirano ́ c’ erano le tre papige ̀mi pare. 88 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 88 5. 06. 2024 15:12:21 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . Slovenski samostalniški preklopi Formalni govorni položaj (22) anche la sa/ ə: la samoupravna ́ anche la comunità autogestita ́ ha un consiglio ́ (23) • • abbiamo i piccoli ́ i minicantanti ̀ • • • ə: mlade glasbenike ́che m::: (24) il numero ̀ ə:: • • sul monolite ̀ di carcauze ́ il krkavčanski kamen ́• • il secondo numero relativo ̀ ala mal/ malattie (25) • • poi abbiamo il coro ́ • • zbor ́ (26) • e poi abbiamo in casa tartini ́ un corso di ̀ • tečaj ̀̀pianoforte ́ • • klavir ́ violino ́ e • • chitarra (27) Da ženska ́a baba. Čeprav je zgledov preklapljanja italijanskih samostalnikov v zbranem gradivu izrazito malo, lahko iz zgledov v preglednici 9 razberemo, da se italijanski leksem v takih primerih običajno oblikoskladenjsko prilagaja slovenščini, govorci pa pri vključenih italijanskih samostalnikih uporabijo (ustrezno) slovensko sklonsko končnico. Tako oblikoskladenjsko prilagajanje italijanskih prvin je prisotno izključno v podkorpusu neformalne komunikacije. Preglednica 9: Italijanski enobesedni samostalniški preklopi Italijanski samostalniški preklopi Neformalni govorni položaj (28) eno malo ̀ / eno malo birete? > IT: birra, birretta (pivo) (29) ma kaj smo štartali od / o/ ob šestih in petnajst iz cimiterota. > IT: cimitero (pokopališče) (30) To vrže battutino ́ ma mikrofon ́ in se smejejo ̀ kaj češ. > IT: battuta, battutina (duhovita replika) (31) Ja ja je prou ratal ko/ • cuoco. > IT: (kuhar) Mešane predložne zveze Pri mešanih italijansko-slovenskih predložnih zvezah in vključenih slovenskih predložnih besednih zvezah se zdi, da raba predloga narekuje tudi rabo ustreznega sklona vključene slovenske samostalniške besede. Ko zvezo uvaja predlog v italijanskem jeziku, je slovenski samostalnik vselej v imenovalniku, slovenskemu predlogu pa običajno sledi slovenski samostalnik v ustreznem sklonu (zgledi 41, 42, 53). Raba je značilna za neformalni in polformalni govorni položaj, v podkorpusu formalne komunikacije pa zgledov tovrstnih mešanih predložnih zvez ni. COM’È BELLO FAR MEŠAT 89 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 89 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun Preglednica 10: Mešane in vključene predložne zveze Mešane predložne zveze Neformalni govorni položaj (32) Prima che spetavo ̀ • in čakalnica (33) co učiteljica • • me go meso d’ acordo (34) Perché quando sono in *pralnica ́ apunto ́* ṡe questo video ́ (35) ((ime)) me ga portado a casa dal sistematski ́ sto fogliettino ́ (36) Ierimo ṡò in parter ́ (37) lo ga meso in skrinja (38) Me lasci ̀ • • all’ autobusna ́ e:: basta. (39) se ((vdih)) andassi a far un controllo ́ su all’ endokrinološka ́ (40) E invece ha scelto lo sloveno ̀ alla matura ́ (41) Materasso s spominom? (42) Te se fazi otozento chilometri u eno smer. Polformalni govorni položaj (43) Che tipo se andiamo sui skloni ́ è già un› altra roba (44) E i me ga manda in ljubljana ́ (45) • • • In porodniška. (46) una libreria ̀ scusa ́• • quella lì di fronte ala tržnica ́ (47) mia figlia è andata a studiare a lubiana ́ a la biotehnična ́ (48) ché: n:: una signora legeva la r/ relazione del • nadzorni s/ odbor. (49) Perché gavemo gente de/ de la m:: bivša juga ́ (50) Che tipo se andiamo sui skloni ́ è già un’ altra roba. (51) qua in krajevna skupnost ́ d/ iero • • vice / vice ̀ • presidente ̀ (52) dopo che me son trasferido ́ che iero in deveti korpus ́ su a piran ́ dala (cesa) ́ (53) al • ministero ́ • • • per ́ / per per / • • • za starševske. • • Da je raba ustreznega slovenskega sklona v predložnih zvezah odvisna od rabe predloga, dokazuje tudi dejstvo, da v korpusu ni zgledov »neustrezne« rabe, kakr- šni bi bili npr. » materasso s spomin« in » otozento chilometri v ena smer«. Pridevnik Slovenski pridevniki se kot vključena prvina v mešanem govoru v neformalnem in polformalnem govornem položaju pojavljajo zlasti kot povedkovo določilo (npr. ṡe:: ̀ zbirčen – narečna oblika glagola essere, 3. os. ed + sl. prid.), v pridevniški zvezi pa je kvantifikator bodisi v vključenem kodu bodisi v osnovnem kodu izjave (npr. uno è ful znan ̀; ṡe più kompaktna). 90 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 90 5. 06. 2024 15:12:22 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . Preglednica 11: Vključevanje slovenskega povedkovega določila Vključeni slovenski pridevnik kot povedkovo določilo Neformalni govorni položaj (54) se sei počen ̀ sta roba ̀… (55) Pizda cos’ sei così:: zmučkana tu? (56) Sei propio ̀ • z:alepljena. (57) Così vedrà come son’ brezvezni ́ i nostri pogovori. (58) son’ così:: ̀ • • zamaknjeni ́ che non riesco. (59) era così puhast ́ ancora ́ sai (60) • • • Be ṡe pekoč! (61) Sarò modra. (62) sicuro ṡe • • ((neraz.)) ṡe živahen ̀alora sì! (63) co te diventi un poco più:: / • • più vešč! (64) quele batterie che è ṡà neuporabne per lori ́ Polformalni govorni položaj (65) ti avevano deto • •che s/ che sei nepismen (66) Fiera vuol dire ̀ esser ponosna. Prav tako se zlasti med mlajšimi govorci v neformalni komunikaciji pojavlja slovenski nedoločni vrstni pridevniški zaimek neki – ta lahko v mešanem govoru nadomešča italijanski nedoločni člen oziroma partitivni člen, ( articolo partitivo), »ki nadomešča neobstoječo množinsko obliko nedoločnega člena« (Dardano in Trifone 1995, 160). Preglednica 12: Vključevanje slovenskega vrstnega pridevniškega zaimka Vključeni vrstni pridevniški zaimek Neformalni govorni položaj (67) Non era ́ neki film. (68) Nek film italiano ́ (69) Per ə:: neka tipa ́… (70) Ma nek ́ / nek cane di neki amici di ((ime)) ́ (71) Non so ̀ neka tesi ́ / • • una tesi di laurea ̀ eco. (72) Un giorno ero con neki amici:: ̀ di ((ime)) Mešana samostalniška besedna zveza Pri določanju strukturalnih omejitev kodnega preklapljanja Poplack, Wheeler in Westwood (1989, 389) med drugim ugotavljajo, da je preklapljanje v samostalniški besedni zvezi mogoče le tedaj, ko v obeh kodih obstajata skladenjsko enakovredni zvezi, in sicer le na mestih, kjer se površinski strukturi kodov ujemata. Pri mešanem angleško-španskem govoru naj bi bilo torej kodno preklapljanje smiselno in mogoče le med determinativom in samostalnikom v jedru besedne zveze, ne pa tudi med pridevnikom in samostalnikom: COM’È BELLO FAR MEŠAT 91 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 91 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun »English: DET + N Spanish: DET + N CS: ENG DET + SP N; SP DET + ENG N English: ADJ + N Spanish: N + AJD CS: *ENG ADJ + SP N *SP ADJ + ENG N *ENG N + SP ADJ *SP N + ENG ADJ« (Poplack, Wheeler in Westwood 1989, 389) Nasprotno pa v govoru pripadnikov INS zaradi vključevanja slovenskih pridev-nikov in samostalnikov nastajajo številne mešane samostalniške besedne zveze (SBZ) navkljub »neskladju« ustaljenih struktur: slovenska samostalniška besedna zveza italijanska samostalniška besedna zveza pekoča omaka la salsa piccante levi prilastek jedro določni člen jedro desni prilastek mešana samostalniška besedna zveza (la) salsa pekoča določni člen jedro desni prilastek Pri oblikovanju mešanih SBZ je tako ob vključevanju slovenskih prvin ohranjen ustaljeni (nezaznamovani) italijanski besedni red, pri katerem je kakovo-stni pridevnik z restriktivno funkcijo vselej desno od jedra (Serianni 1989, 200; la salsa piccante – *la piccante salsa), čeprav bi bila v slovenski SBZ lastnost oz. kakovost jedra izražena z levim prilastkom (pekoča omaka – *omaka pekoča). V korpusu ni zgledov mešanih SBZ, pri katerih bi bil upoštevan slovenski besedni red (npr. *la pekoča salsa), italijanski besedni red pa je ohranjen, celo tedaj ko je v jedru mešane SBZ slovenski samostalnik (ṡe tuto ̀manjšina ṡlovena ’je vse slovenska manjšina’) in včasih celo tedaj ko sta tako jedro kot dopolnilo v slovenskem jeziku (non ho più ́odsev ́ rumen oranžen ’nimam več rumenoo-ranžnega odseva’). 92 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 92 5. 06. 2024 15:12:22 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . Preglednica 13: Slovenski desni prilastek v SBZ Mešane SBZ s slovenskim desnim prilastkom Neformalni govorni položaj (73) tanto ̀ uau ́ il film ́ razprodan ́ (74) te resti / te pol restar nove anni con la caṡa ̀ rušena ́ e che non te rivi a ricostruir ̀ (75) No questa è • salsa messicana pekoča. (76) il moto mat bivši (77) ti fanno il contrato ̀ pač ə quelo::študentsko Polformalni govorni položaj (78) Mi hanno detto ́ che ho un:: sloveno ́ • • srednješolski. (79) ma chi che vivi qua ́ che ṡe de qua ́ ga lo ṡloven ́ • • • e • domače (80) ma ci son questi termini: ̀((0,9s)) strokovni ̀ (81) Sopratuto ́ con tute le cose strokovne Preglednica 14: Slovensko jedro SBZ Mešane SBZ s slovenskim jedrom Neformalni govorni položaj (82) ṡe tuto ̀manjšina ṡlovena (83) ((ime)) ga fato sta ̀ • • dizertacija ̀ anatomica ́ (84) Dopo te ga quelle varjante più • • • potovalne ́ 7.1.2 Glagol in dvojezične zložene glagolske zveze V dvojezičnem mešanem govoru se kot enobesedni preklopi pojavljajo tudi slovenski glagoli, ki pa so večinoma rabljeni v nedoločniški obliki (gl. Dvojezične zložene glagolske zveze). Edini izjemi sta glagola paziti in štekati (razumeti) v spodaj navedenih zgledih 85 in 86 iz podkorpusa neformalne komunikacije, ki pa imata v govoru specifično sporočanjsko pragmatično funkcijo. V obeh primer gre namreč za t. i. tag-switches, vrivke, torej za preklopljene samostojne segmente, ki so neodvisni od skladnje povedi (Piga 2014, 180), saj »vključeni del deluje kot krajši vrinjeni stavek« (Dal Negro in Guerini 2007, 44). Enako velja za zgled 87, pri katerem se v slovensko osnovo »vriva« italijanski enobesedni glagolski preklop. (85) Seicentozinquanta euro gaveva. • • E doperado pazi. • • Šestopetdeset evrov je imel (stal). In rabljen – (86) e non pos’ tagliarmi le unghie ̀ štekaš. in ne morem si ostriči nohtov – COM’È BELLO FAR MEŠAT 93 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 93 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun (87) ma kje si živela ti ̀ scusa ́ do / do včeraj? – oprosti – Sicer je preklapljanje italijanskih glagolov v pretežno slovenskih izjavah redko. Drugi zabeleženi enobesedni italijanski glagolski preklop pa je tudi edini zgled (88), pri katerem bi zaradi besednega reda in (neustrezne) rabe sklona lahko pri- šlo do napačnega tolmačenja sporočila: »Ja: in ka/ in kaj / in kaj porta ̀ lase?« ( Ja in kaj, in kaj prinese lase? ). (88) Lea Rajši da si sanjala lase ́ ki zobe pravijo da:: porta mal no? SL > IT: prinaša nesrečo, ne? 42 Ja: in ka/ in kaj / in kaj porta ̀ lase? ((smeh)) SL> IT: prinese > SL Lea Ne vem ́ • • ma vem da zobe če sanjaš ́ pa da / da: / da ne prinaša dobro ̀ ne? Ja. 46 Nianche i cavei ̀ (no ṡe tanto) … Niti lasje (niso tako) Lea Nianche i cavei? Niti lasje? 42 Molti intrighi ̀ (ma vara che ṡe…) Veliko spletk (glej, ki je…) Lea Intrighi? Spletk 46 Sì una roba cusì. Ja, nekaj takega. Iz konteksta je videti, da gre za elipso, saj se oseba 42 navezuje na predhodno Le-ino izjavo. Brez izpusta bi se izjava najverjetneje glasila » Kaj porta [sanjati] lase« ali » Kaj porta [če sanjaš] lase« ( Kaj prinaša, če sanjaš o laseh). Pa vendar pogovor teče nemoteno dalje kljub preklopu in nekoliko nerodni formulaciji. Dvojezične zložene glagolske zveze Slovenski glagol se torej kot vključena prvina v pretežno italijanskem govoru pojavlja zlasti v dvojezičnih zloženih glagolskih oblikah, in sicer slovenski pogovorni nedoločnik s končnico -t vselej nastopa za spreganim italijanskim glagolom fare (početi, delati, narediti, storiti), npr. v zvezah faciamo snemat, far mešat, go fatto zafrknit (gl. preglednici 15 in 16 v nadaljevanju). Da bi razumeli sestavo, pomen in učinek takih dvojezičnih glagolskih zvez v me- šanem italijansko-slovenskem govoru, se najprej ozrimo k sorodnim skladenjskim strukturam v obeh jezikih. Glagolske zveze z glagolom v nedoločniku namreč po-znata tako italijanski jezik (npr. zveza naklonskih glagolov in glagolov zaznavanja 94 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 94 5. 06. 2024 15:12:22 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . z nedoločnikom ter vzročniške zveze glagolov fare in lasciare z nedoločnikom; Serianni 1989, 395–397) kot slovenski jezik (npr. zveza pomensko nepopolnih pomožnih glagolov z nedoločniškim povedkovnikom ali zveza glagolov premika-nja z namenilnikom, Toporišič 2004, 587–589), vendar je podobnost med takimi enojezičnimi glagolskimi zvezami z nedoločnikom in obravnavano mešano glagolsko zvezo le navidezna. Po sestavi najbližje italijanske vzročniške zveze glagola fare in nedoločnika ( costruzioni fattitive oz. causative) namreč izražajo dejanje, ki ga osebek povzroči, vendar ga ne izvrši neposredno (npr. ho fatto recapitare la lettera al nuovo indirizzo; Marco mi ha fatto arrabbiare v (Trifone in Palermo 2008, 130). Po Serianniju gre pri tem za nekakšno sodelovanje med slovničnim osebkom kavzativnega glagola in logičnim osebkom nedoločnika, saj prvi sproži delovanje drugega (Serianni 1989, 550). V slovenskem jeziku so italijanskim kavzativnim zvezam po pomenu in sestavi še najbližje zveze z velevanjskimi glagoli » veleti, ukazati, naročiti, prisiliti, dati (prisiljen biti; seveda tudi ukazano je bilo itd.)« (Toporišič 2004, 587). Tem pa je podobna tudi zveza glagola storiti z nedoločnikom, ki se pojavlja v primorskem pogovornem jeziku in je najverjetneje kalk iz italijanščine. Ta zveza je prisotna tudi v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega, v katerem je drugi pomen gesla storiti: »ukazati, odrediti, pripraviti, tj. narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajo- čega nedoločnika: /…/ v’ sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti« (Snoj 2015). V mešani glagolski sintagmi glagola fare s slovenskim nedoločnikom je vzročna vrednost italijanskega glagola zanemarjena, njegov prvotni pomen pa oslabljen. Razliko je mogoče ponazoriti s primerjavo navidezno podobnih zgledov z nedoločnikoma disperare in obupati: a) Ho fatto disperare la mamma. Naredil sem obupati mamo. → Mamo sem spravil v obup. b) /…/ ho un po’ ̀• • non perso la voglia ̀ però ((smeh)) • • • ho fato *obupat*. sem malo ne izgubila voljo ampak naredila obupat V zgledu a) glagol fare nima samostojnega pomena, a pridobi kavzativno vrednost v zvezi s polnopomenskim nedoločnikom v implicitnem predmetnem odvisniku (prim. Serianni 1989, 550); osebek glagola fare v glavnem stavku je neizražen [ io, 1. os. ed.], predmet glavnega stavka [la mamma] pa je obenem osebek podre-dnega stavka (prim. (Colombo 2019, 100). V zgledu b) iz korpusa dvojezičnega govora glagol fare prav tako nima samostojnega pomena, vendar je iz sobesedila mogoče razbrati, da v zvezi z nedoločnikom ne izraža kavzativnosti. Prvi element v italijanskem jeziku namreč prevzema vlogo pomensko nepopolnega pomožnega COM’È BELLO FAR MEŠAT 95 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 95 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun glagola in izraža ustrezne slovnične kategorije ( ho fato – 1. os. ed., passato prossi-mo), vključeni slovenski glagol v nedoločniški obliki (obupati) pa določa pomen zložene glagolske zveze, ki jo lahko prevedemo kot: »obupala sem.« Italijanska prvina dvojezične glagolske zveze z nedoločnikom torej oblikuje skladenjski okvir in slovenska dodaja vsebino. Zgledov mešane dvojezične glagolske zveze z nedoločnikom je v korpusu razmeroma malo (le 24 pojavitev v podkorpusu zasebne neformalne komunikacije in samo tri v korpusu polformalne komunikacije,24 v formalnem govornem položaju pa do takih struktur ne prihaja), vendar se ti pojavljajo v govoru pripadnikov INS vseh starosti. Preglednica 15: Dvojezične zložene glagolske zveze za sedanjik Dvojezične zložene glagolske zveze za sedanjik Neformalni govorni položaj (89) A ma fai già snemat. (90) Quando ti fano rast ́i:: modrosni. (91) Com’ è bello far mešat. (92) E allora ́ • • faccio driblat le ultime ́ (93) Quindi ga dito • • „falla rušit ́ (94) mi go solo ditto ́ „vara non staite a far martrat ́ • • gira la ciave in giò / in ṡò.“ (95) Sì sì ̀ anche ((ime)) andava ful volte là a far stavit. (96) Ben vado un poco ́ cio/ fazo pocrtat un poco. (97) No: e la fa šraufat ́ qua a capodistria. (98) E se te vol la fa divjat ́ • • e ti se te vol la guida normale. (99) Che lui vol ̀ • che facciamo naročit! Polformalni govorni položaj (100) • • • Quela volta non posso: ́ ((1,2s)) glumarit. Preglednica 16: Dvojezične zložene glagolske zveze za preteklik Dvojezične zložene glagolske zveze za preteklik Neformalni govorni položaj (101) Ascolta ̀ de cosa se ga fato javit? (102) No ̀ ho solo un orechio ̀ un po’ più a punta ́ perché non si è fatto zrolat ́fino ala fine. (103) a:: de novo go fatto • zafrknit˙ (104) uno dei vicini se ga fatto • to/ to:žit o qualcoṡa ̀ 24 Med obravnavanimi zgledi dvojezičnih glagolskih zvez se vključeni slovenski pogovorni nedoločnik samo enkrat pojavi v zvezi s spreganim italijanskim modalnim glagolom potere (moči; gl. zgled 100), ki že sam po sebi omogoča dopolnjevanje zveze s slovenskim nedoločnikom. 96 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 96 5. 06. 2024 15:12:22 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . Dvojezične zložene glagolske zveze za preteklik Polformalni govorni položaj (105) anche ieri facevamo ((1,3s)) con la mia kolegica slavistka ̀ di scuola ̀ facevamo: ̀ • • • lektorirat ́ una: / una: dispozicija (106) /…/ ho un po’ ̀• • non perso la voglia ̀ però ((smeh)) • • • ho fato *obupat* Enako strukturo za italijansko-hrvaški par navajajo Milani-Kruljac (2003, fare cepnit – pasti na izpitu) ter Altin in Oretti (2003, fa discotechirat – zahaja v disko), poleg tega anekdotični primeri iz slovenske Istre (npr. far giocat nogomet – igrati nogomet; non me fazo družit – se ne družim ; non si fa spodobit – se ne spodobi) kažejo na to, da gre za strukturo, ki se prenaša med generacijami znotraj skupnosti in ki jo prevzemajo tudi drugi govorci iz obalnih mest Primorske, ki niso italijanske narodnosti, a so obiskovali šole z italijanskim učnim jezikom. Sorodne mešane glagolske zveze, t. i. nonfinite embedded language verbs in do constructions (Myers-Scotton in Jake 2014), bilingual compound verbs (Muysken 2016; Edwards in Gardner-Chloros 2007) oziroma light/operator verb constructions, se pojavljajo pri najrazličnejših jezikovnih parih; prim. mešano strukturo glagola hacer z glagolom pri špansko angleškem in špansko nemškem jezikovnem paru, npr. »lo hi-cieron hire« (zaposlili so ga) v Vergara Wilson (2013, 129); »hacen klingen un poco raro« (zvenijo nenavadno) v Gonzáles-Vilbazo in López (2011, 833) in pravzaprav ne poznajo »ne tipoloških ne zemljepisnih meja« (Myers-Scotton 2002). Podrobnejšo razpravo o morebitnih strukturalnih vzrokih za pojavljanje in razširjenost takih zvez pri različnih jezikovnih parih najdemo pri Muyskenu (2016), ki se ob obravnavi zgledov s širokega areala, ki se razteza vse od Šrilanke do Grčije, sprašuje, ali gre pri tem za posebno značilnost jezikov na geografskih območjih, ki drug z drugim mejijo, in pri katerih bi lahko v času njihovega razvoja prihajalo do medsebojnih vplivov, ali pa gre morda za univerzalne vzorce in vprašanje tipoloških značilnosti jezikov, tj. »možnosti nastajanja struktur zaradi ugodnih tipoloških okoliščin« (prav tam). Glede njihove funkcije Myers-Scotton in Jake (2014) menita, da do vključevanja neosebnih glagolskih oblik prihaja zato, ker te bolje izpolnjujejo govorčev namen kot osebne glagolske oblike v osnovnem kodu, obenem pa raba struktur s pomensko oslabljenim spreganim pomožnim glagolom v osnovnem kodu in vključeno neo-sebno glagolsko obliko omogoča hitrejše sporazumevanje brez posebnega napora in prilagajanja, ki bi ga sicer zahtevalo spreganje vključenih glagolov oziroma oblikovanje ad hoc hibridnih struktur, kakršna bi lahko bila, na primer, raba slovenskega korena in italijanskega obrazila (prim. »otroška psevdoizposojenka« plavo ’plavam’ < sl. plavati + it. prip. 1. os. ed. sed. -o; Filipi 1995). Četudi se mešane glagolske zveze tudi pri drugih jezikovnih parih običajno obravnavajo v okviru KP, Gardner-Chloros poudarja, da te strukture pravzaprav že kažejo »znake kreolizacije, saj vključujejo konvergenco med slovnicama in analitičen pristop k besedišču« (2010, 198). COM’È BELLO FAR MEŠAT 97 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 97 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun 7.1.3 Prislov, povedkovnik, členek, veznik, medmet Prislov Manj pogosto govorci vključujejo posamezne slovenske prislove (oz. povedkovni-ke, kakor prikazujeta zgleda 113 in 114). Preglednica 17: Vključevanje slovenskih prislovov Slovenski prislovi v pretežno italijanskem govoru Neformalni govorni položaj (107) Contagiri e contachilometri ločeno ́… (108) Guarda ̀ ce be ef ́te la ga nejked ́ e::: que/ spet col turing kao no? (109) Brezveze ̀ così. (110) Ma no ́ • enkrat ́• • sì: ́ (111) Quaṡi son andato a far a pol • pizda. (112) e la sua sorella ́ anche kao ́ • • spredaj ́ kao ́ • • e chiede ̀ „ma poznaš ((ime))“. (113) Adeso no ghe servi. Questo no ṡe nujno ̀ (114) A:: ma anche quel non ṡe nujno ̀ sa? Polformalni govorni položaj (115) mi rilasso ́ e inizio a parlare mešano ́ (116) Mi e ((neraz.)) insieme perché ṡe: ̀ taku ́… (117) se è una roba che rendi ̀ bolj/ meio ̀ in una lingua ́ Govorci občasno v pretežno slovenskih izjavah vključujejo italijanske prislove. Čeprav na tem mestu vse obravnavam kot preklope, bi za nekatere glede na pogostnost rabe lahko trdili, da so to že prevzete besede v pokrajinskem pogovornem jeziku. Volk (2007, 161) namreč med romanizme v spontanem govoru slovenske Istre med drugim prišteva tudi alora (torej) in tipo (recimo, na primer). Preglednica 18: Vključevanje italijanskih prislovov Italijanski prislovi v pretežno slovenskem govoru Neformalni govorni položaj (118) dandanes smo se rodili ́ v takem svetu ki ̀ • ormai ́ • • je vse blizu ̀ ne? (119) A boš še masa ̀ a ́ trpela vročine ̀ alora. (120) Anzi ̀ meni ̀ ne *znancem ́ ((smeh)) *Meni.* ((smeh)) (121) Sej tanto brišeš kaj. (122) Ma kolko so ble stare te. • • • Tipo ̀• • osemnajst! (123) Zdej je nehalo snemat tipo pred eno uro. (124) Ma smo dve ure leti ́ • • fra ti ́ in mi sami pole ́altroché maš za prepisovat. 98 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 98 5. 06. 2024 15:12:22 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . Členki Pri prepoznavanju in razločevanju členkov od drugih besednih vrst se naslanjam na definicijo členka po Žele (2014, 9), ki ga opredeli kot »strnjeni ubesedeni govorni dogodek, ki opozarja na spremenjene okoliščine besedila«. Vključevanje slovenskih členkov je zlasti izrazito v mešanem oziroma pretežno italijanskem govoru v neformalnem govornem položaju (gl. preglednico 13), veliko redkeje pa se v pretežno slovenskih izjavah pojavljata členka sì in no (npr. Fejzerca ̀ no?; Neka skuta no? ; Ni nujno sì.). Sì in no sta v italijanščini sicer kategorizirana kot prislova ( avverbio di affermazione, avverbio di negazione), ki pa sama po sebi »ne določata pomena druge besede, temveč nadomeščata cel stavek« (Trifone in Palermo 2008, 152; gl. tudi »‚ uso olofrastico‘ dell’avverbio« v Serianni 1989, 505–506). Ker v obravnavanih zgledih opravljata enako funkcijo kot njuni slovenski ustreznici, sta tu obravnavana v isti kategoriji. Med zabeleženimi členki je pri različnih govorcih, zlasti v neformalni komunikaciji, zelo pogosta raba slovenskega pogovornega členka ful (gl. zglede 132–141 v preglednici 19), ki kot naklonski vrednotenjski členek »izraža močen vrednotenjski odnos ali pa ga samo krepi«, kot naklonski čustvenostni členek pa »krepi določeno prepričanje« (Žele 2014). Členek je prek konverzije iz prislova ful »zelo, močno«, prevzetega prek hrvaškega ful iz angl. full (v drugačnih rabah), vstopil v slovenski pogovorni jezik, od tu pa vstopa tudi v italijanski govor pripadnikov INS (o izvoru, pomenu in rabi izposojenke ful v slovenskem pogovornem jeziku podrobneje piše Pulvirenti, 2016). Raba slovenskih členkov pač, dejansko, valda, baje, itak itd. na poljubnih mestih v povedi je značilna izključno za skupino mlajših govorcev, pri drugih govorcih, vključenih v raziskavo, pa take rabe ni opaziti. Preglednica 19: Vključevanje slovenskih členkov Slovenski členki v pretežno italijanskem govoru Neformalni govorni položaj (125) ((ime)) ṡe in radio ja. (126) Allora quando veniva come ispezio:n /no no no no ne ne ne ne! (127) „La mamma ́ ci ha detto ́ che ̀ • • la tes/ • • ne il cervello ́ sta nella tes/ • • no ̀ • in una scatola (128) Bicier nero ́ e bira scura ̀ ne non vedi niente ̀ ne? (129) Quante cose ‚sta estate ̀ res:: ́… (130) Era ora ̀ res ́ non so ́ pizda. (131) Io non so sploh ́ cos/ (132) O io ful andrei a ultra stari. (133) Lei è ful fotogenica. COM’È BELLO FAR MEŠAT 99 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 99 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun Slovenski členki v pretežno italijanskem govoru Neformalni govorni položaj (134) Sì sì ̀ anche ((ime)) andava ful volte là a far stavit. (135) Ma • • sì ma per dire pač non so: ̀ hai soto un po’ più chiaro: ́ sopra un po’ più scuro ́ pač per dire ́ no ́ • • che: il colore ti fa tu/ tuto uno ̀ e pač sembra più:… (136) È pač ́ • • • una merda di cartone ̀ no ́ però pač ̀ lui rideva. (137) Ma dejansko ́ ha sempre ́ le stese ́ profilne ̀ (138) Ma dejansko ́ a così tante persone ́ starebbe bene la rinka. (139) Questo è dejansko scienza o: ̀… (140) Dejansko mi colorerei così. (141) non mi lascia mai da farlo dejansko da sola. (142) Pizda valda avevo ̀ stari. • • (143) Sì valda. (144) Ah sì valda e cosa compri. (145) Sì e poi c’ è la parte kao divertente ̀ • ma non è divertente. (146) pensano: di::: / • • • di trovare ́ kao ́ il sistema vincente: ́ (147) qualche zento euri in più ́ perché è honda ṡe kao ̀ più ́… (148) Nek film italiano ́ duemilae quindici ́ ful buono baje ́ • • ed è ful figo stari. (149) ((hrup)) Ma no ́ baje che sia ̀((1,7s)) ə:: come cazo se ciama quel ̀ (150) Solo comunque ṡe divje baje ̀ no? (151) Sì ajde. (152) Ajde insoma non ṡe mal no ma ̀ (153) Luglio agosto sì ajde. (154) Mi son ́ / mi me piaṡi co / ((1,7s)) co la gente v bistvu … • • • ((neraz.)). Co la gente v bistvu ́ • • • si interesa ̀ a • • / a ’sta roba qua no? (155) perché noi parliamo itak ́ italiondolo ̀ no? Polformalni govorni položaj (156) E:: sì ̀ ’sta roba è res triste. (157) • • • Anche l’ unica cosa ́ sula quale sono res sicura. (158) Pač a me ’sta roba mi è rimasta ful impressa ̀ infatti ́ • più volte ̀ la dico. (159) Sì • questo mi da f:ul fastidio ̀ tipo:: • • non so ́ le ins:egne ̀ là (160) Sì • sì v bistvu ̀ sì. (161) Pravzaprav loro hanno il dovere. (162) Quindi sapendo questi tre: ́ • • • tu dejansko stari puoi imparare ́• tutte le lingue ̀ (163) E poi il latino ́ comunque mi colega pa res tutte le lingue ̀ no? (164) magior parte de le amicizie te le ga qua ́ e:: ((neraz.)) ma valda che ṡe giusto. 100 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 100 5. 06. 2024 15:12:22 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . Veznik V celotnem korpusu neformalne komunikacije je zabeleženih le pet primerov, pri katerih kot enobesedni preklop nastopa veznik. V korpusu polformalne in formalne komunikacije takih pojavitev ni. Ker sta dva slovenska veznika zabeležena pri enem samem govorcu, bi lahko zaključili, da gre za idiosinkratično rabo in da se slovenski vezniki kot samostojni enobesedni preklopi v dvojezičnem govoru pripadnikov INS najverjetneje ne pojavljajo, vendar moramo upoštevati dejstvo, da je korpus razmeroma majhen. Ob večjem naboru govorjenih besedil bi se lahko izkazalo drugače. Pri vključevanju italijanske vezniške besede anche v slovensko osnovo pa je težko z gotovostjo trditi, da gre za preklop, saj je v pri-morskih narečjih že ustaljena prevzeta oblika »anka« (o razširjenosti romanizma v istrskoslovenskih narečjih piše Todorović 2018, 232). Preglednica 20: Veznik kot enobesedni preklop Vključevanje veznikov Neformalni govorni položaj (165) L’ unica se ciogo ́ è il blek uido ́ • • oziroma il ə: ((2,9s)) blek uidou ́/ honda blek uidou ́ (166) Cosa pa. (167) Dve kokakoli e? (168) Je internet ́ maš uno ́ maš drugo ̀ se / si nekako ̀ • • • anche ́ / anche ku si leti ́ • zaprt ́ • • še vedno si lahko: ̀ • svetoven člouk ̀ še vedno. (169) To anche bo ((neraz.)) točno to. Medmet Med enobesednimi preklopi na povedni ravni se medmeti, ki bi jih prepoznali kot slovenske, pojavljajo zelo redko. Preglednica 21: Vključevanje slovenskih medmetov Slovenski medmeti v pretežno italijanskem govoru Neformalni govorni položaj (170) và in frigo ̀ a ciorte bira dej. (171) se vedi che: • • già diṡi „nasvidenje“. (172) Pa/ ə: mi n/ la mattina ̀ „dobr dan ̀ dobr da:n ́“ ouau! (173) Aja ́ vanno a bled domani. Polformalni govorni položaj (174) automatico me vien de dire dober dan. COM’È BELLO FAR MEŠAT 101 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 101 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun 7.1.4 Preklapljanje daljših nizov v stavku Zlasti v korpusu neformalne komunikacije naletimo tudi na primere, pri katerih preklopljeni segment obsega daljši večbesedni niz v stavku. V zgledu 175, v katerem je prišlo do izpusta povedka, preklopljeni segment zajema vrinjeni » tag- -like« preklop in preklop priredno zložene samostalniške besedne zveze v vlogi predmeta, pri zgledu 176 preklop obsega členek in prislov, zgleda 177 in 178 pa je lažje razčleniti, če spremenimo besedni red. Tako vidimo, da je pri zgledu 177 govorec uporabil slovenski členek in samostalniško besedno zvezo, pri zgledu 178 pa je uporabljena slovenska samostalniška besedna zveza v vlogi osebka, italijanski povedek, slovenski samostalnik kot povedkovo določilo in slovenski členek. (175) Js enostavno sai ̀ • • suono ́ immagine ̀ ne? Jaz [sem] enostavno [uporabila], veš, zvok [in] sliko, ne? (176) Io non so cosa faccio krneki tu. Jaz ne vem, kaj počnem kr neki tu. (177) Se speta ’sta fakin glavna • f:ul.  se speta ful ’sta fakin glavna Se čaka to fakin glavno ful.  Se čaka ful [na] to fakin glavno. (178) Ṡe tipo cestak ́ ne ́ un motor.  Un motor ṡe tipo cestak, ne? Je kot cestak, ne, tisti motor.  Tisti motor je kot cestak, ne? 7.2 MEDSTAVČNO KODNO PREKLAPLJANJE Med strukturalnimi omejitvami preklapljanja Gumperz (1982, 88) za preklapljanje med priredno in podredno vezanimi stavki zapiše, da je sicer mogoče, vendar je v takih primerih veznik vedno v kodu preklopljenega stavka: »I was reading a book and she was working. * I was reading a book and she was working. John stayed at home because his wife was at work. *John stayed at home because his wife was at work. « Tudi v veliki večini zgledov iz korpusa prihaja do preklapljanja točno na meji med stavkoma (zgled 184), pri tem pa je lahko veznik, ki uvaja naslednji stavek, še v prvem kodu (zgleda 179, 180) ali pa (pogosteje) že v drugem (zgledi 181,182, 185). Zgled 183 prikazuje kombinacijo obojega. 102 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 102 5. 06. 2024 15:12:22 OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA . . Preglednica 22: Medstavčno kodno preklapljanje na stavčni meji Preklapljanje med stavki Neformalni govorni položaj (179) Rajši da si sanjala lase ́ ki zobe pravijo da:: porta mal no? (180) ((ime)) me ga dito ́ da sn glupa kot krava. (181) eni osebi ̀ ki je tako zafrustrirana z višino ̀ • • • tako / tako kot jst ́ • • • che da un senso che finalmente non son mi quella tipo l/ • • • m:: el / el mascio de la situazione ̀ (182) nikoli: ́ • • • ne rušit hišo ́• • • se no te ga già ́ • • il progetto de • • ricostruzione aprovato. (183) S:e te la struchi se no: ́ diṡi che ni neki ̀ ma ki strucar mi piaṡi ful! Polformalni govorni položaj (184) In če mi ni zveni v redu ́vuol dire che c’ è qualche sklon ́ che non va bene ̀ no? (185) ́ • • in quelli che sono gli sloveni di trieste ́ki govorijo ̀ malo bolj tako: ́ Drugod, redkeje, spremembo koda napoveduje že preklop besede ali besedne zveze v prvem stavku. Preglednica 23: Medstavčno kodno preklapljanje Preklapljanje med stavki Neformalni govorni položaj (186) (Quela volta era) svetovalka ́ v raz/ k/ takrat js sm učila menda prvi razred tudi ne? (187) da je tukaj ̀ • • cenejša:: • • tipo la / la birra: ̀ • • • union ̀ non so chi fa la radler ̀ no? (188) co te ga tu:to ̀ urejeno ̀ boli te kurac ̀ (189) Ga il senzor ̀ računa. (190) Ja • nič ́ brezveze kaj je blo ̀ pagliuca ̀ • van basten ́ • • pol ́ • kaj je blo: ̀ ne vem ka:j ́ mio zio ((ime)) • due spacciatori ́ • e mezzo ́ • • e / e poi basta ̀ • perché… COM’È BELLO FAR MEŠAT 103 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 103 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun 8 Funkcijska analiza kodnega preklapljanja 8104COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 1045. 06. 2024 15:12:22 FUNKCIJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA 8.1 FUNKCIJSKA ANALIZA PREKLAPLJANJA BESED IN BESEDNIH ZVEZ Pri obravnavi funkcij enobesednih preklopov se je pokazalo, da jih je mogoče kategorizirati po področjih oz. tematskih sklopih (prim. Fishman 1972). Govorci namreč pogosto vključujejo slovenske samostalniške besede s področja zdravstva, financ, šolstva, uprave in administracije (prim. »posebne psevdoizposojenke, pravno-administrativna terminologija«, Filipi, 1995), torej s tistih področij, za katera lahko predvidevamo, da tudi v vsakdanjem življenju pripadnikov INS prevladuje raba slovenščine (gl. izbrane zglede samostalniških preklopov v preglednici 24). Preglednica 24: Samostalniški preklopi po posameznih področjih Samostalniški preklopi po posameznih področjih Finance e go anche la kartica ́che se ga sblocà ́ Bankomàt ́ da qualche parte ́ Ma mi go: • keš mi go mile euro al meṡe de • limit Zdravstvo Sono andada in šolska ́ ((ime)) me ga portado a casa dal sistematski ́sto fogliettino ́ su cui era scrito ́ nižja rast. Son tornada a casa ́ con: • tre napotnice ́ Prima che spetavo ̀ • in čakalnica ́ la pagava ́ i ventisette euro • • de dodatna ̀ / de dodatno ́ zavarovanje el ṡe sempre soto ’sta / ’sta krivulja. Ṡe • viroza ́ intestinale. gavevo fato dopo la magnetna resonanca ́ Ma: • • • quel / ə prva pomoč˙ ((neraz.)) Šolstvo ha scelto lo sloveno ̀ alla matura ́ adeso te devi dir učiteljica ́ e non più tovarišica. però a volte i ga la predura ̀ • • alle sette ́ Mercoledì ho: l’ / ho: l’ izpit ́ È ə:: tuto in sloveno ́ certe pole neanche le trovi in italiano ̀ ma • • • ou. Là dove ṡe la scuola:: ̀ nautica ́ sì pomorska ́ Uprava in administracija No l’ išpektor ga fato un‘ izjava ́ quanto registr/ ə registracije ti viene per la roba al • ministero ́ • • • per ́ / per per / • • • za starševske. • • la r/ relazione del • nadzorni s/ odbor COM’È BELLO FAR MEŠAT 105 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 105 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun Ob tem lahko zasledimo tudi rabo slovenskih žargonskih izrazov, vezanih na poklic in prostočasne dejavnosti govorca (prim. »specializirane psevdoizposojenke«, Filipi 1995), npr. izrazje s področja športa, motoristike, vožnje, glasbe, kulinarike itd. (gl. izbrane zglede samostalniških preklopov v preglednici 25). Preglednica 25: Samostalniški preklopi, vezani na poklic in prostočasne dejavnosti Samostalniški preklopi, vezani na poklic in prostočasne dejavnosti Poklic Sì ma questo è:: sì tipo ̀ trgovec ̀ potnik ̀ no ́ non ((neraz.)) nianche più farmacista ̀ no ́ pur essendo slovena e slavistka ́ A:: ma non te gavevi ciolto una vizitka ̀ da qualche parte. Ho detto ma be ́ • mettetemi ̀ • non so ́ anglist! quel suo šef me ga dito ((ime)) che ghe toca lavorar tuto il vikend • • inventura ́ Mi vado zù dai tonci ́ E ho l’ equipollenza ́ in lingua / in / dal ministero sloveno ́ di višji arhivist. Motoristika, vožnja, promet E me piaṡi la cebeefka ́ hai doppio števec ́ Ghe meto ancora il kufer drio ́ Solo vara quel blatnik drio ((neraz.)) far anco un do orete ́ ((1,5s)) poco • poligon ́ de novo sa? per quele enosmerne ́ ho fato caṡoto ̀ Me lasci ̀ • • all’ autobusna ́e:: basta. Non / penso ṡe: / ṡe grande kubikaža ̀ ti / ti te farà • • kratke relacije • con ela Glasba E iera la predskupina? e:: di fare tutti: i četverozvoki. o piuttosto che il bas ́ o la chitarra ́ no? Jedi, kulinarika Čevapi e pesce nella stesa restavracija. abiamo trovato su internet dei ə: recepti ́ • • • Ti te ga:: indukcija ̀ là? Pomodo:ro • • antiossidante ́ con la pleskavica ́ ((1,3s)) abbondante ga fato un pochetin de kanapejčki ̀ Di quello là c’ è solo: šunka sir. un formagio ́ • • di sirotka fato no? Sì ṡe tipo skuta ́ 106 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 106 5. 06. 2024 15:12:22 FUNKCIJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA Pogosto prihaja tudi do preklapljanja izrazov, vezanih na specifične elemen-te slovenske kulture ter na slovensko in lokalno stvarnost (gl. izbrane zglede v preglednici 26). Preglednica 26: Elementi slovenske kulture in stvarnosti Samostalniški preklopi, vezani na slovensko kulturo, jezik in lokalno okolje Slovenska kultura in jezik perché non so le sklanjatve ̀no? in sloveno: ̀ • correggo solo la dvojina ̀ Che tipo se andiamo sui skloni ́ è già un’ altra roba perché io ti so cantare ̀ na juriš ́ e so cantiarti bandiera rosa ́ le canzoni tipo di oton župančic ́ sai quele cose la che insegnano. L/ la čebelica::: ́ anche in sloveno Io guardo tipo ̀ quelle cose ̀ preve:rjeno ́ epilog ̀ tutti guardano ̀ usodno vino? cos’ era ̀ quello kajmak e marmelada ̀ Slovenska stvarnost ṡe tuto ̀ manjšina ṡlovena::˙ • • • cioè anche come i: ̀ zamejci ̀ a trieste ́ Sempre meno ṡe borci. di::: qua ̀ del kras ́ o non so di dove. come dicono i:: štajerci com parla ’sti primorci. Se te vadi dal • kongresni trg ́ • • • verso:: tromostovje. Qua sù dove ṡe la tromeja. Che ṡe nato soto la bivša juga ́ Lokalna stvarnost Un po’ prima de beli križ Così tanta gente ̀ c’ è oggi a koper ̀ son andato a fare una passegiata sula / • • • sulla semedelska dopo si passa: ̀ per triintridesetka ́ c’ è giù in kidričeva ̀ no? Mi go là le primorske novice ́ mi legio il trilo ́ primoske novice uguale. iero in deveti korpus ́ su a piran ́ dala (cesa) ́ Samostalniški preklopi se lahko zlasti v neformalni komunikaciji med mlajšimi govorci kot vrivki pojavijo kjer koli v stavku, določene vulgarizme in slengizme pa lahko obravnavamo tudi kot členke, ki izražajo razburjenje ali močno zanikanje (Žele, 2014) oziroma opravljajo funkcijo medmetov in mašil v skladu z Gumper-zovo klasifikacijo preklapljanja (1982). COM’È BELLO FAR MEŠAT 107 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 107 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun Preglednica 27: Samostalniški preklopi v vlogi mašila ali členka Samostalniški preklopi v vlogi mašila ali členka Neformalni govorni položaj Ma basta ̀ cosa kurac se te compri questa ́ te pol farla così ̀ no: ̀ • kurac • perché la luce non gaveva ̀ no? non me ṡe gusto andar • • pizda a bruṡarme sul sol ̀ cazo. Solo vara quel blatnik drio pizdarija ̀ no? Era ora ̀ res ́ non so ́ pizda. Pizda cos’ sei così:: zmučkana tu? Pizda alora ’ndiamo là ́ stari ed è ful figo stari O io ful andrei a ultra stari E ti non te sa quanti casini sa co ’sta roa stari ̀ te denuncia in un momento ̀ stari ̀ che te scherzi. Dai che figada stari. • • • Pri drugih vključenih besedah in besednih zvezah, ki niso vezane na specifično področje (npr. non serviva comprar la bunda ́; Hai tobak ́ sulle tette; Ma le serviva il vece ́; alle stave ful giocano ̀; un nemški ovčar ́ cucciolo ́; pago mi: questa runda; questo è tuto il štos), pa bi med razloge za preklapljanje lahko prišteli zapolnjevanje leksikalnih vrzeli (prim. Filipi 1995), hitrejši dostop do posamezne besede v enem izmed kodov, rabo besed in fraz, ki so govorcem prešle v navado (prim. Šabec 1988; Novak 2021), ter željo po ekonomičnosti in tekočnosti pogovora. 8.2 FUNKCIJSKA ANALIZA MEDSTAVČNEGA KP IN KP NA NADPOVEDNI RAVNI Pri pregledovanju gradiva sem pri dvojezičnih izjavah, pri katerih prihaja do preklapljanja segmentov, ki so daljši od besede ali besedne zveze, pa tudi pri preklapljanju na nadpovedni ravni opazila, da prehodi med kodi sovpadajo s konverzacijskimi funkcijami, kakor jih je definiral Gumperz (1982, 75–84). Prepoznane funkcije sem posebej označevala že v Exactu. Pokazalo se je, da niso vse funkcije enako pogosto zastopane v treh podkorpusih. Tako je na primer v podkorpusu neformalne komunikacije razmeroma malo ponovitev, v formalni komunikaciji pa praviloma ni medmetov in mašil. V nadaljevanju so izbrani najbolj reprezentativni zgledi iz vseh treh podkorpusov, natančnejša primerjava tipologije KP glede na govorni položaj pa je predstavljena v naslednjem podpoglavju. Preklop iz italijanščine ali istrskobeneškega narečja v slovenščino tako na povedni kot na nadpovedni ravni pogosto sovpada s premim ali odvisnim poročanim govorom. 108 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 108 5. 06. 2024 15:12:22 FUNKCIJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA Preglednica 28: Kodno preklapljanje zaradi poročanega govora Citiranje Neformalni govorni položaj (191) lui ga dito ̀ „sori ́ krave so bol pametne od tebe“ (192) Sì tua mamma ́ • è una di quelle ́ • „bom prišu ob devetih ̀“ ja ja noi già *scriviamo alle undici ̀ (193) Ma no lui ga ditto ̀ „js sm • hodu tam ́ in sm vidu to hišo.“ (194) Dovevo dì „mi bi rade naročile ́“ e inveze go dito „mi bi rade dobile.“ (195) la signora che la va a netar solo ga dito ̀ „ma veste kako je bogi ((ime))“ (196) là ierimo davanti ́ ((1,0s)) e fazo „ma če ste vedli da bo začelo ob devetih in pol ̀ ma kaj smo štartali od / o/ ob šestih in petnajst iz cimiterota.“ (197) molti altri studenti attingerà ́ da quella fonte ́ ((smeh)) (dito) „ma kdo so te.“ (198) e poi devi star li ́a guardare ́ tipo dieci minuti di filmato ́ lui che ti „ne ne ́ ma čaki ̀ čaki ̀ zdej bo zdej bo zdej.“ (199) mi • ciamar ((ime)) „cazzo ((ime)) ne bom mogla priet ̀“ dopo che tuti iera ṡa pronti per… (200) ((ime)) me ga dito ́ da sn glupa kot krava. Polformalni govorni položaj (201) Se mi avesse deto ̀ m:: „oprostite ̀ • • • jz bi raje da govorite slovensko ́“ (202) ghe dirò in ṡloven ́ „kako ste: ́ • kako se počutite: ̀ „ e cusì avanti no˙ (203) Diṡeva ́ „ni dosegljiv˙“ (204) Alora io s/ ho sula pagela ́ no ́ ((1,2s)) „ni • • rimokatoliške izpovedi. „ (205) „Vi imate božji ́ dar ́“ • • all’ epoca mi / ci davamo del lei ancora ́ • • „komunikacije.“ (206) E mi dice:: • „rabim: ́ ((1,6s)) katastrsko občino ́“ (207) Però ogi:: ə ogi come ogi „u: mi smo že tu tisočletja.“ (208) Ga dito ̀ „enkrat govorijo tako ́ enkrat tako ́“ (209) Mio marito mi chiede l’ *ora*. ((smeh)) „Kolko je ura?“ e mi ə: in italiano sempre. (210) la prop/ professoressa mi ha detto ̀ „odpri vrata ́“ • • • io l’ ho guardata ́ come dire e::? (211) E questa mi diceva ̀ „ma ((ime)) ma kje si živela ti ̀ scusa ́ do / do včeraj?“ (212) non ho più il minimo problema a chiedere. • • O a dire ne razumem ́ o dire ̀ kaj pomeni: ́ (213) „Sì lei ha imparato la materia ́ e: in / in italia ̀ e come insegnarla ́ in slovenia.“ • • • „E alora?“ • • „Ni združljivo.“ Do preklopa pride, ko govorec sredi izjave spremeni naslovnika. Ta tip preklapljanja se v gradivu pogosteje pojavlja na nadpovedni ravni. COM’È BELLO FAR MEŠAT 109 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 109 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun (214) Albertov in Vascov klepet prekine mimoidoči. Alberto v slovenščini odgovarja znancu, nato se obrne in Vasca ogovori v italijanščini. 36 O ((ime)). • • Alberto Ojla ojla. • • 36 Ko gre? Alberto Ma v redu ̀ v redu. • Moramo / se moramo tle malo pogovarjat po italijansko ̀ za / za eno: • • • ə:: ha detto dottorato? Vasco Un dottorato sì. (215) Claudia govori po telefonu, Alberto ji po italijansko naroči, naj pozdravi sogovornika, nato njenemu sogovorniku zakliče v slovenščini. Claudia mu preda telefon, Alberto nadaljuje pogovor v slovenščini. Alberto Con chi parli. Claudia ((Ime)). Alberto A::. Saluti. Claudia ((po telefonu)) Te pozdravlja. Alberto Saluta ̀ ṡe ((ime)) ə ə: / si vidu moj komentar ̀ pol. (216) Po opravljenem intervjuju se s sogovornikoma pogovarjam o tem, koga bi lahko še povabila k sodelovanju. Oba se name obračata v slovenščini, med seboj pa se posvetujeta v narečju. Massimo Če ((ime)) vprašaš ̀ dol v piran ́ ki ipak takih mlajših ̀ ki ne vem je ((ime)) ́ • • ((ime)) ́ • • je ((ime)) ́ki:: tudi zihr ̀… • • Luigi A ṡe ancora zò ́ ((ime)) sì? {1} Massimo E ((ime)) lavora in ospedal a iṡola. {1} Luigi Mhm. Massimo Je par takih še ́ ki zihr ̀ ti bojo dali eno roko. Stoposto. {1 } Luigi Ne ́ sej maš vse dol. So al na radiu al na teveju:: vsi so dol ̀ ne? {1} JUK Ja ja ja ja. Massimo Od teh ́ ki sm ti naštel ́ ni tu ((neraz.)) *ma* ((smeh)) JUK Al pa tam ́ na o ef so vsi. JUK Kaj? 110 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 110 5. 06. 2024 15:12:22 FUNKCIJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA Luigi Non iera ((ime)) ̀ in: radio. {1} Massimo ((ime)) iera in comunità ́ ((ime)) forsi vegnerà adeso in television ́ co/ co… {1} Luigi ((neraz.)) bo/ ṡe / ṡe ( je) ((ime)) ́ in radio ̀ forsi? Massimo ((ime)) ṡe ́ na ((neraz.)) sì. ((ime)) sì. Luigi ((ime)) ṡe in radio ja. Tui njega lahko vprašaš. • • ((ime)) ̀ če ga poznaš. (217) Agata in Olivia vstopita v lokal, obe osebje pozdravita v slovenščini, nato se Olivia na Agato obrne v narečju, obe z natakarjem (02) govorita slovensko. Olivia Večir! Agata • • Či:r. 02 ((neraz.)) Olivia Sì ṡe proprio ’na betola ̀ però… {1} Agata No no ̀ va ben ́ va ben! ((ime)) ̀ speta ’n attimo ̀ • • che lui vol ̀ • che facciamo naročit! Olivia Ja. • • • Ne: sej lahko se usedemo verjetno ne? {1} 02 Seveda! Agata Ja. {1} 02 Priem tja. Agata No se: ́/ m boste prišu ̀ vi? • • Okej. ((smeh)) Olivia E proprio a questo tavolo eravamo. {1} Agata Questo? {1} (218) Med intervjuvanjem Olivia v italijanščini odgovarja na postavljeno vpra- šanje, dokler je ne prekine sodelavka, ki sprašuje po razporeditvi urnika. Olivia ji odgovori v slovenščini, nato se name spet obrne v italijanščini: Olivia Non so non so. Così che… m::: 27 A:: ((ime))? Olivia Ja js sn zjutraj jut/ ne js sm popoldne jutri. 27 Kdo pa je zjutraj? Olivia Ecco vedi. • • Così. COM’È BELLO FAR MEŠAT 111 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 111 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun Pri funkciji določanja naslovnika pa meje niso vedno jasne – občasno tudi med sogovorniki, ki med seboj govorijo pretežno v enem kodu, prihaja do preklapljanja na nadpovedni ravni, ko eden od govorcev povzame, ponovi, potrdi to, kar je izrekel sogovornik, ali povpraša po tem in pri tem povzame tudi kod, ki ga je pred tem uporabil sogovornik: (219) Čeprav v sproščenem klepetu po intervjuju Massimo z menoj govori prete- žno slovensko, preklopi nazaj v narečje, ko sama spremenim kod. Pogovor nato nadaljujemo v slovenščini. Massimo ((1,3s)) Ne ̀ ne se čudit ̀če bo kšna kletvica vmes ́ ne? JUK Tanto meglio. Luigi Eja. JUK Rabimo vse. JUK Potete sparlare di me ́ • di ((ime)) ́ • • e non dirò niente ́… Luigi ((smeh)) Massimo Pareleremo de quel che te vol ̀ non ṡe problema. {1} Luigi A • • • neki bomo že! • • • Sej zanalašč še spijemo ̀ še dve pa bomo ə … (220) Ker Agata sredi povedi zaradi poročanega govora spremeni kod, je tudi naslednja Marina izjava v slovenščini. Pogovor nadaljujeta v italijanščini. Mara Ma ((ime)) ́ ha cominciato qualcosa ̀ a parlicchiare? • • Come ti lo vedi? Agata Guarda ̀ no / non parla ̀ ancora però se vedi che: • • già diṡi nasvidenje. Mara Okej. Agata E diṡi ̀ nasvidenje quindi per mi ́ /((1,2s)) già che l’ altra volta ga dito ́ „nasvidenje ((ime))!“ • • La maestra ̀ „ja smo • t/ vsi mi tukaj ̀ veš? Reči nasvide/“ ((smeh)) Anche lui ga / Mara Kako? Nasvidenje? Agata Perché lui ga salutà il suo amico. ((ime)) ̀ ((ime))̀ non so ché ́ • • • „nasvidenje ((ime))!“ (221) Claudia se s prijateljico (55) pogovarja o njeni zaposlitvi. Alberto, ki sicer z obema govori pretežno italijansko, povzame njuno temo in kod. Claudia Ma cosa ̀ na / na črno ́ o ti fanno il contrato ̀ pač ə quelo:: študentsko. 55 Študentski. 55 Solo non so ́ come sarò pagata. 55 Lahko tui kej na roko ((neraz.)) Alberto Črni ̀ študentski ̀ • • brezpogodbeni ̀… 112 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 112 5. 06. 2024 15:12:22 FUNKCIJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA Kakor ugotavlja Gumperz (1982, 77–78) lahko enobesedni preklopi ter preklopi daljših nizov ali stavkov služijo kot medmeti in mašila. Preglednica 29: Medmeti, mašila in vrinjeni stavki v drugem kodu Medmeti in mašila Neformalni govorni položaj (222) Ma: • • ma sì jebi ga. (223) Isti kurac samo fa schifo. (224) Je reku ((ime)) ̀ sai no? (225) A ma quel go paura che sm /((smeh)) *smo že pečeni* dai! ((smeh)) (226) Te ga ste robe ̀ ni panike. (227) No par/ ((neraz.)) ma nima veze. (228) Js enostavno sai ̀ (229) Ma quano ti sei svegliata tu oggi. *Ma sori!* Scusa: ̀ se ti pulisco:. (230) S:ta:ri mo:j! Dieṡi/ u che dieṡi. • De quando go la patente ̀ go mena come dio comanda per enosmerne no (231) Perché no:. Ma hvala bogu. (232) Così che te digo ̀ prenderemo ̀ • • • per cominciar ́ una f z šestka ́ o una ce be efka. • • • To je to. Polformalni govorni položaj (233) Non apena tu dici loro „ma ̀ • • registreremo ́“ gotov si. (234) ero costretta ́ • a essere ̀ • direste in sloveno ̀ na tekočem. (235) Mi e ((neraz.)) insieme perché ṡe: ̀taku ́… Je v redu. Formalni govorni položaj (236) Lui quel giorno non l/ comincierà a lavorar ̀ perché m/ • ni šans ́ che (ghe meti) tuto a posto ́ Prav tako pa govorci preklapljajo, da bi pojasnili izrečeno, poudarili ali prevedli del sporočila. Preglednica 30: Kodno preklapljanje z namenom pojasnjevanja in poudarjanja KP – ponavljanje, pojasnjevanje Neformalni govorni položaj (237) E: che perché ́ • • • non so ̀ se lei la sa ̀ se non la sa ̀ • • questo iera ́ • • ə • • / noi paghemo l’ agiun ́/ la / l’ asicurazion agiuntiva. ((1,3s)) Dodatno zavarovanje. (238) Mi de più. ((smeh)) Jas več. • • ((neraz.)) (239) Io sì:! Js sn rekla ja:! (240) Che è quala. • • • Kira. (241) Noi volesimo ordinar. Ordinar. Mi bi želeli ̀ naročiti ́ COM’È BELLO FAR MEŠAT 113 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 113 5. 06. 2024 15:12:22 Jerneja Umer Kljun KP – ponavljanje, pojasnjevanje Polformalni govorni položaj (242) Non esiste.• • Non c’ è paragone. • • *Ni primerjave*. (243) sto ((1,5s)) prendendo la seconda laurea ́ • qui all’ ((ustanova)) ́ in ́ • scienze della comunicazione. • • • Medijski študij. Formalni govorni položaj (244) Stimati ̀ • • ospiti ́ spettabile pubblico ́ • • • permettete di porgervi il saluto a nome della ((ustanova)) di capodistria. • • • Cenjeni gosti ́ spoštovana publika ́ lep pozdrav ́ • • in dobrodošli ́ na sedežu ((ustanove)) koper. (245) Cominciamo dalla musica ́ začnemo z glasbo ́ (246) la famea dei salineri ́ • ə: se pravi solinarska družina ́ che è quel gruppo che dovrebbe ̀ (247) Gemme? • • • Brs/ brsti? • • • E così via no? (248) Grazie ́ • • hvala lepa ́ al • • direttore del ((ustanova)) ̀ • • direktorju (249) Con la differenza ́ che noi ci occupiamo ́ di • cultura • italiana. ((1,4s)) Z razliko ́ da s:e mi ukvarjamo ́ • • pretežno ́ z italijansko kul/ kulturo ́ (250) Se/ finanziamenti permettendo. Vedno smo odvisni tudi mi ̀ na žalost ̀ predvsem od denarja. Segment besedila v drugem kodu določa oziroma dopolnjuje segment besedila v prvem kodu. Preglednica 31: Kodno preklapljanje z namenom določanja ali dopolnjevanja sporočila Dopolnjevanje izrečenega Neformalni govorni položaj (251) Ampak ̀ • • eni osebi ̀ ki je tako zafrustrirana z višino ̀ • • • tako / tako kot jst ́ • • • che da un senso che finalmente non son mi quella tipo l/ • • • m:: el / el mascio de la situazione ̀ (252) Rajši da si sanjala lase ́ ki zobe pravijo da:: porta mal no? (253) Mi gre na bruh ́propio perché ṡe un / il cialtrone ́ • che è diventato famoso. (254) To je blo propio a sorpresa ̀ ki ne veš kaj / kaj bo. (255) Analizirajo podrobno ́ / podrobno ́ • kaj se je zgodilo v trenutku (zakaj je potem) umrla ́ tako da grejo not v telo ́ • • in se pokaže kaj se je razcefralo ̀ kaj se je odprlo ((neraz.)) delle schifezze che non ti dico. (256) Ne vem če si ga / ma je veš un’ americanata di quelle • da cagare vara. (257) Ma no ́ • enkrat ́ • • sì: ́ zato ker sm js se najedla ̀ perutničke ́ (258) Dobile. Che ṡe un sinonimo no ́ • però diṡemo che podessi esser anche mal interpretado. (259) Vse stojijo. Così non avrete altri occhi che per noi tre. (260) Che se ga ́ giusto questo ṡe:: ̀ a:::: come cazo se ciama? ((1,4s)) A:: albuminska skuta. 114 COM’È BELLO FAR MEŠAT Com'è bello far mešat_FINAL.indd 114 5. 06. 2024 15:12:23 FUNKCIJSKA ANALIZA KODNEGA PREKLAPLJANJA Dopolnjevanje izrečenega Polformalni govorni položaj (261) Cosa ti è sembrato? Knjižno? (262) Trovi ̀ non so ̀ questa / questa forma di / di / di: ̀ m:: • • • di:: • • cadenza triestina ́ • • in quelli che sono gli sloveni di trieste ́ ki govorijo ̀ malo bolj tako: ́ (263) Oppure::: ̀ • • quelli di qua ̀ ki govorijo malo slovensko: (264) al secondo giro ̀ ho avuto i gemeli ́ quindi ̀ kako je življenje z dvojčki ́ (265) Questo sempre… ((smeh)) *To vedno debatiramo ja*. ((smeh)) Formalni govorni položaj (266) Tam se pa prijavimo ́ kot katero dr/ koli drugo kulturno društvo. ((1,5s)) Con la differenza ́ che noi ci occupiamo ́ di • cultura • italiana. (267) Z razliko ́ da s:e mi ukvarjamo ́ • • pretežno ́ z italijansko kul/ kulturo ́ anche se siamo molto aperti anche alla maggioranza. (268) Torej zadnja leta se ukvarjamo ̀ / se ukvarjamo • • imamo novo skupino: ́ ki se ukvarja z • • oblačili ́ in tartinijevim življenjem ̀ in delom. • • E cerchiamo di aprirci proprio al pubblico. (269) Torej v tej hiši ̀ domujejo dru/ m:: • • sekcije našega društva ́ naše skupnosti ́• • e sono tante ́ e ne dimentico sempre qualcuna ́ per questo chiamo sempre due aiutanti ́ no? Po Gumperzu (1982, 80–82) šesta kategorija zajema preklope, ki izražajo bližino do ali oddaljenost od izrečenega, sporočevalčeva mnenja ali znanja ter njegov odnos do sporočenega. Preglednica 32: Kodno preklapljanje zaradi izražanja odnosa do sporočenega Izražanje bližine/oddaljenosti, mnenj, znanj Neformalni govorni položaj (270) Čaki ne ne ̀ no sto pensando ́ alla / alla vocale ̀ no? (271) Secondo me to drži. (272) Ja sej • in me dirà ̀ • • i me dirà ́ che lavoro per ((ime)) ̀ Polformalni govorni položaj (273) Io ́ • govorim slovensko ̀ lei non parla ́ italjansko? (274) Sei pagato per fare un verbale. Ma ddai ́ potrudi se. • • Fallo bene. (275) Pestilo in patena. A:::? Cos’ è ’sta cosa? (276) Perché tipo sai ́ • • ljubim te ̀ suona malissimo. COM’È BELLO FAR MEŠAT 115 Com'è bello far mešat_FINAL.indd 115 5. 06. 2024 15:12:23 Jerneja Umer Kljun 9 Tipologija kodnega preklapljanja glede na govorni položaj 9116COM’È BELLO FAR MEŠATCom'è bello far mešat_FINAL.indd 1165. 06. 2024 15:12:23 TIPOLOGIJA KODNEGA PREKLAPLJANJA GLEDE NA GOVORNI POLOŽAJ 9.1 KODNO PREKLAPLJANJE V NEFORMALNEM GOVORNEM POLOŽAJU V podkorpusu neformalne komunikacije, v katerega je zajetih 23 transkripcij govorjenih besedil (skupno 2 uri in 30 minut prepisanega gradiva), je zabeleženih 657 preklopov na povedni ravni in 281 zgledov preklapljanja na nadpovedni ravni.