I GAJSEK
lODSlAVLJEN
Stran 2.
PRIČAKUJETE
300 MILIJONOV?
Stran 4.
OVADILI ŠTUDENTSKEGA
FINANČNIKA
Stran 26.
NOVI TEDNIK
ST. 22 - LETO 57 - CELJE, 30. 5. 2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Ženske so nam
vse ukradle.
Stran 6.
Macesnikov
plaz:
s policijo
ustavili dela.
Stran 9.
Bronasta
»svetovna
prvakinja«.
Stran 21.
2
DOGODKI
UVODNIK
Trgovci z novci
Predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok se konkuren-
ce v Celju ne boji. Pravi, da je tam, kjer je veliko bank,
vedno dovolj prostor še za kakšno novo banko. Konkurenca
je vzpodbudna in je dober znak, da je mesto za bančnike
zanimivo. Če torej osem ali devet bank (svoj skorajšnji pri-
hod najavlja tudi Nova Kreditna banka Maribor, ki naj bi
se usidrala v bivšem Braniboru), in za povrhu še ena hra-
nilnica, dobro ve, kaj bodo s Celjem, potem tudi Celja in
Celjanov ne bi smelo biti strah, kaj bodo s toliko bankami.
Preplah, da bodo »tujci« izrinili domačo banko, je po-
vsem odveč. Banka Celje je še vedno dobro zasidrana v Ce-
lju in v vsej celjski ter spodnjesavinjski regiji, kjer ima, mer-
jeno po bilančni vsoti, približno sedemdesetodstotni tržni
delež. Svoje mreže sicer ni razprostrla po vsej Sloveniji, saj
je to drago, poleg tega pa se je težko prebiti na novo območ-
je, če na njem nimaš vsaj nekaj strank med podjetji. Je pa
dejstvo, da je tudi Banka Celje v zadnjem letu ali dveh zelo
povečala obseg svojega poslovanja izven regije. Njeni naj-
večji štirje komitenti sploh niso s Celjskega. Če bi se omejili
samo na to območje, pravijo v banki, potem ne bi dosegali
tako dobrih rezultatov. In tako kot Celjani zaradi vse večje-
ga pritiska konkurence hodijo drugam, tudi od drugod pri-
hajajo sem. Sploh pa je biti lokalpatriot v primeru Banke
Celje kar malce smešno. Ne zato, ker že nekaj časa ni več
samo celjska in bo samostojna le še do leta 2004, ampak
zato, ker so elektronske poti že zdavnaj prebile mestna in
regijska obzidja.
Zanimivo je, da večina bank, ki je v Celje prišla v zadnjih
nekaj letih, stavi na mala in srednja podjetja ter obrinike.
Ali to pomeni, da jih je domicilna banka doslej zanemarja-
la? Kakorkoli, če bodo »tuje« banke res podprle majhne in
srednje, in bodo pri tem tekmovale, katera bo bolj prijazna
in bolj privlačna, potem je to za Celje in regijo lahko le
dobro. Majhni in srednji so namreč razvojni steber sloven-
ske in tudi celjske ekonomije. Ko bi se banke vsaj malce bolj
prijazno nasmehnile tudi navadnim državljanom!
JANJA INTIHAR
Odstavljen
dirigent
Direktorica občinske uprave v Celju, Darja Pavlina, je v
soglasju z županom Šrotom prerazporedila mag. Mirana
Gajška
»Na to delovno mesto sem
prišel, da bi bil dirigent in ne
druga violina,« je v torek ko-
mentiral mag. Miran Gajšek,
ko je bil seznanjen z odloči-
tvijo župana MOC Bojana
Šrota in direktorice občinske
uprave Darje Pavlina, ki sta
ga razrešila z mesta direk-
torja Zavoda za planiranje
in izgradnjo Celje.
Odločitev o zamenjavi na vo-
dilnem mestu je posledica sod-
be, s katero je Gajška Višje so-
dišče v Celju razglasilo za kri-
vega, ker je Gradbeništvu Bo-
žičnik omogočil pridobitev ne-
premoženjske koristi. To je
storil s tem, da je izdal potrdi-
lo o plačilu celotne kupnine
za zemljišče ob Ljubljanski ce-
sti v Celju, čeprav kupnina ni
bila plačana, marveč le zava-
rovana s t.i. asignacijskimi po-
godbami. Gajšek je bil s tem
pravnomočno obsojen na šti-
ri mesece zapora pogojno, za
preizkusno dobo dveh let. Če-
prav najavlja pritožbo na Vr-
hovno sodišče, z odvetnikom
Konradom Plauštajnerjem naj
bi tožbo vložila prihodnji te-
den, v občinski upravi z me-
njavo, ki jo med drugim terja
tudi pritisk javnosti, niso ho-
teli odlašati. Kot je posebej za
naš časopis povedal župan Šrot,
je bilo takšno odločitev priča-
kovati iz objektivnih razlogov.
»Upam pa, da bo Gajšek kot
izjemen strokovnjak na po-
dročju urbanizma ostal na ZPI,
kjer naj bi v prihodnje vodil
področje urbanizma v mestni
občini,« je še dodal Šrot in po-
vedal tudi, da ima zdaj Miran
Gajšek vse možnosti, da jav-
no pove, ali je bil res izpostav-
ljen kakršnim koli pritiskom,
naj izda sporno potrdilo žu-
panovemu prijatelju. Za vršil-
ko dolžnosti direktorice ZPI
so imenovali Moniko Sečnik,
dosedanjo notranjo revizorko
na Mestni občini Celje.
Gajšek je te dni na službe-
ni poti v Španiji, v ponede-
ljek ko se bo vrnil na delov-
no mesto pa bo »ugotovil,
kakšne so razmere in kako
stvari stojijo, potem pa bom
zelo dobro premislil in se hi-
tro odločil o nadaljnjih ko-
rakih.«
BRANKO STAMEJČIČ
Mag. Miran Gajšek
ZdravilišI
vrelci
življenja
Po predkonferenčnem (
lu med 24. in 28. majetj
Laškem so predstavni
zdravilišč in na zdravilih
dejavnost vezane indust
je, združeni v Ispa Eurof
včeraj začeli z delovnim, v;
binskim delom letošnje i«
ne konference v Hotelu H
bakuk mariborskih Tern
Osrednji uvodničarji lete
nje 6. konference z delovni
naslovom Vrelci življenja
evropska termalna tradicija b
do trije, s predstavitvami a
tualnih študij in raziskav j
bodo dnevno nastopili še [
štirje strokovnjaki. Doktorji
alternativne medicine Sabi
na Meško, Slovenka, ki ži
in dela v Združenih država
Amerike, bo predstavila sine
gijo med zdravilišči ter stan
davnimi tehnikami zdravlji
nja, s poudarkom na moči mi
dre, prof. dr. Michael Aili
ski iz ZDA bo govoril o desi
tih temeljnih načelih vvellne
sa, Nemec dr. Karl-Ludvvj
Resch pa bo za udeležence kot
ference, ki ji letos predsedi^
mag. Roman Matek, sicer (i
rektor Zdravilišča Laško, kij
v Ispa Europa vključeno že«
leta 1998, predstavil medicin
ske oziroma zdravstvene vi(^
ke vvellnessa.	1!
Celjska bolnišnica v
rokah tožilcev
Ministrstvo za zdravje osumilo celjsko bolnišnico neza-
konitega poslovanja - Direktor Fakin brez komentarja
Ministrstvo za zdravje
namerava po opravljenih
upravnih nadzorih v slo-
venskih dializnih centrih v
zvezi z dvojnim zaračuna-
vanjem zdravila eritropoe-
tin poročilo posredovati v
presojo in nadaljnjo obrav-
navo državnemu tožilstvu.
Razlog: sum o nezakoni-
tem poslovanju v nekaterih
bolnišnicah, predvsem v Ce-
Iju, Murski Soboti in na
Ptuju, Manjše nepravilno-
sti so ugotovili tudi v izol-
ski bolnišnici, vendar dom-
nevno na račun napačne
presoje posameznih zdrav-
nikov.
Minister za zdravje prof.
dr. Dušan Keber je ob pred-
stavitvi končnega poročila o
opravljenem nadzoru in sta-
liščih, ki jih je v zvezi s-tem
sprejelo ministrstvo, med
drugim poudaril, da je šlo pri
dvojnem zaračunavanju ozi-
roma nepravilnem predpiso-
vanju eritropoetina na recept
(cena zanj je že vključena v
plačilo dialize) za sistemati-
čen pristop, za ravnanje po
navodilih vodje oddelka ozi-
roma ustanove. Izstopa pri-
mer celjske bolnišnice, kjer
so v letu 2000 skoraj ves eri-
tropoetin izdali preko bolni-
šnične lekarne, torej na last-
ne stroške, naslednje leto pa
skoraj v celoti na recept.
Po oceni ministrstva so ne-
katere slovenske bolnišnice
od L januarja 1999 do 31. de-
cembra lani na račun dvoj-
nega zaračunavanja eritro-
poetina skupaj pridobile vsaj
350,4 milijona tolarjev. K te-
mu bi bilo treba prišteti še
morebitno dvojno zaračuna-
vanje eritropoetina pri bol-
nikih na peritonalni dializi,
ki se opravlja na bolnikovem
domu. Nepravilnosti v tem
programu lahko odkrije le
nadzor ZZZS, ki pa mu mi-
nistrstvo ravno na osnovi nad-
zorov, ki jih je zavod opravil
v dializnih centrih, ne zaupa
kaj prida. Nadzorni pregle-
di zavoda namreč prvič niso
odkrili nepravilnosti v bol-
nišnici Izola in Murska So-
bota, ob drugem nadzoru pa
so bile kršitve v Murski So-
boti po poročilu zavoda de-
setkrat manjše od tistih, ki
jih je odkril nadzor ministrs-
tva za zdravje.
Direktor celjske bolnišni-
ce Samo Fakin, dr. med., ne
želi komentirati ministrove
napovedi, da bo poročilo za-
radi suma o nezakonitem po-
slovanju posredoval v na-
daljnjo obravnavo državne-
mu tožilstvu, saj v bolnišni-
ci uradnega obvestila o tem
še niso prejeli. Sicer pa je
minister Keber vnaprej za-
vrnil možna pojasnila odgo-
vornih iz bolnišnic, kjer so
se kršitve dogajale. Med dru-
gim je poudaril, da dvojne-
ga zaračunavanja ni mogo-
če opravičevati z izgovorom,
da je bil prihranjen denar na-
menjen investicijam v opre-
mo oziroma porabljen za
bolnike: »Denar za zdravs-
tveno varstvo pripada vsem
slovenskim državljanom in
preko njih vsem izvajalcem
v razmerju z njihovim pro-
gramom dela. Protipravno
pridobivanje sredstev enega
izvajalca zato vselej oškodu-
je druge izvajalce in njiho-
ve bolnike,« je dejal.
MILENA B. POKLIČ
Zidarji spet v Kompoiaii?
V zadnjih dneh se je v Kompolah začelo razpletati -
Nekateri krajani so še besni
Družina Rutar, ki je zad-
nje tedne vztrajala v stano-
vanjih na gradbišču šole v
Kompolah, se je v soboto za-
čela seliti v hišo, ki jo je za-
njo kupila, obnovila ter del-
no dogradila štorska občina.
To se je zgodilo po izvensod-
ni poravnavi ter sklenitvi na-
jemne pogodbe.
Odvetnika obeh strani" sta
sklenila težko pričakovano iz-
vensodno poravnavo v četrtek
zvečer. Ta je plod kompromi-
sa, saj je morala pred Rutarje-
vimi zahtevami delno popustiti
tudi občina Štore. Kljub temu
je v petek dopoldan kazalo, da
iz vsega skupaj ne bo nič, saj se
je resno zapletlo pri sklenitvi
najemne pogodbe za hišo, ka-
mor naj se družina preseli. K
sreči se je vse dobro izteklo,
družina Rutar bo plačala za bi-
vanje na novi lokaciji 23 tisoč
tolarjev najemnine na mesec.
S poravnavo sta se obe stra-
ni zavezali, da se Rutarjevi za-
časno preselijo v sosednjo hi-
šo, vse dokler ne bo o sporu
odločilo sodišče. V primeru, če
bo to dalo prav Rutarjevim, se
bo lahko družina vrnila v ob-
novljena šolska kadrovska sta-
novanja, v nasprotnem prime-
ru ostanejo na novi lokaciji. V
vsakem primeru bo občina
sklenila z Rutarjevimi pogod-
bo za bivanje za nedoločen čas.
Najpomembnejši pogoj porav-
nave pa je, da se družina presf
li do 29. maja, do včeraj zve
čer.
Velika večina Kompolčanoi
in okoličanov, ki se je v zad
njih tednih resno zbala za uso
do domače šole, si je po skle
nitvi poravnave oddahnila. R«
tarjevi so namreč v soboto za
res začeli s selitvijo, ki bi ji
morali zaključiti do sinoči. Ne
kateri krajani so zaradi nape
tih dogodkov zadnjega obdob
ja še zmerom tako razburjeni
da so tudi Rutarjevo selite
spremljale posamezne hude be
sede.
--I
Janez Rutar je ob prevze i
mu sosednje hiše opozoril ob i
čino na številne pomanjkljt j
vosti; približno tri četrtine ku I
hinjskih ploščic je počenih te I
drugačnega odtenka, rolefii
se slabo zapirajo ali sploh rf i
in podobno. Po enih podati
kih ima hiša hišno številki
96, po drugih 97, kar je bil' i
za sUenitev najemne pogodb«
bistveno, je povedal. t
___-t
V občinski stavbi so v zače'!
ku tedna povedali, da so za dJ s
nes naročili delavce Elektra, c
bi odklopili celotno elektrif s
no napeljavo, za njimi pa bi s':
takoj vrnili še delavci Rudis^ t
V občinski stavbi smo povpra' t
šali kako je s plačilom kazili
zaradi prisilne ustavitve de' i
dnevna odškodnina izvajali
namreč znaša 250 tisoč tola^ i
jev. Odgovorili so, da se bod^
z izvajalcem Rudisom o tei"
dogovorili danes.
BRANE JERANKC
Janez Rutar je v torek napovedal, da se bo družina preselila v sosednjo hišo (na fotografiji) do sinoči. »Zadnji
kamen je priletel po nedeljski maši, nekaj žalitev doživljamo tudi med selitvijo. Če bo tisti, ki je ljudi nahujskal,
skušal to popraviti, bomo v Kompolah lahko živeli, sicer ne.«
Št. 22 - 30. maj 2002
MGODKI
3
Skrunitev
!
partizanske
grobnice?
Zamenjava dela zelenice pri spomeniku NOB je
razdelila občane Vojnika
v Vojniku, kjer imajo hu-
e težave s prometno zaga-
3 v Vinterjevi ulici, je priš-
) do novega zapleta. Ob-
inski odbor LDS je izrazil
ivno nestrinjanje z odlo-
itvijo občine o zamenjavi
ela občinske zelenice pri
artizanski grobnici in spo-
leniku za zemljišče pod-
itnika Hotka, na uvozu v
interjevo ulico.
Gre za odločitev občinske-
a sveta iz aprila, po kateri
amerava občina odstopiti
el zelenice (342 kvadratnih
letrov) njenemu mejašu,
lotkovi avtohiši z vozili Mer-
edes-Benz. Občina bi dobi-
IV zameno od Hotka del nje-
ove parcele (87 kvadratnih
letrov) na začetku Vinterje-
; ulice, ki jo potrebuje za
išitev prometne zagate. Gre
\ uvoz, ki ga je občina na
iegovi zemlji že zgradila,
ir ni prišlo do soglasja, pa
Hinko Hotko nanj posta-
1 sode. Ulica tako ostaja do
idaljnjega enosmerna.
»Sklep je škodljiv in neza-
3nit! Župan Občine Vojnik
dolžan sklep zadržati in po-
crbeti za njegovo odpravo
siroma odpravo škodljivo-
i in nezakonitosti,« meni o
dločitvi občinskega sveta
predsednik občinskega odbo-
ra LDS mag. Adolf Viden-
šek. Pravnik Videnšek opo-
zarja, da mora biti zamenja-
vi zemljišča za pridobitev jav-
nih površin strogo v razmer-
ju 1:1, drugačno ravnanje po-
meni neracionalno gospodar-
jenje z občinsko zemljo. »Še
hujše pa je, da predstavlja od-
ločitev o takšni neustrezni za-
menjavi nevaren prejudic za
zahteve in izsiljevanja v bo-
doče, ko bo potrebno od za-
sebnikov pridobiti zemljiš-
če za javno dobro.«
Poleg tega opozarja LDS,
da je zemljišče del okolice
partizanskega spomenika. Po
mnenju te politične stranke
bi se zasebno zemljišče toli-
ko približalo spomeniku, da
bi bila resno okrnjena nje-
gova funkcija, zato bi takšen
poseg pomenil skrunitev. Pri
vsem skupaj LDS župana ce-
lo poziva k odstopu ter raz-
mišlja o izreku nezaupnice.
Župan Vojnika Beno Po-
dergajs trditve o skrunitvi se-
veda odločno zanika: »Oseb-
no smatram, da zemljišče pri
spomeniku ne posega v ožji
funkcionalni del. Po sklepu
občinskega sveta bo njegovo
funkcionalno zemljišče sploh
prvič uradno določeno.«
Podergajs meni, da je Vi-
denškovo gledanje na reše-
vanje celotnega problema oz-
ko in enostransko. »Za tak-
šen sklep je z večino glasov
glasoval občinski svet. Mor-
da res ni najboljša rešitev. Ven-
dar je zaradi hudih težav, ki
jih povzroča zaprti uvoz, nuj-
na.«
Župan pravi, da sklepa ob-
činskega sveta ne bo zadržal,
ker je bil sprejet v dobro ob-
čanov, ki potrebujejo uvoz v
Vinterjevo ulico za rešitev hu-
de prometne zagate. »Takšna
odločitev je plod leto dni tra-
jajočih pogajanj, v katera se
je vključila KS Vojnik, ki je
uspela s podjetnikom dose-
či končni sporazum,« še opo-
zarja Podergajs. In kaj meni
o tem, da je pripravljena ob-
čina odstopiti več zemlje, kot
jo bo dobila: »Odločitev je
takšna, ker je uvoz nujen, tak-
šen je bil tudi predlog KS Voj-
nik.«
Sicer pa'je odločitev o za-
menjavi dela zelenice pri par-
tizanski grobnici in spome-
niku sprla celo vojniške bor-
ce. Eni odločitvi občine od-
ločno nasprotujejo, drugi jo
podpirajo.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Grobnica z monumentalnim spomenikom NOB v središču Vojnika je sredi velike zelenice, kjer so tudi klopi za
počitek. Koliko zemlje zamenjati za širitev Hotkove avtohiše, da ne bo prišlo do skrunitve? Hotko je hoče
štirikrat več, kot od njega potrebuje občina.
Z drugega konca Vinterjeve ulice, kjer potrebuje občina Hotkov košček zemlje. Uvoz v ulico ostaja kljub
opravljenim delom enosmeren, saj je lastnik Mercedesove avtohiše postavil za oviro sode. Vse dokler ne bo
občina dokončno popustila.
Gozdovi kot poligon
ali zelena pljuča?
v tednu gozdov, ki je
D leto konec maja, predsta-
ijo območne enote Zavoda
i gozdove Slovenije svoje de-
ivnosti, povezane z vars-
om gozdov. Območna eno-
I Celje s šestimi upravnimi
lotami pokriva območje 17
Jčin s površino 154 tisoč hek-
irov, na tej površini pa je do-
ih 72 tisoč hektarov (47 od-
otkov) gozdnih površin.
V gozdnogospodarskem
bmočju je bilo v preteklem
esetletju posekanih milijon
tisoč kubičnih metrov le-
i, kar pomeni, da je bil mož-
i posek 60-odstoten. V za-
?bnih gozdovih je bil posek
5-odstoten, v državnih in os-
ilih gozdovih pa 77-odsto-
'n. Pomemben delež imajo
irstveno sanacijske sečnje
I nedovoljen posek. V ob-
abju 1991-2000 so v Območ-
i enoti Zavoda za gozdove
elje posadili skoraj- 600 ti-
sadik. V naslednjih de-
-tih letih naj bi obnovili
^95 hektarjev gozdov, od te-
1 večino zasebnih.
V zadnjem obdobju je za-
radi nove ureditve gozdars-
tva v veliki krizi gradnja gozd-
nih prometnic, saj je finan-
ciranje povsem prepuščeno
lastnikom gozdov. Tako je bi-
lo zgrajenih le 12 odstotkov
načrtovanih gozdnih cest v
dolžini 26,7 km, manjši pa
je bil tudi obseg gradnje gozd-
nih vlak. V preteklih desetih
letih je največji poseg v gozdni
prostor pomenila gradnja av-
toceste Arja vas - Vransko,
saj je bilo zaradi ceste pose-
kanega 70 ha gozda in 50 ha
kmetijskih površin.
O problematiki gozdov so
govorili Miran Orožim, Ida
Oderlap Krajnc, Andrej Str-
niša, Aleksander Ratajc in Ra-
do Kokalj ter vodja OE Ro-
man Habjanič. Opozorili so
na dobro sodelovanje z lov-
ci in šolami ter na vse večje
število učnih gozdnih poti,
ki pomenijo pot k večji os-
veščenosti obiskovalcev goz-
dov. Žal je osveščenost obi-
skovalcev gozda še vedno niz-
ka, kar se kaže tudi v vož-
njah z avtomobili in motor-
ji, pozimi z motornimi san-
mi itd., kar moti živah. Na
probleme obnašanja obisko-
valcev gozdov je opozoril tudi
kmet Darko Ribič iz Tolste-
ga Vrha pri Špitaliču, ki so
ga na srečanje povabili kot
lani najbolj skrbnega lastni-
ka zasebnih gozdov.
T.VRABL
Nova sprehajalna pot
Letos se zaključuje petletni projekt iz-
gradnje novih sprehajalnih in večnamen-
skih poti na gozdnem območju med Mest-
nim parkom in Grička v Celju. Slovesno
odprtje in sprehod po novi sprehajalni po-
ti od lise do Grička bo v torek, 4. junija,
ob 10. uri pri prenovljenem mostu čez Sa-
vinjo.
Z ureditvijo in opremo več kot 6 km dol-
gega omrežja gozdnih poti ter z načrtnim
odkupom zasebnih gozdov na pragu mesta
je Celje bogatejše za nove urejene zelene
površine v neposredni bližini mesta. Še več,
s površino več kot 130 hektarov postaja
Mestni gozd ob Savinji, kot je območje poi-
menovano, svojevrsten in največji celjski
park, namenjen prebivalcem mesta za od-
dih in sprostitev v ohranjenem naravnem
okolju.
Projekt sodi v okvir prilagojenega uprav-
ljanja z zavarovanimi mestnimi gozdovi v
okolici Celja. Financira ga Mestna občina
Celje, vsebinsko in operativno pa vodi celj-
ska krajevna enota Zavoda za gozdove Slo-
venije, v sodelovanju z Gozdnim gospo-
darstvom Celje in Gozdarskim inštitutom
Slovenije.
RH
Banjalučani nočejo Laščanov
Vlada Republike Srbske ne
bo prodala državnega dele-
ža v banjaluški pivovarni
Pivovarni Laško. Razlog za
zavrnitev je prenizka cena.
V Laškem, kjer so že drugič
dobili »košarico«, odločitev
vlade obžalujejo, saj so pre-
pričani, da bi bili za Banja-
luško pivovarno najbolj pri-
meren strateški partner.
Po pisanju banjaluškega ča-
sopisa Nezavisne novine so
Laščani, ki so se za pivovar-
no potegovali že lani, za na-
kup 53,92 odstotka vseh del-
nic ponudili 28,5 milijona
konvertibilnih mark, za po-
sodobitev proizvodnje pa še
dodatnih 8 milijonov mark.
V lanski ponudbi so za držav-
ni delež bili pripravljeni pla-
čati 24 milijonov mark, za
naložbe pa bi dali 29,1 mili-
jona mark. Vlado RS je naj-
bolj zbodlo prav zmanjšanje
zneska za posodobitev proi-
zvodnje, nesprejemljivo pa
jim je bilo tudi to, da Lašča-
ni, ki so se v prvi ponudbi
zavezali, da ne bodo nikogar
odpustili in da bodo zaposlili
še 50 delavcev, v tokratni po-
nudbi niso nič govorili o do-
datnem zaposlovanju.
V Laškem odločitev vlade
Republike Srbske in Direkci-
je za privatizacijo obžaluje-
jo. Prepričani so, da je bila
letošnja ponudba ugodnejša
od lanske. Po besedah sveto-
valca direktorja Maksa Edel-
baherja, bi Pivovarna Laško
kot najv^ji uvoznik piva v Bo-
sno in Hercegovino gotovo bi-
la najprimernejši strateški
partner Banjaluške pivovarne.
O razlogih za nižjo ponudbo
pa je Edelbaher povedal: »Po-
slovni rezultati Banjaluške pi-
vovarne so letos še slabši kot
lani. Podjetje se je zaradi no-
vih naložb dodatno zadolži-
lo ter hkrati število zaposle-
nih povečalo s 317 na 350,
produktivnost pa se je zmanj-
šala za 17 odstotkov. Dodat-
no zaposlovanje bi bilo torej
v naslednjih treh letih nemo-
goče.«	JI
Št. 22 - 30. maj 2002
4
DOGODKI
Pričakovanje
tedna: 300
milijonov
Videti jih je v motnih po-
gledih skozi nagnjene ko-
zarce ob šankih, v odsot-
nem strmenju uslužbencev
za pulti, v živahnem zama-
hovanju znancev med sre-
čanji na mestnih ulicah, v
zastalih gibih kmetov sre-
di poletnih travnikov. Tri-
sto milijonov tolarjev za sed-
mico. Do nedelje bomo sa-
njarili, potem pa se bo ve-
čina streznila v svoj vsak-
dan. Ali pa še bolj vročično
čakala naslednje žrebanje.
Rekordni dobitek, ki se ste-
ka v blagajno Loterije Slove-
nije, je hazardersko žilico
prebudil v marsikaterem Slo-
vencu, drugače vzvišenem
nad plebejskim hlepenjem
po hitrem skoku v lepše živ-
ljenje. »V času zelo visokih
dobitkov se število vplačil po-
veča tudi do štirikrat,« je po-
vedal Milan Vrtovšek, vod-
ja regijske blagajne v poslo-
valnici Loterije na Levstiko-
vi ulici v Celju.
Takrat se pojavijo tudi ha-
zarderji z mastnimi vplačili.
Najvišje možno obsega 17 šte-
vilk z 19.448 kombinacijami
in znese 680.680 tolarjev (šte-
vilo kombinacij krat 35 tolar-
jev). »A sistema ni, če bi vpla-
čali tisoč listkov s po 17 števil-
kami, ne bi imeli trdnega za-
gotovila, da boste zadeli sed-
mico,« trdi Vrtovšek. Po nje-
govem večina rednih igralcev
na svoje listke vpisuje vedno
isto kombinacijo rojstnih dne-
vov, otrok, žena, ljubic...
Srečni dobitnik(i) bo po
odštetem 15-odstotnem dav-
ku na igre na srečo (tega bo
dobila občina njegovega stal-
nega bivališča) prejel ček, ki
ga bo lahko vnovčil na kate-
rikoli poslovalnici A banke
v Sloveniji. »Delavci Loteri-
je smo zavezani k molčečno-
sti, zato podatki o dobitniku
lahko ostanejo skrivnost.
Pravzaprav tudi prodajalci
srečk ne vemo, kdo je zadel
sedmico, če se nam sam ne
pohvali,« pravi Vrtovšek.
Njegova poslovalnica, v ka-
teri vsako sredo izplačuje do-
bitke do milijona tolarjev, do-
slej še ni imela najbolj zve-
neče kombinacije, za najbolj
srečno v regiji pa ta hip velja
poslovalnica v Šempetru,
kjer so v nekaj mesecih ime-
li že dve sedmici. Gre v tret-
je rado?
SKO
Milan Vrtovšek v svoji poslovalnici sreče te dni neutrudno žigosa
vstopnice v svet milijonarjev.
Maketa magistrale sever-jug skozi Celje.
Bo Mariborska
avenija?
'i
Strokovne podlage za magistralo sever-jug v Celju in za^
urejanje prostora ob njej
v Narodnem domu v Ce-
lju je skupina s fakultete za
arhitekturo, ki jo je vodil prof.
dr. Aleš Vodopivec z asisten-
toma Tomažem Krušcem in
Alešem Žnidaršičem predsta-
vila strokovne podlage za ur-
banistično ureditev magistra-
le sever-jug v Celju in za ure-
ditev prostora ob magistra-
h.
Na dobro obiskanem pre-
davanju so zamisel ureditve
predstavili kot mestno ulico,
avenijo z drevoredom, z ure-
jenim podvozom pod želez-
nico in štiripasovnico, ki bi ob
pošti, na Krekovem trgu in Uli-
ci XIV. divizije, prešla v dvo-
pasovnico. To pa je le manjši
del arhitektonske vizije, ki
predvideva tudi urbanistično
urejanje območij sedanjega
parkirišča ob železniški posta-
ji, bodočega potniškega termi-
nala med železniško in novo
avtobusno postajo v Celju, nek-
danje Kovinotehne in Stare Cin-
karne, prostora za vojašnico,
pa tudi prostora ob hiagistral-
ki, vse do uvoza na avtocesto.
Odločitev za avenijo, ki bi
z novimi pozidavami uredila
ta prostor, ima en sam cilj - to
zanemarjeno mestno območ-
je čim bolj povezati z mest-
nim središčem, ki bi mu prav
to znalo vdahniti novo dušo.
Zato so ob magistralki pred-
videli več možnih pozidav, z
napajalnimi cestami poveza-
nih z magistralko, vse poti ob
novih pozidavah pa naj bi vo-
dile v središče mesta. Na par-
kirišču ob Ulici XIV. divizije
naj bi pozidali štiri manjše stol-
piče, ki ne bi zakrivali pogle-
da na grad, imeli pa bi veliko
parkirnih prostorov v več eta-
žah. Posebej pozorno so načr-
tovali podvoz pod železnico
in še zlasti prostor nekdanje
Kovinotehne in Stare cinkar-
ne, ki nudi možnosti za raz-
voj bodočega visokošolskega
središča in za razvoj trgovskih
in storitvenih ter nastanitvenih
objektov. Predvsem pa so na-
črtovali obsežne zazelenitve,
ki naj bi prostoru ob magistral-
ki povrnile prijaznost. V pre-
teklih letih je namreč izgubil
svoj značaj in se spremenil v
zmešnjavo arhitektur, ki nima-
jo skupnega mestnega znača-
ja. Vse novogradnje naj bi po-
stavljali najmanj 20 metrov od
cestišča, vmesni prostor pa na-
menili ozelenitvi, kolesarskim
stezam in peš potem.
BRST
Foto: SHERPA
Hišni aparati
pregnali dvome
Podjetje je z roba propada zraslo v
zgled dobrega poslovanja
v soboto so v nazarskem
podjetju BSH Hišni aparati
pripravili dan odprtih vrat,
ki se ga je udeležilo izjemno
veliko zaposlenih z družina-
mi, poslovnih partnerjev in
tudi drugih Zgomjesavinjča-
nov, ob tem pa so v podjetju
tudi uradno prejeli okoljski
certifikat ISO 14001. Podjet-
je je od leta 1993 v lasti kon-
cema Bosch Siemens.
O poslovanju podjetja sta
spregovorila direktorja Rainer
Kaschta in Matjaž Lenassi,
ki sta za letos napovedala 100
milijonov evrov prihodkov ter
petino višjo proizvodnjo, tre-
nutno pa so letni načrt prese-
gli za 57 odstotkov. Direktor-
ja sta podjetju napovedala svet-
lo prihodnost, sploh zaradi lani
uvedene linije sesalcev ter zau-
panja v koncernu BSH, ki je
nazarskemu podjetju prepu-
stil prodajo velikih gospodinj-
skih aparatov na področju bivše
Jugoslavije.
O podjetju, ki mu je pred os-
mimi leti grozil propad, name-
sto tega pa so v Hišnih aparatih
trikrat povečali realizacijo, je
govoril predsednik Gospodar-
ske zbornice Slovenije Jožko
Čuk, »Podjetje lahko navzno-
ter in navzven predstavlja mo-
del poslovnega obnašanja v Slo-
veniji,« je poudaril Čuk in opo-
zoril na nazarsko ekipo, ki skrbi
za tehnično-tehhološki razvoj
in ki je na področju lastnih pa-
tentov in izumov vzor v čeli Slo-
veniji. Pohvalil je tudi sodelo-
vanje znotraj koncema BSH,
nazarski župan Ivan Pumat pa
je dodal, da je številčna ude-
ležba na dnevu odprtih vrat od-
govor vsem dvomljivcem, ki so
v letu 1993 nasprotovali, da bi
koncem BSH prevzel Hišne apa-
rate, tedanji MGA. Dan odpr-
tih vrat je poleg ogleda proi-
zvodnje in številnih drugih pri-
reditev odlikoval izjemen kul-
turni program, ki so ga med
drugim pripravili tudi otroci za-
poslenih v nazarskem podjet-
ju.
U. SELIŠNIK
Foto: J. MIKLAVC
Z leve nazarski župan Ivan Purnat, direktorja Rainer Kaschta in Matjaž Lenassi s certifikatom ISO 14001
ter Alenka Avberšek z velenjske gospodarske zbornice.
Novi
iastniici
odstavili
Lesniica
Nadzorni svet Zdravilišča
Rogaška je razrešil predsed-
nika uprave mag. Edvarda
Lesnika. Kot je povedal pred-
sednik nadzornega sveta Da-
vorin Škrinjarič, gre za spo-
razumno prekinitev pogod-
be, o novem vodstvu družbe
pa se bodo pogovarjali šele
15. junija.
Po besedah Davorina
Škrinjariča, sicer direktor-
ja Steklarne Rogaška, ne gre
za krivdne razloge. Za pre-
kinitev delovnega razmerja
so se odločili zaradi reorga-
nizacije družbe in zaradi nuj-
nega znižanja stroškov po-
slovanja. Predsednik upra-
ve je imel namreč zelo viso-
ko plačo, ki naj bi po neu-
radnih informacijah znaša-
la preko 700 tisoč tolarjev.
Edvarda Lesnika je za pr-
vega moža Zdravilišča Rogaš-
ka pred dvema letoma posta-
vila takratna večinska lastni-
ca Slovenska razvojna družba,
z njegovim predsednikova-
njem pa so se, vse do sedaj,
strinjali tudi novi večinski last-
niki. Kot je še povedal Davo-
rin Škrinjarič, bo Lesnik, ki
je bil do prihoda v Rogaško
Slatino pomočnik direktorja
Hotelov Bernardin, najverjet-
neje ostal v kraju.	JI
Št. 22 - 30. maj 2002
TEMA TEDNA
5
Avtocesta do
Trojan že junija
Zaradi priključevanja najprej zaprt del, nato pa cela avtocesta - Do Blagovice leta 2005
po napovedih naj bi av-
tocestni odsek od Vranske-
ga do Trojan po vsej verjet-
nosti odprli konec junija ali
v začetku julija. Potem ko
je sedaj zaprt del ceste, ki
vodi proti Ljubljani, se po
prihodnji soboti, torej 8. ju-
nija, na tem delu bodoče av-
tocestne povezave obeta
sprememba prometnega re-
žima, saj bodo del avtoce-
ste popolnoma zaprli.
Zaenkrat je zaprta polovi-
ca avtoceste Vransko-Trojane
med cestninsko postajo Vran-
sko in izvozom Vransko/
Kamnik, tako da vozila, ki vo-
zijo proti Ljubljani, preu-
smerjajo na vzporedno glav-
no cesto mimo Vranskega. Za-
poro so postavili zaradi na-
rezave obstoječega avtocest-
nega odseka Maribor-Ločica
pri Vranskem na odsek Vran-
iko-Trojane. Tako promet iz
meri Celja poteka preko pri-
ključka Čeplje po vzporedni
jlavni cesti Ljubljana-Celje,
)romet v smeri proti Celju pa
)o drugi polovici avtoceste.
Zapora bo postavljena do
i. junija, od tega dne dalje
lo konca junija oziroma
3redvidenega odprtja avtoce-
ste Vransko-Trojane, pa bo av-
ocesta med izvozom Čeplje
n Ločico pri Vranskem za-
3rta v obe smeri zaradi na-
rezave tudi druge polovice av-
oceste na odsek Vransko-Tro-
ane. Promet bo v času te zapo-
re preusmerjen na vzpored-
no glavno cesto. Tako bo od
8. junija naprej promet iz Ljub-
ljane proti Celju potekal po
vzporedni glavni cesti do pri-
ključka Čeplje, od priključ-
ka Čeplje naprej pa lahko tu-
di po avtocesti proti Celju. Z
junijskim odprtjem avtoceste
bo tri mesece pred rokom
končan odsek Vransko-Troja-
ne (po zagotovilih Darsa iz-
vajalcev zaradi »hitrosti« ne
bodo posebej nagrajevali),
drug odsek Vransko-Blagovi-
ca pa naj bi bil odprt predvi-
doma v letu 2005.
Tehnični
podatki
Avtocestni odsek Vransko-
Blagovica je dolg 16,8 kilo-
metra. Začne se južno od
Vranskega ter poteka proti Lo-
čici, ki jo po vzhodni strani
zaobide s predorom Ločica,
nato pa v smeri proti zahodu
z viaduktom prečka dolino
Črnega grabna. Hrib Jasov-
nik predre s predorom, preč-
ka viadukt Baba ter se nada-
ljuje proti Trojanam. Pred
Trojanami je zgrajen avtocest-
ni priključek z navezavo na
dosedanjo glavno cesto in po-
vezavo proti Zasavju.
Od Trojan proti Šentožbol-
tu se začne tehnično še bolj
zahteven del nastajajoče šti-
ripasovnice, saj je najprej na
vrsti najtežavnejši predor pod
Trojanami, nato viadukt čez
dolino in takoj spet predor,
skozi katerega bo zaobšla
Podmilj. Nato se bo po doli-
ni Koprivnice nadaljevala pro-
ti Petelinjeku. Po ponovnem
prečkanju doline bo poteka-
la po južni strani Blagovice,
nato bo na njenem zahodnem
delu prečkala obstoječo glav-
no cesto ter se spustila na do-
linsko dno, kjer se bo nave-
zala na avtocestni odsek Bla-
govica-Šentjakob. Celotna
trasa je načrtovana tako, da
bo najbolj optimalno prev-
zela regionalni promet, hkra-
ti pa bo bodoča avtocesta pre-
ko Trojan prevzela tudi funk-
cijo sedanje magistralke ozi-
roma evropske ceste E 57.
Številni
zahtevni
objekti
Avtocestni odsek Vransko-
Blagovica bo zgrajen kot šti-
ripasovna avtocesta s po dve-
ma voznima in odstavnim pa-
som v vsaki smeri ter vme-
snini ločilnim pasom. Na ob-
močju maksimalnega vzdolž-
nega sklona je iz smeri Bla-
govica proti predoru Podmilj
zaradi dolgega vzpona pred-
viden pas za počasni promet.
Avtocesta bo potekala na ze-
lo zahtevnem terenu (plazo-
vit teren, hudourniki, preč-
ne grape), zaradi česar bodo
zgradili več zahtevnih objek-
tov: štiri dvocevne predore
povprečne skupne dolžine •
5.850 metrov (predori Loči-
ca, Jasovnik, Trojane, Pod-
milj), enocevna predora v Zi-
deh in proti Izlakam, trinajst
viaduktov povprečne skupne
dolžine 3.984 metrov (via-
dukti Ločica, Jasovnik, Ba-
ba, Zlokarje, Jelševica, Črni
mlinar, Šentožbolt, Log, Ja-
vorje, Petelinjek, Vranke,
Blagovica, V Zideh), osem-
najst mostov, dva nadvoza in
štiri podvoze. Ob cesti bo tudi
24 opornih zidov, 34 podpor-
nih zidov in 11 kamnitih
zložb.
Na avtocestni trasi in pre-
dorih bo izkopanih za več kot
tri milijone kubičnih metrov
materiala, od česar bodo do-
ber milijon in pol kubičnih
metrov uporabili za nasipe
ali vgradili v traso avtoceste.
Ob tem so morali presta-
viti glavno cesto na območ-
ju priključka Trojane, prav
tako pa so ali pa še bodo pre-
maknili oziroma uredili šte-
vilne lokalne ceste, gozdne
in dostopne poti (v dolžini
13 kilometrov). Veliko je re-
gulacij potokov, izvajalci pa
so morali zaščititi, prestavi-
ti ali preurediti plinovod,
elektrovode, telekomunika-
cijske vode in vodovode. Za
potrebe avtoceste je bilo ali
pa še bo potrebno zgraditi vo-
de za klic v sili, energetske
vode za oskrbo predorov ter
urediti javno razsvetljavo.
Vzdolž avtoceste bo tudi za
okoli pet kilometrov proti-
hrupne ograje in nasipov.
Pogodba za izgradnjo av-
tocestne baze Vransko še ni
podpisana, zato do konca
junija 2002 še ne bo mogo-
če izvajati nadzora prome-
ta iz komandnega centra v
avtocestni bazi Vransko. Iz-
vajalec pripravlja rešitev za
vodenje prometa iz začasne
lokacije (pogonska centra-
la Ločica).
Celoten odsek je vreden
75,3 milijarde tolarjev, od te-
ga naj bi prva etapa do Tro-
jan stala 38,3 milijarde to-
larjev, drugo pa ocenjujejo
na 37 milijard tolarjev. Do
letošnjega marca so na po-
dodseku Vransko-Trojane po-
rabili že 36 milijard tolarjev,
na pododseku Trojane-Blago-
vica pa 6,5 milijarde tolar-
jev.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: GK
Če bo šlo po načrtih, naj bi se po avtocesti vse do Ljubljane vozili čez tri leta.
Povezovanje stare in nove avtoceste se bliža koncu.
Št. 22 - 30. maj 2002
6
INTERVJU
Ženske so nam
vse ukradle!
Koreograf Igor Jelen o spolnih preobrazbah ter gejevski sociokulturi,
ki preplavlja svet in spreminja tudi šentflorjanski prostor
v zadnjih mesecih se je Sloveni-
ja zvijala v kulturnih, moralnih,
puritanskih in še kakšnih krčih,
da bi si končno priznala, da je sa-
mo prava ljubezen tista, ki od ve-
komaj vrti ta svet. In da je pri tem
čisto vseeno, v kakšnih smereh in
kombinacijah se energija ljubez-
ni vrti. Slovenci smo v tem pogle-
du v zelo kratkem času doživeli
katarzo, ki se je (še) niti prav ne
zavedamo. Z Emo in provokativ-
nim nastopom Sester se je marca
letos v naši deželici zgodil moral-
ni potres, danes se teren umirja.
Trije pojoči moški v ženskih ob-
lačiHh in z ženskimi spolnimi atri-
buti so morali Slovence prepriča-
ti, da je drugačnost v spolnem izra-
žanju normalnost. Da so geji, pa
travestiti, transvestiti in podobni
drugačneži samo ljudje, ki imajo
drugačne želje in potrebe. Ne za-
to, ker bi ti marginalci hoteli biti
drugačni, ampak zato, ker jih je tak-
šne ustvarila Narava.
Celjan Igor Jelen, plesalec in ko-
reograf, je del te »drugačne« domače
in svetovne scene. Njen ustroj in
utrip pozna do potankosti in nekaj
tega nam je razodel, ko smo ga po-
vabili na pogovor. Seveda se med
pogovorom nismo mogli izogniti
dejstvu, da je Igor tisti mojster, ki
je za Sestre sestavil koreografijo in
pred odhodom v Talin z njimi ure
in ure vadil za evro vizij ski nastop.
Kdo in kaj so Sestre?
Sestre so zame fenomen. Slove-
niji in Slovencem, ki so si še pred
kratkim zatiskali oči pred stvarnost-
jo, so pogumno in drzno povedale
in pokazale, da si upajo in dovo-
ljujejo biti tisto, kar čutijo, da so.
Da so lahko, kadar se jim zahoče.
One, pa čeprav so se rodile kot Oni.
Da so v zasebnem življenju Oni, ki
govorijo kot One in se imajo za One.
Zapleteno, ni kaj, a takšna je pač
njihova osebna, intimna odločitev
Neprestane spolne in miselne
preobrazbe najbrž zahtevajo ve-
liko energije, časa, tudi denarja.
Kakšna opravila so potrebna, da
iz moškega telesa nastane lepa,
postavna, za moški spol poželji-
va ženska?
Najprej je treba povedati, da ti
moški, ki se preoblačijo v ženske,
neizmerno uživajo v izbiranju žen-
skih oblačil. Imajo izreden smisel
za estetiko oblačenja, na modo se
spoznajo bolj kot marsikatera žen-
ska. Neznansko uživajo v teh preo-
brazbah, ritualih, ko si oblikujejo
in lakirajo nohte, lepijo trepalni-
ce, oblikujejo obrvi, izbirajo lasu-
lje in se Učijo. Tu so še dolgotraj-
na, naporna in draga opravila, na-
primer nenehno britje po obrazu
in "drugih delih telesa, laserske de-
pilacije, pa lepotne kirurške ope-
racije, lepotni popravki nosu in dru-
gih delov telesa, nameščanje prsnih
vsadkov itd. Ogromno časa name-
njajo izbiri nakita, okrasnih rutic,
očal, pa izbiri parfumov in čevljev
z visokimi petami, v katerih potem
hudo trpijo. Vsaka preobrazba zah-
teva veliko priprav in ogromno ča-
sa, da ti moški zasijejo v vsej žen-
skosti in glamurju, preden se od-
pravijo na lov za moškimi ali gre-
do samo v bližnji lokalček na ka-
vo. Da se pokažejo.
Kaj pa ženske, ki se preoblači-
jo v moške? Kot da teh ni.
Res jih ni opaziti. Ženske se preob-
lačijo v moške zgolj skozi modo.
Kar spomnite se na značilna Arma-
nijeva oblačila, namenjena žen-
skam, ki se nosijo po moško. Gre
za izvorno moška oblačila, ki so si
jih prisvojile ženske, da bi se po-
čutile kot moški in bile hkrati mod-
no oblečene: v moškem sakoju, sraj-
ci, kravati. A veste, da ženski bo-
diji izhajajo iz moškega spodnjega
perila in da so bili zdajšnji ženski
bodiji nekoč prve moške kopalke?
Ženske ste nam vse ukradle!
Nam odkrijete še en detajl: v ka-
tero stranišče gre v lokalu moš-
ki, ki je preoblečen v žensko?
V	ženske preoblečeni moški se v
javnosti obnašajo kot ženske. Žen-
ske gibe imajo naštudirane do per-
fekcije. Vselej in povsod po žen-
sko prekrižajo noge, po žensko ro-
kujejo s cigareto, po žensko pri-
mejo v roke skodelico kave ali ko-
zarec šampanjca. Tudi na žensko
stranišče grejo. Sestre ne. Sestre gre-
do vedno na moško stranišče.
So Sestre tudi kdaj moški, ki se
jim zahoče ženskega telesa?
Ne, Daphne, Emperatrizz in Mar-
lena niso nikoli v odnosu moški-
ženska. Zasebno so to moški, ki šele
v šou biznisu postanejo ženske. Te
ženske potem obožujejo in ljubijo
moške. Za partnerje imajo vedno
samo moške, enega, dva ali več na
teden. Delovno pa so Sestre vedno
in samo profesionalke.
In najbrž tudi dobre prijatelji-
ce.
Zelo dobre prijateljice so. Sicer
pa so to nežna bitja, ki jih je življe-
nje velikokrat prizadelo. Empera-
trizz naprimer, je imela kot moški
izredno težko in kruto otroštvo in
mladost, med drugim je bila žrtev
posilstva, malo manj težki zgodbi
imata Daphne in Marlena. Vse tri
pa že nekaj let živijo z vizijo: uspe-
ti, narediti kariero, kar jim je zdaj
tudi uspelo.
Bi lahko na kratko označili ge-
je? Najbrž imajo neke skupne
značilnosti, posebne lastnosti.
To so ljudje, ki so izredno na-
klonjeni visoki modi, glamurju, pa
umetnosti in estetiki nasploh, med
geji pa srečaš tudi športno grajene
mišičnjake in lepotce, kakršne naj-
dete v revijah in športnih moštvih.
Pri gejih je pogosta lastnost tudi lju-
bosumnost, pogojena z željo biti
vedno v središču pozornosti. Lju-
bosumje jih lahko ubije, po drugi
strani pa se veliko partnerjev odlo-
či še za tretjega akterja, kar pa je
meni tuje.
V	Celju, naprimer, geji niso rav-
no izstopajoči. Kje se zbirajo, iš-
čejo?
Najdete jih v mestnem parku, po-
noči, v poletnih mesecih. Istospol-
ne Celjane pa srečate tudi v Ljub-
ljani, na Obali, pa v tujini, kjer si
iščejo partnerje. Lahko vam našte-
jem nekaj deset naših znanih lju-
di, politikov, direktorjev in navad-
nih državljanov, ki jih srečujem na
tujem in ki doma svojo spolno us-
merjenost prikrivajo.
Kje v Sloveniji je gejevska sce-
na najbolj svobodna?
Pred odhodom v Talin so Sestre
organizirale prireditev v vili Belle-
vue v Ljubljani. To je bil pravi slo-
venski gala gej parti. Prišli so ljud-
je z vseh koncev Slovenije, le red-
ki med njimi so bili heteroseksualci.
Že nekaj let je v Ljubljani na Me-
telkovi odprt klub Tiffany, kjer se
zbirajo in družijo geji, nedavno je
bila v Ljubljani odprta prva sloven-
ska gejevska savna. Da ne govorim
o Ambasadi Gavioli v Izoli, kjer se
na eni prireditvi, ki je najmanj en-
krat mesečno, zbere nekaj sto ali
tisoč gejev. Slovenska gejevska scena
ima tudi plažo, najdete jo v Stru-
njanu. A kaj je vse to proti sceni,
ki jo doživite v tujini!
Kako daleč je ta tujina?
Samo dobri dve uri vožnje iz Ce-
lja, na Dunaju, v deželi konzerva-
tivcev »stare dunajske šole«. Lani
je bila tam mega prireditev imeno-
vana Love parade, ko je bil ves me-
sec junij v znamenju druženja is-
tospolnih partnerjev. Na mestni hiši
so ves ta čas visele mavrične gejev-
ske zastave, enako na vseh metro-
jih in drugih javnih prevoznih sreds-
tvih. Na Dunaju, kjer je gejevska
scena izredno pestra, najdete ne-
kaj sto lokalov za homoseksualce,
pa veliko savn posebej zanje. Istos-
polno usmerjeni Dunajčani imajo
svoje psihiatre, psihologe, zdrav-
nike, trgovine, svoje plesne šole,
kavarne, restavracije, kopališča. Ne-
kateri lokali, kjer se družijo izključ-
no geji, so starostno označeni, ta-
ko da se točno ve, kje lahko bogati
gospodje najdejo mlade fante. Du-
naj ima tudi nekaj kilometrov dol-
go plažo, ki je od maja do oktobra
polna moških teles.
Ponekod v svetu je opazen nov
razcvet turizma prav zaradi na-
vala istospolnih turistov in nji-
hovih potreb. Ta kategorija ljudi
je znana kot radodarna in veli-
kopotezna, tega pa so se pamet-
ni turistični delavci dovolj hitro
in dovolj dobro zavedli in ukre-
pali, kajne?
Res je, na majhnem grškem otro-
ku Mykonos ali na španski Ibizi se
poleti zbere domala vsa istospolna
Evropa. Milijoni gejev v treh mese-
cih zasedejo otok in na veliko troši-
jo na dragih večernih prireditvah,
ki se jih sploh ne da opisati. Na pri-
mer: nekaj tisoč moških pride na
takšno zabavo, vsi pa so oblečeni v
najfinejše in najdražje žensko spod-
nje perilo. Podobno se dogaja na Du-
naju in v drugih prestolnicah. Na
Dunaju sta Elton John in Boy G«
ge stalna gosta na elitnih zabavi
naprimer na zelo znanem balu, M
so strašno drage vstopnice razpl^
dane že najmanj pol leta pred pr«
ditvijo. Na tej zabavi se zbere ne|
tisoč ljudi, ki so v svojih spoli
strasteh in dejanjih brez predal
kov. To je nekaj neverjetnega inj
je trenutno svetovni trend. ^
Se vam ne zdi, da gredo pon
kod stvari že malce predaleč, ^
vse meje zdravega razuma, ok«
sa?
Nemška scena v tem pogledu mož
no izstopa. Mislim, da gredo ta
že predaleč, ko se naprimer na noč
nem eventu ob koncu tedna zbe?
nekaj tisoč gejev. Okoli treh zjutr;
doseže takšna zabava vrhunec, lui
ugasnejo, po prostoru se razleže
dim in pena, udeleženci pa se pn
dajajo spolnim užitkom, vsi medsj
bo, vsi povprek. Podobno se dogaji
tudi že v Parizu, Londonu in drugi
prestolnicah. Mimogrede še tole: Pa
rižani so za svojega sedanjega žup3
na izvolili človeka, ki je pred voli
tvami javno povedal, da je gej. To j<
demokracija.
Vi svoje spolne usmerjenosti w
skrivate.
Ne, zakaj bi jo? Imam prijatelja
udeležujem se prireditev, če sen
povabljen. To svojo drugačnost sein:
začutil razmeroma pozno, nekaj & |
sa sem se preizkušal, iskal, na konc« |
pa sem se odločil po srcu. V tet j
letih spoznanja sem prepotoval vsi j
kontinente in tam marsikaj videl j
doživel. Ko izveš, kdo te je povabi
na neko gejevsko prireditev in kd' 3
vse so povabljenci, mnogokrat os §
taneš brez besed.
Ste kdaj razmišljali o porok'11
pa o tem, da bi posvojili otrokaife
Doslej še ne, ne o poroki ne^ii
otroku, lahko pa, da me bo pot ^ \
prihodnosti vodila tudi v to smef' ^
Kako je to dejstvo sprejela va t
ša mama?
Moja mama je krasna ženska, raZ
gledana, razumna, prepotovala j'
veliko sveta, zato so ji te stvari p'''
polnoma jasne. Lepo je sprejela nT^
jo drugačnost, najprej v umetnos®
in potem še v spolnosti. Če iin^'
nekoga rad, ga imaš preprosto -
MARJELA AGRE^
Igor Jelen: »Pomembna je samo ljubezen. Ljubezni se ne da kupiti.« Foto: TRI AR'
Preobrazba - silna notranja potreba in užitek.
Št. 22 - 30. maj 2002
REPORTAŽA
7
Jovica Stojanovič z ženo Ivico in posvojenko Katarino.
Sprti na smrt
Zaradi ceste in vode prepiri na Gneču pri Mozirju - Sosedje se bodo
morali sami pogovoriti
Gneč se imenuje zaselek
ad mozirskim delom go-
tnjskega klanca. Med šte-
ilnimi, ki so našli svoj
jm na tem hribu, je tudi
ivica Stojanovič. Ravno
ivica Stojanovič se je pred
isom obrnil na naše ured-
ištvo, da bi pisali o teža-
ih, s katerimi se sooča, od-
ar se je pred osmimi leti
riselil v ta idilični konec
gornje Savinjske doline,
la mu nagajajo sosedi, da
lu nagaja občina, da mu
edajo vode...
Zgodba se iz Stojanoviče-
iiust, ob sodelovanju žene
Mice in posvojenke Katari-
e, v resnici sliši čudno, pov-
imemo pa jo lahko kar z Jo-
tevimi besedami: »Vsi so
lislili, da ko bo prišel Bo-
inec k hiši, bo šlo vse navz-
Kl. Od kar sem prišel, se je
Sa obrnila na bolje, sodobno
urejena, hčerka ima svoj
to in stanovanje v Ljublja-
Vse znam delati, vedno
3iščem možnost, da se za-
tiži kakšen tolar. Ko bi nas
sosedje pustili pri miru...«
Do Stojanovičeve hiše vo-
krajši makadamski cestni
Isek, ki ga uporablja več
porabnikov. Med njimi sa-
0 za Stojanovičeve pome-
dostop do hiše, drugi pa
istni priključek uporablja-
za dostop do kmetijskih
'vršin. Jovica trdi, da ga so-
dje prijavijo, če kakorkoli
Pja cesto, da so mu v pre-
l^losti že podrli poštni na-
falnik... »Če se obrnem na
'licijo, je videti, kot da sem
kriv - policisti so sicer
'ljubili, da bodo prijave po-
tovali naprej, pa se doslej
nič zgodilo,« razlaga Jovi-
•»Vsi uporabljajo to cesto,
' pa jo je treba vzdrževati,
nikjer nikogar. Sami mo-
1^0 plačati pluženje, isto
če bi hoteli asfalt. V cesto
sem doslej vložil že 1,7
'lijona tolarjev.«
Višek dogajanja pa je bil,
po mnenju Stojanoviča, se-
stanek v začetku aprila, na
katerem naj ne bi dobil be-
sede, češ da je treba govoriti
slovensko, in da niti polno-
letna posvojenka Katarina, so-
lastnica zemlje in hiše, ni
imela pravice govoriti.
»Od kar se je Stojanovič
priselil na Gneč, so se priče-
li prepiri in dejanska naga-
janja,« razlaga Janko Jani z
mozirske občine, ki je vodil
omenjeni sestanek. »Gre za
cesto, ki ni občinsko katego-
rizirana, temveč je zasebni
priključek. Tovrstnih prime-
rov, da je občina sicer v zem-
ljiški knjigi vpisana kot last-
nik, dejansko pa gre za za-
sebni priključek, je v mozir-
ski občini veUko. Stojanovi-
ču smo že pomagali - ko so
ga sosedje prijavili, ker je na
črno postavil podporni zid,
smo uredili priglasitev del in
takrat se je stvar pomirila.
Pozneje je Stojanovič večkrat
pri urejanju ceste prosil za
pomoč Krajevno skupnost
Mozirje, ki mu je pomagala,
vendar seveda ne toliko, kot
je želel oziroma pričakoval.
Lani je predlagal, da bi sam
popravil cesto, občina bi mu
naj izdala le odločbo o pri-
glasitvi del, kar smo bili pri-
pravljeni. Načelo je, da vsa-
komur, ki pokaže voljo do
dela, radi pomagamo. Ven-
dar pa so se sosedje ustraši-
li, da bi postal lastnik ceste
in bi jo zaradi tega zaprl za
druge. Zato smo sklicali se-
stanek, na katerem se je po-
kazalo, da so ljudje skregani
na smrt in da so strasti raz-
grete do vrelišča. Zato smo
odločbo začasno zadržali, se-
stanek pa sem potem, ker se
res ni dalo več pogovarjati, v
resnici prekinil.«
Tako Janko, ki meni, da je
k nastalemu položaju precej
pripomogel tudi Stojanovi-
čev temperament. Kot mno-
gi drugi je prepričan, da se
bodo morali sosedje na nek
način pogovoriti in rešiti za-
deve, drugače bo življenje na
Gneču postalo nevzdržno.
Več resnic
Druga težava, ki pesti Sto-
janoviča, je vodovod. V hiši
imajo napeljano vodo iz last-
nega rezervoarja. Iz raziskav,
ki jih je opravil Zavod za
zdravstveno varstvo Celje, je
razvidno, da je bilo v vodi v
sušnem obdobju povečano
število mikroorganizmov ter
da sta zajetje in zbiralnik do-
trajana, vprašljiva je vodote-
snost. »Vsak dan jemljem tab-
lete, medicinsko oglje, da lah-
ko obstanem, če pa te ne po-
magajo, pa moram po injek-
cije. Ko sem prosil odbor na
Gneču, da bi se lahko priklju-
čil na vodovod Gneč-Slatina,
so mi odgovorili, da bi se mo-
ral javno opravičiti sosedom
zaradi žalitev in obljubiti, da
tega ne bom več počel, po-
tem pa bi mojo prošnjo še
enkrat obravnavali,« je pove-
dal Stojanovič, ki bi moral
dobiti soglasje sosedov tudi
za prekop zemlje.
Mnogo različnih besed je
bilo slišati pri Stojanoviče-
vih: »Hočem le živeti v mi-
ru. Bojim se, da me bodo pri-
sihli, da bom na svoj način
poiskal pravico, ki mi pri-
pada na moji zemlji. Vse de-
lam v želji, da bi tudi hčer-
ka in njeni otroci živeli v mi-
ru.« Kot je v navadi pri tak-
šnih zgodbah, vedo sosedje
povedati drugačno resnico
(»60 let smo živeli v miru,
ko pa je prišel Stojanovič,
so se začeli prepiri«). Našli
smo tudi takšne, ki so se Jo-
vici postavili v bran (»Pri mi-
ru naj ga pustijo«).
Zato smo se odločiU, da
sporov ne bomo zaostrovali
- ne na eno ne na drugo stran,
ker so vezi v teh krajih med
ljudmi pregloboke in zame-
re prehude. Usesti se bo tre-
ba in se pogovoriti po člo-
veško, brez obojestranskih
žalitev in obtožb, verjetno po-
zabiti kakšno besedo in kak-
šno potegniti nazaj. Druga-
če bo življenje nad gorenj-
skim klancem postalo nevz-
držno, tako za ene kot za dru-
ge.
U. SELISNIK
ZDRAVSTVENI DOM Slovenske Konjice,
Mestni trg 17, 3210 Slovenske Konjice
razpisuje prosto delovno mesto
ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE
POGOJI:
1.	končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit;
2.	državljan Republike Slovenije;
3.	aktivno znanje slovenskega jezika;
4.	vozniški izpit B kategorije;
5.	poskusno delo v skladu z določili kolektivne pogodbe za
zdravnike in zobozdravnike.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za 1 leto z mož-
nostjo spremembe za nedoločen čas. Nudimo možnost rešitve
stanovanjskega problema.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po
objavi na naslov: ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE
KONJICE, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju,
zadeva št. 44/2002 z dne 22.05.2002 nad stečajnim dolžnikom
E ŠPORT d.o.o. - v stečaju
Gesta Kozjanskega odreda 21
3230 ŠENTJUR
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(I. narok)
I. PREDMET PRODAJE
1. Premičnine - stroji in oprema
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ce-
lju, zadeva St 06/2002 z dne 27.05. 2002 nad stečajnim
dolžnikom
Avtoprevozništvo
ALEKSENCEV PAVEL s.p., - v stečaju
Celjska cesta 13
3270 LAŠKO
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(I.narok)
I. PREDMET PRODAJE
1. Nepremičnina - kmetijsko zemljišče,
vse k.o. Prožinska vas, zkvvl. Št. 609
-	travnik v izmeri 433 m^, paro. Št^ 59/2
-	travnik v izmeri 6048 m^, pare. Št. 60/2
-	njiva v izmeri 3201 m^, pare. Št. 60/2
Premoženje pod točko 1 se prodaja v kompletu za izklic-
no ceno 1.134.000,00 SIT. Varščina znaša 150.000,00 SIT.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z
dne 13. 05. 2002 in bo prodano po načelu »videno - kuplje-
no«. Izklicne cenesovskladu scenitvenimi poročili g. Zvoneta
Jezernika, univ. dipl. ing., stalnega sodnega cenilca in jih je
možno videti pri ogledu.
OSTALO
Pogoji prodaje, pogoji za udeležbo pri prodaji z zbiranjem po-
nudb in postopek za zbiranje ponudb so razvidni iz sklepa na
Okrožnem sodišču v Celju, opr. ŠL St 06/2002 z dne
27.05.2002 nabit na oglasni deski, ali v stečajni pisarni v Šmarju
pri Jelšah, Obrtniška ul. 2, vsak delovni dan, po predhodnem
dogovoru s stečajnim upraviteljem.
Varščino v določeni višini je potrebno plačati na račun stečajne-
ga dolžnika odprt pri Volksbank Ljudska banka Celje, št. 01000-
0003029005 sklic 00 110-05-13527, potrdilo pa priložiti k
ponudbi, ter do 14. 06. 2002 poslati po pošti na Okrožno
sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Ste-
čajni postopek opt. Št. St 06/2002 - Ponudba za odkup - ne
odpiraj.
Vse ostale informacije v zvezi s prodajo, ogledom premoženja in
cenitvenega poročila dobijo zainteresirani ponudniki pri stečaj-
nem upravitelju g. Tomažu KOSU, tel. 03 582 20 22 In na
GSM 041 652-185.
Št. 22 - 30. maj 2002
8
mnši KRAJI IN LJUDJE
Parada, da
te kap
V desetih slovenskih mestih je hkrati plesalo čez 10 tisoč
maturantov
v petek je plesala cela
Slovenija. V organizaciji
Plesne zveze so namreč v
desetih slovenskih mestih,
tudi v Celju in Velenju, iz-
peljali maturantsko parado,
v kateri je hkrati zaplesalo
8528 maturantk in matu-
rantov v 2132 četvorkah.
V Celju je na Prešernovi uli-
ci plesalo 251 četvork, torej
1004 maturanti iz vseh celj-
skih srednjih šol, z izjemo I.
gimnazije, in iz šentjurske in
zreške srednje šole. Maturanti
so razgibali Celje, kjer je pri-
reditev organiziral in imenit-
no izpeljal Plesni val zakon-
cev Špiljar. Maturanti so se
zbrali na Trgu Celjskih kne-
zov in potem v povorki, ki jo
je vodil Aleš Stopar v vlogi
Hermana Celjskega, prehodili
Gosposko ulico in Glavni trg,
zatem pa napolnili Prešerno-
vo ulico, ki je točno opoldne
postala največje celjsko ple-
sišče. Nekaj minut pred pri-
četkom je mlade pozdravil žu-
pan Bojan Šrot, zatem pa so
maturanti zapeli Gaudeamus
igitur in odplesali tri slike iz
četvorke, zadnjo so začinili
še z odprtimi dežniki.
V Velenju je na Titovem tr-
gu, kjer je mlade pozdravil
župan Srečko Meh, plesalo
117 četvork oziroma 468 ple-
salcev.
Z res lepo prireditvijo so
se slovenski maturanti vpi-
sali v Guinessovo knjigo re-
kordov. »Prihodnje leto nas
bo še več, saj ob tem čudovi-
tem dnevu želim, da bi leta
2003 v Celju zaplesali sku-
paj prav vsi celjski maturan-
ti,« je ob zaključku zaželel
Marjan Špiljar. .
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
V Velenju se je zavrtelo 117 četvork. (Foto: JM)
Ob koncu so, po navodilih z odra, pod dežniki ustvari-
li še novo. četrto sliko četvorke.
Na Prešernovem trgu v Celju so četvorko zaplesali 1004 maturanti.
Zabava seje nadaljevala v Mestnem parku.
NASI MATURANTI
5. b Poslovno komercialne šole Celje: (zgornja vrsta z leve): Andrej Kovač, Ludvik Karmuzelj, Jure Kerin, Vladimir Arsi^
Boštjan Gaberšek, srednja vrsta: Andrej Ojstršek, Aleš Matevžič, Adis Sakalič, Aleksander Platovšek, Goran Vidmar, UršK^
Šorn, Marjan Mlakar, Tamara Pečar, spredaj: Miloš Podgoršek, Jernej Vodušek, Mihael Kolar, Maja Matko, Ružica Prskal"
Laura Stojnšek, Urška Simič, Jadranka Prodnik, Lucija Pfeifer, Petra Jereb, Natalija Pinter, Slavica Gavrič in Petra SrebočaH
Št. 22 - 30. maj 2002
AKTUALNO
9
Macesnikov plaz:
Egodba o denarju
) posredovanju policistov delavci PUV Celje po treh dneh prekinili z deli - Trije
rivci zahtevajo uraden dokument, da površinskih voda ne bodo preusmerili
podolševa, idilična vasi-
pad Solčavo, je že več kot
jet let cilj mnogih stro-
mjakov, državnih inšti-
fij, tudi turistov, od mi-
lega tedna dalje pa tudi
licistov in različnih inš-
ktorjev. V vasico nad Sol-
»0 namreč sodi nesrečni
tcesnikov plaz, z njim
toženi okoliški kmetje,
d njim pa celotna Solča-
^ ki bi jo plaz, če bi do-
pčno zdrsnil, lahko »zra-
tal« s površja zemlje.
Zapletov okoli sanacije
icesnikovega plazu se je v
ibrem desetletju, od kar
izvidneje drsi, pojavilo ve-
p in preveč. Zadnji je iz-
Bhnil minuli teden, potem
iso delavci celjskega Pod-
^a za urejanje voda zaradi
Bredovanja policistov mo-
li prekiniti z deli. Krono-
|ija dogodkov na Macesni-
vem plazu je dolga, z veli-
obtožbami, namigovanji
[pretiravanji. V zadnjem
pecu so se dogodki nizali
lodvojeno hitrostjo, sedaj
[so vsi v pričakovanju od-
be drugostopenjskega so-
iČa.
iNisitio proti
i sanaciji«
TObrih osem let je, kar smo
mjič »na terenu« pregledo-
1 Macesnikov plaz in z gro-
opazovali kubike zemlje
kamenja, ki neustavljivo
drsi... »Saj ni razlike od zad-
njega obiska, le dosti, dosti
bolj hudo je,« nas je na zasil-
nem mostu, ki leži nad pla-
zom na cesti iz Solčave proti
Podolševi, pozdravil Mace-
snik, Peter Krivec, na kate-
rega nekateri kažejo s prstom
in ga obtožujejo zaradi zad-
njih zapletov v zvezi z (ne) sa-
nacijo plazu. »Nikdar in ni-
koli nismo bili proti sanaci-
ji - kdor to pravi, laže,« zatr-
juje Macesnik. Domačini ob
plazu so le proti delu načr-
tovane sanacije, po kateri bi
površinsko vodo speljali s
plazu: strokovnjaki so v sa-
nacijskem načrtu predvide-
li, da bi potok (ki tod teče
dolga leta) speljali čez Ošov-
nikov travnik mimo kmetije
Roka Krivca, Spodnjega
Ošovnika.
Macesnikova domačija,
sto in več let trdno zasidrana
v podolševsko pobočje, bi os-
tala brez večine vode, ki je
nekdaj napajala in poganja-
la stroje in naprave, s pomoč-
jo katerih so ljudje v teh hri-
bih nekoč živeli. Pri Mace-
sniku so namreč še ohranje-
ni lesen mlin, žaga in drugi
objekti, ki jih je v davnih, že
pozabljenih časih, napajal
danes srhljiv potok, ki se zbira
in skriva v nedrju grozečega
plazu. Toda to Macesnika niti
ne moti - glavni vzrok za nas-
protovanje temu delu sana-
cije je v tem, da bi po načr-
tih podrli del objektov na do-
mačiji Spodnji Ošovnik - »s
tem pa bi Roku naredili veli-
ko škodo,« je prepričan Ma-
cesnik. In tako samo in iz-
ključno samo zaradi sosedov
ne pristane na načrtovano sa-
nacijo, saj »potem ne bom ni-
koli več imel soseda.« Kaj to
pomeni v hribih, ki so pozi-
mi prepuščeni lastnemu živ-
ljenju, ve samo tisti, ki v hri-
bih živi.
»Zailtevamo
pisno
zagcrtoviioff
Delavci PUV, ki so minuli
torek začeli s sanacijskimi de-
li, so zagotovili, da bodo iz-
vajali samo tista sanacijska
dela, s katerimi se domačini
strinjajo, torej z izvedbo glo-
bokih drenaž in urejanjem do-
stopa na desni strani plazu.
»Ja, kaj ti pomaga obljuba?
Nikomur več ne verjamem -
ne delavcem, ne državi, ni-
komur! Pisno naj to zagoto-
vijo! Izjavo, da vode ne bo-
do speljali na drugo stran, naj
podpiše in overovi nekdo, ki
je pristojen - potem niti za
trenutek ne bom več oviral
sanacijskih del. Vsem sem že
povedal, da hočem črno na
belem,« je po solčavsko za-
belil Macesnik.
Izkušnje domačinov so na-
mreč grenke, delavci PUV pa
za sanacijo nimajo soglasja.
Tega je Macesnik pred osmi-
mi leti podpisal, vendar je ta-
krat dela izvajalo Podjetje za
urejanje hudournikov (PUH).
Tako so celjski delavci prak-
tično na črno podprli rampo
in most ter začeli z deli po
pogodbi... Vendar na Mace-
snikovem zemljišču, brez so-
glasja, zato je Macesnik po
nasvetu odvetnika poklical
policiste, ki so z minulim pet-
kom ustavili dela.
Že pred časom je kmete,
ki so se upirali načrtovani sa-
naciji plazu, tožilo ministrs-
tvo za okolje in prostor. Pr-
vostopenjsko sodišče je od-
ločilo, da morajo dovoliti sa-
nacijska dela, kmetje so se
na odločbo pritožili, vmes pa
fizično preprečili dostop na
gradbišče. Tako so sedaj vsi
v pričakovanju odločitve
drugostopenjskega sodišča,
končna možnost pa je tudi
razlastitev kmetov pod Olše-
vo, za kar bi bilo verjetno tre-
ba sprožiti upravni postopek.
Denar - tako
ali drugače
Veliko je govora o odškod-
nini, ki naj bi se skrivala v
ozadju zahtev - te trditve Ma-
cesnik kategorično zavrača:
»Kdor trdi, da je v ozadju
odškodnina, je navaden laž-
nivec. Nobene odškodnine
nisem izsiljeval. Za vse tri
kmete, lastnike zemlje, je
odškodnina ocenjena na 15
milijonov tolarjev, dobili pa
nismo niti tolarja,« pravi Ma-
cesnik in dodaja, da tudi v
osmih letih, kolikor je na pla-
zu delal PUH, ni dobil niti
tolarja. »Je pa res,« pravi Ma-
cesnik,« da pri zgodbi o pla-
zu gre za denar, ki pa ni na-
menjen kmetom.« Pa tudi to
Solčevane pod Olševo ne mo-
ti: »Naj si ga >braztalajo<, sa-
mo dela na plazu naj pošte-
no naredijo!«
Med ljudmi je slišati, da je
država za sanacijo Macesni-
kovega plazu namenila že 300
milijonov tolarjev, samo lani
naj bi za nekatera dela in na-
črte porabili približno 130 mi-
lijonov tolarjev... Pri tem pa
domačini že več kot deset let
glasno opozarjajo, da je tre-
ba plaz sanirati z vrha navz-
dol, torej pod steno Olševe,
ne pa od spodaj navzgor. »Ve-
do, da če bodo plaz ustavili,
potem ne bo več denarja od
države,« neusmiljeno pravi
Macesnik, ki za nerazumeva-
nje krivi več posameznikov
in omenja druge interese, ki
se skrivajo v neopravljenih sa-
nacijskih delih. Ali v množi-
ci tistih, ki so si prišli ogle-
dovat podolševsko »znameni-
tost«, omenja tudi takšne, ki
da nimajo jajc ali pa imajo
polne hlače in si ne upajo k
gospodarju, da bi jim pove-
dal svoje.
Približne številke Mace-
snikovega plazu: od prve
kmetije je oddaljen slabih
300 metrov, od Solčave ki-
lometer; plazeča gmota je
dolga 3 kilometre, na neka-
terih mestih več kot 10 me-
trov globoka, široka v pov-
prečju 60 metrov...
Trije Krivci, Peter, Rok in
Alojz, torej tisti, ki menda ovi-
rajo sanacijo Macesnikovega
plazu, so po petkovih dogaja-
njih v resnici ogorčeni. Vzrok
je naravnost smešen: od dne-
va, ko so delavci PUV morali
zapustiti delovišče ob plazu,
njihove stroje varujejo varnost-
niki. »Najbrž jih čuvajo, da jih
ne bi >snedli<,« sta komentira-
la Macesnik in Spodnji Ošov-
nik. In se ob kruti domislici
celo nasmejala. Tudi iz te po-
te;ze se vidi popolno nepozna-
vanje solčavskega kmeta. In tu-
di v tem gre iskati marsikate-
ro nerodnost ali napako, ki je
privedla do tega, da stroji, ki
naj bi poskušali ustaviti gro-
zeči plaz, stojijo. Tako je plaz
spet prepuščen sebi, naravni
poti in počasnosti, ki pa zna
ubijati. Držimo lahko samo pe-
sti, da se bo našla srednja pot
in da bo tudi pametne srečala
pamet.
URŠKA SELIŠNIK
Macesnik nad plazom.
Macesnikov plaz od daleč.
Rok in Peter Krivec
Št. 22 - 30. maj 2002
10
i eon^lARSTVO
Predsednik uprave banke Koper
Vojko Čok.
Banka
Koper
pokrila
celjsko
liso
Banka Koper, ki je v pre-
teklosti razvijala mrežo
predvsem v Primer ju in na
Krasu ter deloma na No-
tranjskem, zadnja leta pa
se širi v vsa pomembnejša
slovenska središča, je od-
prla svojo poslovno enoto
tudi v Celju. Prostore si je
uredila na Stanetovi ulici,
kjer je bila včasih Kovino-
tehnina prodajalna Galeb.
Banka Koper zaposluje
okrog 700 ljudi, po obsegu
poslovanja pa sodi med štiri
največje in najbolj uspešne
slovenske banke. Njena bi-
lančna vsota se je lani pove-
čala za 23 odstotkov na 244
milijard tolarjev, s čimer si
je na slovenskem bančnem
trgu zagotovila nekaj manj
kot 7-odstotni tržni delež, či-
sti dobiček pa je znašal 2 mi-
lijardi 423 milijonov tolar-
jev. Njena večinska lastnica
je druga največja italijanska
bančna skupina SanPaolo,
pomembni delničarji pa so
še Intereuropa, Istrabenz in
Luka Koper. Po besedah
predsednika uprave Vojka
Čoka, si od vstopa tujih last-
nikov v banki obetajo, da bo-
do še bolj utrdili svojo kon-
kurenčnost do domačih injtu-
jih bank ter nebančnih finanč-
nih institucij, razširiti pa že-
lijo tudi bančno ponudbo ter
z znižanjem bančnih stroš-
kov in še boljšimi storitva-
mi okrepiti tržni položaj.
Letos je Banka Koper, ki
deluje že na 40 točkah po Slo-
veniji, odprla poslovni eno-
ti v Murski Soboti in Ajdovš-
čini. Nepokriti sta ostali le
še Gorenjska in Dolenjska.
Svojo priložnost v Celju vi-
dijo predvsem v sodelovanju
z malimi in srednjimi pod-
jetji ter obrtniki, v skladu s
politiko financiranja različ-
nih lokalnih, regionalnih in
državnih projektov pa se že-
lijo povezati tudi z Regional-
no razvojno agencijo Celje.
Banka Koper bo v Celju,
kjer ima trenutno v svoji po-
slovni enoti tri bančne delav-
ce, že v jeseni pa naj bi jih
zaposlila še nekaj, opravlja-
la vse bančne posle.
JI, Foto: GK
Kamer bo tožil Etol
Etolov mali delničar Harald Kamer se ne strinja z razdelitvijo dobička - Kljub višjemu
dobičku nižje dividende
Lastniki celjskega Etola
so na ponedeljkovi skupš-
čini sklenili, da bodo 352
milijonov tolarjev lanske-
ga čistega dobička upora-
bili za oblikovanja sklada
lastnih delnic, nekaj več
kot 203 milijoni tolarjev pa
bodo ostali nerazporejeni.
Za nagrade upravi in nad-
zornemu svetu bodo pora-
bili 36 milijonov tolarjev
dobička iz preteklih let, iz
starega dobička pa bodo iz-
plačali tudi dividende. Del-
ničarjem bodo letos razde-
lili 226 milijonov tolarjev,
kar pomeni, da bo bruto di-
videnda na delnico znaša-
la 1.000 tolarjev.
S takšno uporabo bilanč-
nega dobička, ki v celoti zna-
ša 895 milijonov tolarjev, se
ni strinjal mali delničar Ha-
rald Karner. Skupščini je
predlagal, naj za sklad last-
nih delnic nameni 150 mi-
lijonov tolarjev manj, za di-
vidende pa naj porabi 339
milijonov tolarjev, kar po-
meni, da bi bruto dividenda
na delnico znašala L500 to-
larjev. Predlagal je tudi, naj
skupščina ne podeli razre-
šnice upravi in nadzornemu
svetu, dokler ne bosta odpra-
vila vseh nepravilnosti, ki so
bile po njegovem storjene pri
pridobivanju lastnih delnic.
Ker takšnega nasprotnega
predloga ni podprl nihče od
ostalih lastnikov, kar je bi-
lo tudi pričakovati, bo Kar-
ner vložil izpodbojno tožbo.
Vendar le na sklep o podeli-
tvi razrešnice upravi in nad-
zornemu svetu. Za izpodbi-
janje delitve dobička bi mo-
ral imeti vsaj 1000 delnic,
sam pa jih ima le nekaj de-
set. Kot je povedal, so ga še
v petek poklicali iz Kmečke
družbe in ga podprli, ven-
dar so na skupščini glasova-
li drugače.
In zakaj je Harald Karner
nasprotoval takšni delitvi
dobička, kot sta jo predla-
gala uprava in nadzorni
svet? »Etol je lani posloval
bolje kot predlani in nor-
malno bi bilo, da bi se boljši
rezultati poznali pri vseh
delničarjih in ne samo pri
nekaterih,« pravi Karner, ki
meni, da želijo v Etolu z niž-
jimi dividendami pokriti
luknjo, ki je nastala ob na-
kupu lastnih delnic od No-
ve Ljubljanske banke. »Etol
je konec lanskega decem-
bra, mimo organiziranega
trga, od NLB odkupil
34.000 lastnih delnic po ce-
ni, ki je bila v dnevih, ko
so se transakcije opravlja-
le, povprečno za 4.000 to-
larjev višji od tržne cene. S
tem je banki plačal 150 mi-
lijonov tolarjev več, kot bi
v primeru, če bi delnice ku-
pil na borzi. Po računovod-
skih standardih mora pod-
jetje popraviti vrednost svo-
jega portfelja na tržno ce-
no na zadnji dan leta, ker
pa za oboje, to je za sklad
in za dividende, najbrž ni
bilo dovolj denarja, je upra-
va predlagala, da se tisto,
kar so preveč porabili za
lastne delnice, vzame osta-
lim delničarjev. Zato bodo
dividende letos manjše od
lanskih kar za tretjino, če-
prav bi glede na dobiček
lahko bile približno 1.800
tolarjev.«
Harald Karner je že pred
skupščino vedel, da ne mo-
re računati na podporo ka-
terega od večjih Etolovih
lastnikov. Zato zdaj napo-
veduje izpodbojno tožbo.
»Vsi v Sloveniji imajo j
nje čase polna usta bes(
zaščiti malih delničar
Ker sem na glasovanju
gubil, lahko zdaj svojo j
vico uveljavim edino na
dišču. Morebitne poslej
izpodbojne tožbe nisoi
problem. S tožbo želirni
le delničarje opozoriti
njihove pravice. Tisti,
imajo desetkrat ali stol
več delnic, imajo samo
setkrat ali stokrat več j
sov. Nikakor pa ne deseti
ali stokrat več pravic. Če
moreš z manjšino pregla
vati tistih, ki so zaradi tr,
sakcije imeli koristi, poti
pač lahko svojo pravico z
čitiš na sodišču. Vedno
bilo tako - močni uvelji
Ijajo svojo pravico kjeri
li, nam malim pa preos
ne le sodišče.«
JANJA INTIHj
DrŽava v belem^
regija v črnem
Ekonomisti iz Celja govorili o slovenskem in celjskem
gospodarstvu z ministrico Petrinovo
»Gospodarska slika Slo-
venije ni tako črna, kot me-
nijo mnogi. Naša država je
lani kljub recesiji imela dva-
krat višjo stopnjo gospodar-
ske rasti kot države Evrop-
ske unije, zasluga za to pa
gre veliki prilagodljivosti
slovenskih podjetij, ki jim
je v kratkem času uspelo
prodajo na zahodnih trgih
preusmeriti v države bivše
Jugoslavije in Rusijo,« je na
posvetu o trenutnih razme-
rah v slovenskem in celj-
skem gospodarstvu, ki ga je
ob 50-letnici delovanja pri-
pravilo Društvo Ekonomi-
stov Celje, poudarila mini-
strica za gospodarstvo Tea
Petrin.
Prav zaradi prilagodljivo-
sti gospodarstva Tea Petrin tu-
di v prihodnjih letih pričaku-
je povečanje gospodarske ra-
sti. Seveda bodo morala pod-
jetja še bolj okrepiti izvozno
in naložbeno dejavnost, vla-
da pa bo morala izpeljati lani
sprejeto strategijo gospodar-
skega razvoja Slovenije do leta
2006, katere cilj je doseči čim
večjo konkurenčnost podje-
tij in celotnega gospodarstva.
Program je dober, je dejala
Petrinova, vendar hla-ati priz-
nala, da za vse projekte ne bo
zadosti denarja.
Podpredsednik GZS Samo
Hribar Milič je povedal, da
so pričakovanja gospodarstva,
zlasti za drugo polovico leta,
relativno ugodna, saj se na-
ročila iz tujine povečujejo. Ker
pa je na tujih trgih treba dela-
ti s čim manj stroški, je mo-
goče pričakovati še kar nekaj
težav. Na udaru bodo pred-
vsem mala in srednja podjet-
ja. Ob nizki produktivnosti in
dodani vrednosti so trenutno
največja ovira za hitrejši raz-
voj slovenskega gospodarstva
inflacija, tečajne razlike in
plačna politika. »Masa plač v
Sloveniji znaša 2.000 milijard
tolarjev in vsak odstotek po-
višanja pomeni dodatnih 100
milijonov evrov. Če bi ta de-
nar vložili v razvoj, bi bili
učinki večji,« je dejal Milič.
O razmerah na Celjskem je
govoril direktor območne
gospodarske zbornice Jože
Pušnik in opozoril, da celj-
sko gospodarstvo ni zadosti
konkurenčno. Položaj izvoz-
nikov se že dve leti. zapored
slabša, obseg naložb realno
pada, nezaposlenost je nad slo-
venskim povprečjem in se le-
tos spet povečuje, prispevek
malih in srednjih podjetij v
skupnem prihodku pa se
zmanjšuje. Razlogov za tak-
šno stanje je več. Podjetja so
se sicer reorganizirala, ven-
dar niso sposobna za večji raz-
vojni zamah. Le redki so no-
silci kapitalskih povezav. Raz-
voja izdelkov in tehnologij
skorajda ni, izobrazbena ra-
ven in kvalifikacijska struk-
tura zaposlenih pa sta pod pov-
prečjem.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Podpredsednik GZS Samo Hribar Milič in ministrica za gospodarstvo Tea Petrin sta govorila o trenutnih
razmerah v slovenskem gospodarstvu, pomočnica glavnega direktorja Cetisa Simona Potočnik pa je pred-
stavila vizijo razvoja tega uspešnega celjskega podjetja. Posvet je vodii Emil Kolenc.
Št. 22 - 30. maj 2002
GOSPODARSTVO
11
Gospodarji
ifziiodne Evrope
fljski Kovintrade bo letos še bolj okrepil svojo trgovinsko mrežo - Večinsko
lastništvo zaposlenih omogoča boljši razvoj trgov in kadrov
i zunanjetrgovinskem
I djetju Kovintrade iz Ce-
I so lani po revidiranih po-
^h dosegli za dobrih 9,2
lijarde tolarjev prihodkov
prodaje, kar je bilo v pri-
stavi z letom poprej bo-
iza približno 30 odstot-
p. Čistega dobička so ime-
j5,4 milijona tolarjev. Če-
av je dobička nekoliko
mj kot leta 2000, bo upra-
na skupščini, ki bo 18.
tija, predlagala 150 tolar-
r bruto dividende na del-
to, kar je za 30 tolarjev
H kot lani.
Predsednik uprave Kovintra-
amag. Dušan Zorko, ki vo-
podjetje že enajst let, to je
I začetka samostojnega de-
lanja, poudarja, da so lani
liivse Kovintradeove hčerin-
edmžbe poslovale pozitiv-
p>Smo med redkimi, ki jim
Ji podjetja v tujini prinaša-
dobiček. Razlog je v tem,
i smo filozofijo matičnega
djetja prenesli tudi na hče-
iske družbe, tako da tudi sa-
e širijo svoje trge.«
V Kovintradeu so, pravi
prko, lani uresničili vse za-
ftvljene cilje. Septembra so
l^)di podjetje v Varšavi, ko-
te leta predstavništvo v Beo-
tadu, pridobili so certifikat
^ovosti ISO 9002 in, kar
[najbolj pomembno, ohra-
I so lastnino. Pokupili so
loraj vse delnice, ki so bile
lasti zunanjih pravnih oseb,
I je bank, pooblaščenih in-
Bticijskih družb in nekate-
k poslovnih partnerjev, ter
(umaknili z borze. Lastniški
delež zaposlenih in njihovih
družinskih članov se je po-
večal na skoraj 85 odstotkov,
tako da so med ostalimi last-
niki Kovintradea danes samo
še upokojenci ter podjetji Li-
ko Liboje in Pivovarna Laš-
ko, ki imata skupaj okrog 5
odstotkov delnic. »Čeprav je
bil Kovintrade že pred tem
dokaj zaprta delniška druž-
ba, nas to ne bi obvarovalo
pred morebitnim prevze-
mom. Zato smo se odločili
odkupiti preostale delnice, s
čimer smo izpolnili enega od
osnovnih pogojev za še bolj-
ši razvoj trgov, programov in
kadrov. Zdaj se nam ni več
treba ukvarjati s spremlja-
njem naše delnice na borzi,
posvečamo se razvoju. Pod-
jetje ves čas raste in kmalu
bomo še večji in še bolj pre-
poznavni na trgu,« pojasnju-
je Zorko.
V celotnem sistemu Kovin-
tradea je danes zaposlenih
okrog 200 ljudi. V matičnem
podjetju v Celju jih je 107,
22 jih dela v predstavništvu
v Ljubljani, ostali so v pod-
jetjih in predstavništvih v tu-
jini. Največja je hčerinska
družba v Pragi, kjer je zapo-
slenih 43 ljudi. Kovintrade
ima podjetja še v Celovcu,
Bratislavi, Miinchnu in Var-
šavi, predstavništva pa v
Moskvi, Minsku, Pekingu in
Beogradu. »Do poletja bomo
odprli še predstavništvo v Ki-
jevu, dogovarjamo pa se tu-
di za Budimpešto. S tem bo-
mo zaokrožili območje svo-
jega delovanja na celotno
vzhodno Evropo,« napovedu-
je Dušan Zorko. Čeprav vse
več slovenskih podjetij po-
sluje z državami bivše Jugo-
slavije, za zdaj še ne razmiš-
ljajo o tem, da bi trgovinsko
mrežo razširili še na kakšno
drugo mesto na Balkanu.
»Trenutno nam predstavniš-
tvo v Beogradu zadostuje. Ko
se bodo politične in gospo-
darske razmere v tem delu
Evrope uredile, pa bomo za-
gotovo zraven,« pravi Zorko.
Kovintrade želi v Celju po-
staviti lastno skladišče za
izdelke iz črne metalurgi-
je, s čimer bi lahko občut-
no dopolnil ponudbo na slo-
venskem trgu. Objekt naj
bi zgradili najkasneje v
enem letu in pol.
Predsednik uprave Kovin-
tradea med najpomembnej-
še dejavnike dobrega poslo-
vanja uvršča zastopanje tu-
jih podjetij na domačem in
nekaterih tujih trgih, zelo do-
bre rezultate pa dosegajo z
močnim izvozom na beloru-
ski in ruski trg. Veliko zaslu-
žijo tudi z uvozom opreme
in v metalurški dejavnosti, ki
so jo s predlanskim nakupom
podjetja Metalka Consulting
od Slovenske razvojne druž-
be še razširili. Ker prodajo
največ metalurških izdelkov
slovenskih železarn, z zani-
manjem spremljajo lastninje-
nje podjetij znotraj koncer-
na. »Od tega, ali bo v Sloven-
skih železarnah prevladala
domača ali tuja opcija, bo od-
visno tudi naše poslovanje,«
pojasnjuje Zorko.
In kakšni so letošnji načr-
ti Kovintradea? Čeprav so krog
podjetij, s katerimi sodelu-
jejo, spet razširili in se jim
na trgih bivše Sovjetske zve-
ze obetajo dobri posli z iz-
delki Steklarne Rogaška in
zreškega Uniorja, pričakuje-
jo enake poslovne rezultate
kot lani. Razlog so jeklarski
ukrepi, saj kvote za uvoz je-
kla in izdelkov iz jekla na-
povedujejo tudi v vzhodnoe-
vropskih državah.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Mag. Dušan Zorko
Rast Kovintradea ni skokovita, a je stabilna in zanesljiva.
Alpos pripravljen na jeklarske kvote
1*0 Združenih državah Amerike in
^opski uniji bo uvozne carinske
ote na jeklo in izdelke iz jekla uved-"
|udi Madžarska. Ukrepi bodo za-
li veljati prihodnji ponedeljek, 3.
®ija, in bodo trajali šest mesecev,
prav carinske kvote zajemajo več-
lel jekla in izdelkov iz jekla, ki ga
niadžarski trg izvažajo slovenski
^arji, se naša podjetja, vsaj za se-
i. Še ne čutijo ogrožena.
^ štorski Inexi, kjer še vedno čakajo
razplet z jeklarskimi zaščitnimi ukrepi
fopske unije, kakšnih večjih težav ne
Skujejo, optimisti pa so tudi v šent-
jurskem Alposu. Njihova cevarna pro-
da na Madžarsko 8 odstotkov celotne
proizvodnje jeklenih izdelkov, kar jim
na letni ravni prinese od 3,5 do 4 mili-
jone evrov prihodka. Kot je povedal član
uprave Stane Flander, so za ukrepe ve-
deli že nekaj časa, zato so se nanje pri-
pravili. Tako so med drugim do konca
maja povečali izvoz na Madžarsko, o
pomoči, če bo potrebna, pa so se dogo-
vorili tudi z madžarskimi podjetji, pri
katerih kupujejo repromaterial. Čeprav
so v Alposu ocenili, da jih ukrepi Ma-
džarov ne bi smeli prizadeti, so vložili
zahtevek za dodatne kvote in pričakuje-
jo, da jih bodo tudi dobili. Če se to ne bi
zgodilo, pa bodo, pravi Flander, poiskali
kupce na drugih trgih.
In kaj bodo naredili, če bodo grož-
nje o uvedbi kvot uresničili tudi Polja-
ki in Čehi? Ker je največji lastnik Alpo-
sa češko podjetje, na češkem trgu ne
pričakujejo težav, enako pa velja tudi
za Poljsko, ki je njihova tretja najpo-
membnejša izvozna partnerica. Na tem
trgu so si namreč pridobili status do-
mačega proizvajalca, saj so pred do-
brim mesecem v bližini Katovic odprli
tovarno cevi, v kateri imajo 60-odstot-
ni lastniški delež.	JI
finance
Vrednostni papiiji delniških družb
Vrednostni papiiji investicijskih družb
Tečajnica
* v tednu od 22.5.2002 do 28.5.2002
Borzni indeksi
na dan 28.5.2002
Št. 22 - 30. maj 2002
12
mnši KRAJI IN LJUDJE
Trta v soncu in dežju
v torek so ob grajskem obzidju v Celju posadili potomko najstarejše znane trte na svetu
Dež, ki je močil zemljo,
sonce, pesem veteranov
Komornega moškega pev-
skega zbora Celje in (na-
ključne) salve z bližnjega
strelišča v Zagradu so v to-
rek pospremili v zemljo po-
tomko najstarejše znane
trte na svetu, več kot 400
let stare mariborske modre
kavčine.
Trto so zasadili ob južnem
obzidju Starega gradu, kjer
jo bodo skrbno negovali, po-
stala pa naj bi, kot je dejal
izvrstni poznavalec vina in
vinski sodnik evropskega re-
da vitezov vina Drago Med-
ved, »znamenitost, ki bo na-
daljevala slovensko kulturno
dediščino in močno tradici-
jo vinogradništva v tem oko-
lju. Grajski prostor je primer-
no okolje za več kot 2000 let
te tradicije na Celjskem.«
Trto je Celju darovalo me-
sto Maribor, prinesla pa sta
jo podžupan in pretor vin-
skega konventa sv. Urbana v
Mariboru, mag. Jože Prot-
ner in mestni viničar Tone
Zafošnik, ki je izjemen
skrbnik te slovenske drago-
tine. Pod njunimi budnimi
očesi sta trto posadila župan
Bojan Šrot in novi celjski
mestni viničar Boštjan Sa-
fran iz Zagrada, ki bo po-
slej skrbnik celjske potom-
ke te trte. Ob slovesnosti je
obljubil, da jo bo varoval z
vsem srcem.
Celjska cepljenka žlahtne
trte, ki jo poznamo pod dve-
ma imenoma - žametna čr-
nina oziroma modra kavči-
na - je 25. potomka, posaje-
na v slovensko zemljo, ob
tem je sedem cepljenk po-
sajenih še v Evropi, ena na
Japonskem in ena v Avstra-
liji. Tone Zafošnik je ob tem
zaupal še, da se doslej no-
bena od posajenih trt ni po-
sušila, težave so imeli le z
ono, posajeno v prestolnici,
a je tudi ta zdaj že zdrava.
Mag. Jože Protner pa je ob
slovesnosti razkril še načr-
te, da bi vsa mesta na svetu,
kjer raste nepogrešljiva se-
stavina cvička, žametna čr-
nina kot potomka maribor-
ske trte, povezali v društvo.
Ker je bila trta posajena
z ljubeznijo, v primerno
zemljo, na primerno lego in
ker jo je, nenazadnje, bla-
goslovil tudi celjski opat
Marijan Jezernik, res ne
gre dvomiti, da bi uspevala
tudi na zanimivi grajski
celjski legi.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
Ob posaditvi hčere najstarejše trte na svetu sta predstavnika mesta Maribor županu Celja Bojanu Šroi
podelila tudi certifikat, Kogojevo stekleničko žametne črnine in grafiko z eno starejših upodobitev trte, kati
dokazani začetki segajo v leto 1657, ko je bila prvič upodobljena.
Med biseri ni pariciranja
Na Trgu Celjski knezov so v začetku tedna namestili
lično izdelane ovire, ki preprečujejo nepooblaščeno par-
kiranje vozil med celjskimi biseri.
To pa je le prvi del manjkajoče mestne opreme, ki bo še
izpopolnila videz trga. V prihodnjih dneh bodo na trg na-
mestili še klopi, v steklene bisere pa tudi računalniško vo-
dene luči, ki bodo »komunicirale« z mimoidočimi. Odziva-
le se bodo namreč na dotike.
Tudi video nadzor trga s tremi kamerami že deluje in tako
bodo lažje izsledili vandale, ki so na trgu že razbili tri stekla
novih biserov. Če nadzor vandalizma ne bo preprečil, pa bo
vsaj lažje odkriti krivce za napade. BS, Foto: TRIARTES
Slovesno ob prazniku
Minuli konec tedna so
praznovali svoj krajevni
praznik na Teharjah. Pose-
bej so se veselili obnovlje-
nih prostorov doma kraja-
nov in obnovljene krajev-
ne pošte.
V domu krajanov so pre-
novili in z novimi sedeži
opremili glavno dvorano, av-
lo, uredili so centralno ogre-
vanje in obnovili vse električ-
ne vode, s tem pa tudi vpe-
ljali novo razsvetljavo. Ure-
dili so tudi garderobo za igral-
ce in novo kuhinjo, za vse to
pa namenili 6 milijonov- to-
larjev. Obnovljeni dvorani so
življenje na dan otvoritve
vdahnili člani Ljubiteljskega
gledališča Teharje z uprizo-
ritvijo igre Gumb.
Praznik se je s podelitvijo
krajevnih priznanj in družab-
nim srečanjem krajanov na-
daljeval v soboto na Ledinah.
Letos so podelili 9 bronastih,
2 srebrna in 2 zlata grba Te-
harij. Slednja sta na slove-
snosti sprejela podžupan Ce-
lja Marko Zidanšek in pred-
sednik krajevne skupnosti Te-
harje Franci Kač.
BS
Hoja na dva
iciiometra
Projekma pisarna Celje - zdn
vo mesto in Špormo društvo Ga
berje bosta v soboto, L junija
med 8. in 12. uro na Savinjska
nabrežju pripravila testiranjete
lesne pripravljenosti s hojo ni
2 km. Vse dodatne informad
nudijo v Projektni pisarni Cel
- zdravo mesto, Slomškov trgi
in po telefonu 492 59 40. '1
otroicom
Ob llG-letnici opekarne
Ljubčna je mednarodno
društvo Otroci otrokom, ki
deluje v Celju, predstavni-
ke pa ima še v Avstriji in
na Hrvaškem, pripravilo us-
tvarjalno likovno kolonijo.
Otroci so pod mentorstvom
Nika Ignjatiča, Mitje Bene-
teka in Romana Kosija mo-
delirali v glini. Sicer pa druš-
tvo vsako soboto prireja no-
vo kolonijo, kjer otroci spoz-
navajo različne materiale in
tehnike.	BS
Z glavo na
zabavo
v soboto, l.junija, bo v
Memphis clubu v Celju pri-
reditev Z glavo na zabavo.
Fundacija Z glavo na zabavo
gradi aktivnosti s spodbuja-
njem pozitivnih vsebin na
mladim prilagojen, prijazen
način. Prepričani so, da je kar
precej različnih tem, ki zah-
tevajo kakovostne projekte,
namenjene odraščajoči mla-
dini. Alkohol, cigarete, pre-
povedane droge in varen seks
so le nekatere med njimi.
Problematiki alkohola med
mladimi so lani in letos dali
prednost v povezavi s promet-
no (ne) varnostjo.
Št. 22 - 30. maj 2002
■asi kraji in ljudje
13
Zakelšku zlato,
gasilcem mercedes
V soboto praznovanje občinskega praznika Štor - Komu priznanja?
v občini Štore bodo v so-
loto, 1. junija, praznovali
,t)činski praznik. Prazno-
vanje bo v dvorani osnov-
pe šole Štore, kjer bodo med
jriigim podelili letošnja ob-
činska priznanja.
Letos bo Zlati grb, najviš-
e priznanje občine Štore,
prejelo podjetje Hudour-
lik, skupaj z direktorjem
jtankom Zakelškom za do-
sežke na gospodarskem po-
dročju, še posebno turistič-
nem, saj je zgradilo Almin
dom na Svetini ter pomem-
)no prispevalo k turistične-
mu razvoju občine.
Srebrna grba bodo pode-
lili prvemu župniku iz Kom-
pol Vinku Čonču, ki ga bo
prejel za vsestranski prispe-
vek k napredku kraja ter us-
tanovitev Vincencijeve kon-
ference za pomoč bolnim in
ostarelim. Srebrni grb bo prav
tako prejela ustanoviteljica
in zborovodkinja dveh zbo-
rov Radica Kragelj, to je
pred dvema letoma ustanov-
ljenega zbora Bojansko ter
otroškega zbora Smrečica.
Dobitnik bronastega grba je
Miran Jurkošek iz Pečovja,
ki je ustanovil tamkajšnje
Športno kulturno društvo ter
si veliko prizadeval za izgrad-
njo športnega objekta. Bron
bo prav tako prejelo uspešno
podjetje Stopar LB Design,
ki izdeluje pohištvo ter zapo-
sluje 15 delavcev.
Letošnjo Plaketo občine Što-
re so namenili Sebastjanu Gro-
sku, kar dvakrat mladinske-
mu »naj atletu leta« v Sloveni-
ji, med drugim dobitniku sre-
bme medalje na evropskih mla-
dinskih olimpijskih igrah ter
lani štirinajstega na univerzi-
jadi na Kitajskem.
Na slovesnosti ob občin-
skem prazniku bo župan Franc
Jazbec predstavil delo občin-
ske uprave v zadnjih osmih le-
tih nove občine, v kulturnem
programu pa bo med nasto-
pajočimi vokalna skupina
Kompolčani.
Praznično druženje bodo
nadaljevali pred gasilskim
domom Štore, kjer bodo
opravili slovesno predajo no-
vega gasilskega vozila gasil-
skemu društvu Štore. Gre za
Mercedesovo vozilo, s celot-
no nadgradnjo, ki je stalo ob-
čino 36 milijonov tolarjev.
Gasilci so se morali doslej za-
našati na tri desetletja staro,
dotrajano Tamovo vozilo.
BRANE JERANKO
Kar dve novi pošti
Obrobje mesta Celja je bo-
gatejše kar za dve pošti, eno
novo in eno obnovljeno.
V petek so na Teharjah, v
okviru praznovanj krajevne-
ga praznika, slavnostno od-
prli nove prostore pošte v
stavbi nasproti Mlinarjevega
Janeza. V obnovo prostorov
in nakup opreme je Pošta Slo-
venije vložila 40 milijonov
tolarjev.
Na Ljubečni pa je Pošta Slo-
venije odkupila del prostorov
v novem poslovnem objektu
Vilija Šumra. V odkup prosto-
rov in nakup opreme so vloži-
li 50 milijonov tolarjev, Lju-
bečna pa je tako prišla do svo-
je prve pošte, ki je 72. poštna
točka Pošte Slovenije. V njej
bodo krajani opravljali vse
poštne storitve, tudi vročitve
nedostavljenih pošiljk in banč-
ne storitve PBS, pošta pa bo
pokrivala 1700 prebivalcev te
krajevne skupnosti, pri čemer
bosta večini pošto dostavljala
dva poštarja šestkrat tedensko.
BS, Foto: TRIARTES
Pošto na Ljubečni sta v uporabo krajanom predala državnozborski poslanec Slavko Gaber in generalni
direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorevec.
Zamorc ne bo
spomenik
Celje bo po četrtkovi seji mestnega sveta dobilo naj-
manj 14 novih kulturnih spomenikov lokalnega pome-
na.
Tako namreč svetnikom predlaga župan na podlagi zako-
na o varstvu kulturne dediščine. Na spisku predlaganih kul-
turnih spomenikov so Kapucinski samostan s cerkvijo sv.
Cecilije, Rakušev mlin, hiši na Kosovelovi 1 in 10, hiša Ljub-
ljanska 6 in 8, vila Hrašovec, hiša na glavnem trgu 2, Šubi-
čev paviljon. Vila na Trubarjevi 13 in Westnova vila z vr-
tom. Poleg tega naj bi za kulturne spomenike razglasili še
Lunovo in domačijo Brezova 3, Čatrovo opekarno in kret-
niško postavljalnico. Iz spiska pa je dokončno izpadla go-
stilna pri Zamorcu, za katero je upravna enota že izdala
dovoljenje za rušenje.	BS
Uspehi razisicovaicev
V Novi Gorici je bilo 11, državno srečanje mladih ra-
ziskovalcev in inovatorjev s tehniškega področja. Ude-
ležilo se ga je tudi devet dijakov Šolskega centra Celje -
Poklicne in tehniške strojne šole, ki so pod vodstvom
Romana Zupanca dosegli odlične rezultate.
Za raziskovalno nalogo z naslovom Frezalna glava za les
so dijaki Matjaž Ceraj, Matej Jenič in Peter Lazar osvojili
1. mesto. Naloga z naslovom Orodje za spominek je dija-
kom Janezu Hrovatu, Urošu Ljubojeviču in Sandiju Lube-
ju prinesla 3. mesto, dijakom Sandiju Ivančiču, Urbanu
Pevniku in Zdravku Podgoršku pa so za nalogo z naslo-
vom Okrasna letev harmonike prisodili 4. mesto.
S temi nalogami so bili uspešni tudi na 36. srečanju
mladih raziskovalcev Slovenije s tehničnega področja, ki
je bilo v Mariboru.	BS
Samo da piha
športno društvo Gaberje je minuli četrtek izpeljalo eno svojih tradicionalnih akcij,
tekmovanje predšolskih otrok v spretnostnem poligonu.
Akcija, ki jo pripravljajo že vrsto let, sodi v državni program akcije Veter v laseh, s
športom proti drogi. Letos je sodelovalo 150 otrok iz 11 enot vzgojno varstvenih ustanov in
iz dveh društev Partizan, ki so spretno premagovali postavljene ovire. Istočasno pa so na
asfaltu nastajale tudi risbice s kredo, ki so jih ustvarjali otroci na temo Življenje je gibanje,
gibanje je življenje.	BS, Foto: TRIARTES
Glasbeni vrhunec praznovanja
Ob 40-letnici IV. Osnovne šole Celje sta njen otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Jolande Ipšek-
flrych pripravila odmeven koncert v Narodnem domu. Pevcem je s spremljavo na klavirju pomagala Jelena Dukič-Segečič, kot
Sostje pa so nastopili tudi glasbeniki Mladinskega orkestra Glasbene šole Celje z dirigentom Matjažem Brežnikom. Posebno
Tesenečenie večera ie bil nastoo svetovno znanega pianista Hinka Haasa, sicer nekdanjega učenca šole.	PK, ND
Tretja trgovina
Minulo soboto so na Lju-
bečni slavnostno odprli tr-
govino Kea, ki jo je v ob-
jektu Vilija Šumra uredila
kot svoj tretji market po Tti-
ševih standardih šentjur-
ska družina Kukovičič.
Trgovine Kea so se v Lo-
karjah in Hruševcu uvelja-
vile s svojo bogato ponudbo
in tako bo zdaj, zagotavlja-
jo, tudi na Ljubečni, kjer so
jo uredili na 400 kvadratnih
metrih. Ob prijaznem pro-
gramu, v katerem so nasto-
pali zbori, mladi pevci in tu-
di Karmen Stavec, so v pri-
sotnosti uglednih gostov,
med njimi so bili poslanec
Slavko Gaber, župana Bojan
Šrot in Beno Podergajs, član
uprave Darsa Jože Zimšek,
podžupan Šentjurja Janez
Čoki in drugi, trak prereza-
li otroci iz družin Šumer in
Kukovičič.
Že v naslednjih tednih bo-
do v Šumrovem objektu od-
prli še slaščičarno oziroma
okrepčevalnico, čez kakšen
mesec pa še restavracijo,
cvetličarno, frizerski salon,
popravljalnico čevljev in še
več trgovskih lokalov. Šu-
mrova hiša ima 1800 m^ no-
tranjih prostorov in 180 par-
kirišč.
BS
Št. 22 - 30. maj 2002
14
mnši KRAJI IN LJUDJE
Raziskovalni
plamen v Grižah
Minuli teden so učenci Os-
novne šole Griže gostili več
kot 100 učencev iz spodnje-
savinjskih in Unseco ASP-
net šol, ki so se udeležili pr-
vega Unsecovega razisko-
valnega tabora. Naravo-
slovnih učnih delavnic so
se udeležili učenci iz OŠ Slo-
venj Gradec, Zreče, Fran
Kranjc Celje ter 1. OŠ Ro-
gaška Slatina (te sodijo med
Unescove šole), mladim ra-
ziskovalcem pa so se pri-
družili učenci OŠ Šempeter,
Prebold, Braslovče, Vran-
sko in Žalec.
Učenci predmetne stopnje
so v botanični, ornitološki,
geografski, planinski in eko-
loški skupini raziskovali Gri-
že z okolico, učenci nižje
stopnje pa so odkrivali in
spoznavali živali v gozdnih
tleh, gozdno učno pot, dru-
gačno preteklost, zdravilna
zelišča ter gozd in živali v
njem. Koordinatorka Unes-
co dejavnosti v griški šoli je
Breda Veber, raziskovalni ta-
bor pa sta vodili Marija
Pavčnik in Martina Govej-
šek.
Ob zaključku 3-dnevnega
raziskovalnega tabora so v
griški telovadnici mladi ra-
ziskovalci pripravili razsta-
vo, vsaka skupina pa je tudi
drugim učencem predstavi-
la najbolj zanimive ugotovi-
tve. Po mnenju ravnatelja OŠ
Griže Francija Žagarja so se
učenci ogromno naučili,
predvsem pa sklenili nova
prijateljstva. Griški ravnatelj
je predstavil tudi osnove izo-
braževanja v 37 slovenskih
Unesco šolah ter omenil naj-
pomembnejše projekte, ki
vplivajo na šolsko delo. Na-
cionalna koordinatorka slo-
venskih Unesco šol Milena
Aškerc je izrazila željo, da
bi druženje v Grižah kot na-
cionalni raziskovalni projekt
preraslo v celoletni razisko-
valni tabor, saj znotraj Unesco
šol ravno raziskovanju pos-
večajo veliko pozornost.
»Griže niso velik kraj, ven-
dar so enako velik kot kate-
rikoli drug kraj na svetu,« je
zaključila Aškerčeva. Števil-
nim"^estitkam ob uspešno iz-
vedenem projektu se je pri-
družila tudi Judita Kežman
Počkaj iz celjskega zavoda
za šolstvo.
U. SELIŠNIK
Učenci OŠ Griže so pred
kratkim v madžarskem
Kecskementu vrnili obisk
svojim mladim prijateljem
iz OŠ Laszlo Toth, konec ted-
na pa jih v sodelovanju s
KUD Svoboda Griže čaka or-
ganizacija tradicionalne
prireditve Miš maš. Ročk
žur bo v soboto od 20. ure
dalje, Miš maš pa se bo za-
čel v nedeljo ob 11. uri.
Raziskovalci so v Grižah odkrili veliko zanimivosti.
Za glasbeno šolo
na vrsti svetniki
Spodnjesavinjski župani
so se dogovorili za financi-
ranje gradnje nove glasbe-
ne šole v Žalcu, njihov do-
govor pa morajo potrditi v
vseh šestih občinskih sve-
tih. Z dogovorom so se na
ponedeljkovi seji že strinjali
svetniki vranske občine, v
Taboru pa so točko zaradi
odsotnosti žalskega župa-
na Lojzeta Posedela umak-
nili z dnevnega reda, čeprav
se s predlogom strinjajo v
odboru za negospodarstvo.
Po dogovoru županov bo-
do gradnjo sofinancirale štiri
spodnjesavinjske občine, v
občinah Braslovče in Polze-
la pa so se svetniki odločili,
da ne bodo sodelovali pri so-
financiranju glasbene šole.
V omenjenih občinah bodo
podpisali posebno pogodbo,
s katero bodo uredili glas-
beno izobraževanje preko
žalske glasbene šole, zato
morajo vseeno podpisati
skupen dogovor. Novograd-
nja v Žalcu naj bi po inve-
sticijskem načrtu veljala 240
milijonov tolarjev, 4 obči-
ne pa naj bi v sodelovanju z
državo primaknile vsaka po
60 milijonov tolarjev. Ta
bi v občinah skupno prisf
vali 126 milijonov tolarja
država pa bo dodala 114 n
lijonov tolarjev.
Po razrezu bodo v obči
Žalec za gradnjo glasbei
šole prispevali 42 milijon(
tolarjev, v Preboldu 36 u
lijonov tolarjev, v Taboru
na Vranskem pa po 24 u
lijonov tolarjev. Dogovor
izgradnji nove šole mora
v občinskih svetih potrdi
do 15. junija.
U. SELIŠNl
Nova šola Trje v izgradnji.
Nova šola že kaže pravo podobo
Lani jeseni so položili temeljni kamen za gradnjo nove podružnične osnovne šole in
vrtca Trje, ki bo nadomestila dosedanji podružnični šoli na Veliki Pirešici in v Galiciji
Dela v Trju potekajo po planu, izvaja pa jih Gradbeno podjetje Pluton. V teh dneh nova
šola že kaže pravo podobo, saj delavci podjetja urejajo fasado. Računajo, da bo prva faza
zaključena jeseni, s poukom pa naj bi pričeli v prihodnjem šolskem letu. Šola bo v prvi fazi
veljala približno 200 milijonov tolarjev, v drugi fazi, v kateri načrtujejo izgradnjo telovad
niče in nakup opreme, pa dodatnih 150 milijonov.
T. TAVČAR
Likovno kljubovanje
V	Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu je do 8. junija
na ogled razstava likovnih
in kiparskih del učencev iz
vseh šol Spodnje Savinjske
doline. Razstavljena dela so
v vseh šolah nastala pri pou-
ku likovne vzgoje.
V	organizaciji žalskega za-
voda za šport, kulturo in tu-
rizem je na ogled več kot 100
različnih del iz OŠ Braslov-
če, Griže, Petrovče, Polzela,
Prebold, Šempeter, Vransko
ter I. in II. OŠ Žalec. O raz-
stavljenih delih je slikar in
profesor likovne vzgoje Želj-
ko Opačak menil, da jih od-
likuje izjemna kakovost, os-
trina, živahnost in pester iz-
bor. »Razstava v Žalcu je do-
kaz, da kljub mačehovskemu
odnosu prenovljene devetlet-
ke likovna vzgoja ostaja in
kljubuje,« je poudaril Opa-
čak in dodal, da se v sred-
njih šolah izkaže temeljito in
pošteno delo pravih osnov-
nošolskih pedagogov.
Pedagoginji, Nuša Božič-
nik in Breda Bačko, ki sta
postavili razstavo v Savino-
vem likovnem salonu, sta se
težko odločili za najboljša de-
la, saj je razstavni prostor do-
kaj majhen. Vendar pa je Sa-
vinov salon po mnenju žal
skega župana Lojzeta Pose
dela, dovolj znamenita hiša
da je primerna tudi za raz
stavo likovnih in kiparskit"
del učencev spodnjesavinj; |
skih šol. U. SELIŠNlI^ ^
Foto: T. TAVČAI^L
Kulturni program ob odprtju razstave so obogatili kitaristi Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Št. 22 - 30. maj 2002
piAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
Krajevna urada
do volitev
KU Nazarje in Rečica ostajata do jeseni, nato sistemsko
urejanje po celi Sloveniji - UE Mozirje in Žalec junija
tudi ob sobotah
proti koncu lanskega le-
la so v Upravni enoti Mozir-
je napovedali, da bodo z no-
yini letom ukinili krajevna
urada na Rečici in v Nazar-
jah, saj ju je obiskovalo pre-
malo krajanov. Od Mozirja
sta namreč oddaljena le prib-
ližno 5 oziroma 7 kilome-
trov. Temu so ostro naspro-
tovali krajevni svetniki na
Rečici in v Nazarjah, pod-
prli pa so jih tudi občinski
jvetniki v obeh občinah, v
Mozirju in Nazarjah.
Ministrstvo za notranje za-
deve, urad za organizacijo in
razvoj uprave, je v sporoči-
lu, naslovljenem na mozir-
sko upravno enoto, zapisa-
lo, da so zadevo preučili in
menijo, da naj krajevna ura-
da do nadaljnjega še naprej
obstajata ter v okviru mož-
nosti nudita upravne storitve
državljanom. »Menimo na-
mreč, da je najbolj smotrno
In pravno korektno, da se
problematika vseh krajevnih
uradov v Sloveniji ureja si-
stemsko, po enakih merilih
In sočasno po lokalnih voli-
tvah, torej konec leta 2002,«
so zapisali.
Načelnik Upravne enote
Mozirje Darko Repenšek me-
ni, da gre za politično odlo-
čitev. »Menimo, da je odlo-
čitev upravne enote o ukini-
tvi krajevnih uradov pravil-
na, saj z dosedanjim delom
nista opravičila obstoja,« pra-
vi načelnik Repenšek. Na Re-
čici bodo po besedah mozir-
skega župana Jožeta Kramerja
že junija matični urad pre-
stavili v prostore stare šole,
kamor bodo selili tudi kra-
jevno skupnost, ter poskušali
poskrbeti za računalniško po-
vezavo z Upravno enoto Mo-
zirje.
Prijazna
država tudi ob
sobotaii
Sicer bo Upravna enota
Mozirje vloge za izdajo
osebnih izkaznic in potnih
listov v oddelku za upravne
notranje zadeve sprejemali
tudi v soboto, 1. junija, ter
v soboto, 8. junija, od 8. do
12. ure. Po besedah načel-
nika Darka Repenška bodo
poslovali tudi v preostalih
dveh junijskih sobotah, če
se bodo občani zanimali za
dodatne uradne ure.
Delno bodo uradne ure
prilagodili tudi v Upravni
enoti Žalec, kjer bodo omo-
gočili sobotno oddajanje
vlog,za nov potni list in oseb-
no izkaznico oziroma bodo
omogočili tehnični pregled
in registracijo koles z mo-
torjev. Tako bodo predstav-
niki žalske upravne enote v
soboto, 1. junija, v Prebol-
du, 8. junija v Braslovčah,
15. junija na Polzeli, 22. ju-
nija pa v Taboru. Delovni čas
bo vedno enak, in sicer od
8. do 13. ure. Za vlogo za
izdajo novega potnega lista
ali osebne izkaznice stran-
ke potrebujejo star potni list
oziroma osebno izkaznico,
za otroke rojstni list ter
spremstvo enega od staršev
oziroma skrbnikov z eni ve-
ljavnim dokumentov, otro-
ci, starejši od 8 let, pa mo-
rajo vloge sami podpisati.
U. SELIŠNIK
Gasilski pozdrav.
Nemci podarili vozilo in denar
člani PGD Kasaze - Liboje so s številnimi gosti proslavili 10 let dela, ob jubileju pa so
predali namenu nove prostore v gasilskem domu in kombinirano vozilo Mercedes, ki
so jim ga podarili prijatelji iz Nemčije.
Po paradi je o delu PGD Kasaze-Liboje spregovoril predsednik društva Anton Ožir, ki je
omenil, da je večina članov v društvu naslednikov Industrijskega gasilskega društva Kera-
mične. V izgradnjo novih prostorov v spodnjem delu doma, ki ga uporabljajo gasilci,
strelci in krajevna skupnost, so gasilci vložili več kot 4 tisoč udarniških ur. Na slovesnosti
so spregovorili še podpredsednik GZ Žalec Dušan Pungartnik, predsednik GZ Slovenije
Ernest Eory, žalski župan Lojze Posedel in gostje iz nemškega mesta Bergheim, ki so
gasilcem poleg vozila podarili še tisoč 500 evrov. Po predaji vozila, ki ga je blagoslovil
župnik Jože Planine, so kulturni program pripravili libojski učenci in godbeniki.
T. T.
»Zadovoljiviff
Mozirjani
Na sinočnji seji mozir-
skega občinskega sveta je
župan Jože Kramer svetni-
ke seznanil z porevizijskim
poročilom, ki ga je izdalo
računsko sodišče. V njem
je zapisano, da je občina Mo-
zirje uvedla zadovoljive
ukrepe, ki naj bi v prihod-
nje preprečevali nepravilno-
sti pri investicijah in zadol-
ževanju.
Pred časom smo poročali
p negativnem mnenju, ki ga
ie za poslovanje občine Mo-
zirje v letih 200 in 2001 iz-
dalo računsko sodišče. V po-
ročilu je bilo ugotovljenih kar
precej napak v poslovanju ob-
Sne, predvsem pri najema-
nju in prikazanih obvezno-
stih za odplačilo kreditov.
Med popravljalnimi ukrepi
ie župan Jože Kramer izdal
navodilo o izvajanju zakona
o javnih naročilih, organiza-
cijsko navodilo za najema-
nje dolgoročnih kreditov in
garancij ter navodilo o po-
stopkih prodaje občinskega
premoženja.
Med dodatnimi ukrepi je
mozirska občina obvezno-
sti za odplačila kreditov
vključila v rebalans prora-
čuna in z zunanjim revizor-
jem sklenila pogodbo za
prevetritev notranjega kon-
trolnega sistema in revidi-
ranje računovodskih izka-
zov. Te ukrepe in navodila
je računovodsko sodišče v
porevizijskem poročilu oce-
nilo za zadovoljive, saj naj
bi v prihodnje preprečeva-
li nepravilnosti pri investi-
cijah in zadolževanju.
US
Priudek
na Čreti
Planinski dom na Čre-
ti, oddaljen z Vranskega
uro in pol hoda, je odprt
že od začetka aprila. Go-
ste sprejemajo ob sobotah,
nedeljah in praznikih, vse
do konca oktobra, ko bo
čez zimo zaprl vrata.
Sicer pa se v Planinskem
društvu Vransko, lastniku
doma, pripravljajo na grad-
njo prizidka, v katerem bo-
do uredili kuhinjo, ki je še
nimajo, prhe za kopanje ter
dodatne prostore. Planinci
čakajo na izdajo gradbene-
ga dovoljenja, z gradnjo pa
želijo začeti še letos.
Z gradnjo prizidka želi-
jo omogočiti prijetnejši
obisk Črete, postojanke na
trasi Evropske pešpoti med
Baltikom in Jadranom, tu-
di večjim skupinam. Med
obiskovalci prevladujejo
Savinjčani in Ljubljančani,
zaradi evropske pešpoti pa
jih obiskujejo še skupine iz
Avstrije, Madžarske, Češke,
Nemčije in Poljske.
Sicer pa je Čreta znana po
treh večjih prireditvah:
majskem vzponu s kolesom
na Čreto, junijskem mno-
žičnem pohodu ter božič-
nem nočnem pohodu, ki
postaja tradicionalen. BJ
Najboljši braslovški gasilci pri županu Dušku Goričarju.
Sprejem za odlične gasilce
Gasilci braslovške občine iz PGD Grajska vas in Gomilsko so na nedavnem gasil-
skem državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta dosegli edinstveni uspeh.
Mladinci Grajske vasi so osvojili naslov državnih prvakov, mladinci z Gomilskega so bili
drugi, mladinke iz Grajske vasi pa tretje. Zaradi tako lepega uspeha je za mlade gasilce in
vodstva uspešnih društev braslovški župan Duško Goričar pripravil sprejem, na katerem se
jim je zahvalil za uspeh, ki je seveda sad dolgotrajnega dela. V imenu GZ Žalec so se
sprejema udeležili predsednik Franci Skok ter oba predsednika društev.	T. T.
Računalniški stroicovnjalci
Minuli četrtek so v izobraževalnem cen-
Eurocom v Levcu pripravili dan odpr-
ih vrat, na katerem so obiskovalcem pred-
•Uvili svojo dejavnost in različne izobra-
^valne programe, še posebej različna spe-
^alistična izobraževanja za bodoče raču-
nalniške strokovnjake.
Eurocom je poleg žalskega Upija postal
^stni center za pridobivanje evropskega ra-
čunalniškega spričevala. Slušatelji morajo
'praviti sedem modulov oziroma izpitov, s
tem pa si pridobijo evropsko računalniško
spričevalo, ki v vseh državah Evropske unije
velja kot referenca za zaposlitev. Nosilec li-
cence je Slovensko društvo za informatiko.
Podjetju Eurocom so se na dnevu odprtih
vrat pridružili tudi predstavniki ljubljanskega
podjetja Housing Computers, ki so skupaj s
strokovnjaki iz Levca predstavili študijska
programa MCSA in linux, ki ga bodo izvaja-
li edini na Celjskem.
US
NA KRATKO
številni
icrvodajaici
Območna organizacija RK
Žalec in krajevna iz Šempe-
tra v Savinjski dolini sta za
Zavod za transfuzijo krvi Ce-
lje pripravili krvodajalsko ak-
cijo, ki je bila v prostorih
šempetrske osnovne šole. Kri
je prišlo darovat 122 krvo-
dajalcev, kar je rezultat pri-
zadevnega dela tukajšnje or-
ganizacije RK. Zdrahe v or-
ganizaciji, ki so zamajale
predvsem dobrodelne dejav-
nosti, na krvodajalstvo niso
vplivale. Naslednja krvoda-
jalska akcija v Spodnji Savinj-
ski dolini bo danes, v četr-
tek, 30. maja, v prostorih Do-
ma svobode v Grižah od 7.
do 11. ure.	T. T.
Koncert za
šoisici siciad
v telovadnici v Petrovčah
pripravljajo danes, v četrtek,
30. maja, ob 17. uri prvi do-
brodelni koncert, izkupiček
pa bodo namenili Šolskemu
skladu. V programu bodo z
glasbenimi in plesnimi toč-
kami nastopili petrovški
učenci, pridružili pa se jim
bodo Damjana Golavšek, Tip-
Top, Navihanke, Veritas,
Zeus, mažoretke in Tina Go-
renjak.	US
Matevž
včeraj na pot
Po napovedih naj bi Ma-
tevž Lenarčič v nedeljo s slo-
venjgraškega letališča pole-
tel okrog sveta. Zaradi neu-
godnih vremenskih razmer
pa so se v ekipi odločili, da
naj bi na pot odšel včeraj.
Pilot z Rečice naj bi v ul-
tralahkem letalu v 80 dneh ob-
krožil svet. Brez dodatne pod-
pore je Matevž pot pričel v
Sloveniji, čez Sibirijo do
Kamčatke, preko Beringove-
ga zaliva na Aljasko, v Kana-
do, na Baffinove otoke, Gren-
landijo, Islandijo, Ferske oto-
ke, v Veliko Britanijo in se
predvidoma v začetku avgu-
sta vrnil v Slovenijo. US
Št. 22 - 30. maj 2002
16
mnši KRAJI IN LJUDJE
V ucilni zidani
zdaj računainiici
Na Blagovni praznovali 100-letnico pouka v istem šolskem poslopju - Šola
po starem, s klečalnikom v kotu učilnice
»Učenje je potovanje, ki
se nikoli ne konča,« so s
Townsedovo mislijo v po-
družnični osnovni šoli Bla-
govna obeležili 100-letnico
pouka v istem šolskem po-
slopju, hkrati pa je bila tu-
di vodilni moto piložnost-
ne brošure Dočakali smo
100 let, ki jo je uredila Alen-
ka Gradišnik, izšla pa je v
800 izvodih.
Potovanje skozi učenje, po
svoje pa tudi skozi čas, je bi-
lo vodilo sobotne osrednje
prireditve ter včerajšnje in ju-
trišnje Šole po starem, ki jo
na Blagovni za učence iz vseh
šol občin Šentjur in Dobje vo-
di Velenjčan Marjan Marin-
šek, zbiratelj in lastnik ene
največjih zbirk starih šolskih
učbenikov.
Še jutri dopoldne bo med
8. in 12. uro v učilnici s sta-
rimi šolskimi klopmi, črnil-
niki in klečalnikom v kotu
šentjurska in dobjanska mla-
dež nabirala znanje po sta-
rem, se nasmeje Marjan Ma-
rinšek: »Tudi s paUco po pr-
stih, pa s kazenskim kleča-
njem v kotu.« Šolarji.bodo
tako najbolj nazorno spoz-
navali in dojeli razliko med
časi, ko se je na Blagovni ro-
jevala ljudska enorazredni-
ca, ki je z odlokom Deželne-
ga šolskega sveta za Štajer-
sko 16. januarja 1884 dobila
učilnico v graščinski hiši v
Goričici. Pouk se je začel dve
leti kasneje, kar 16 let pa so
otroci iz Goričice, Ogorev-
ca, Proseniškega, Repnega,
Svete Rozalije in Cerovca na-
birali znanje najprej v temni
in vlažni šolski sobici, zatem
pa v nekoliko prijetnejšem
Simončičevem salonu. »Prvo
leto je bilo 86 otrok, danes,
ko je na Blagovni podružnič-
na osnovna šola že drugo šol-
sko leto tudi z učenci devet-
letke, jih je 73,« pravi vodja
šole Hedvika Piki. Zanje skr-
bi 5 učiteljic in ena vzgojite-
ljica, v šolskem letu 1988/
89 pa so šolski okoliš razši-
rili še na Dole, Primož in Lo-
karje.
Zgodovina šolskega po-
slopja na Blagovni je precej
burna; zelo lepi, hkrati pa tu-
di najbolj boleči spomini pa
so vsekakor vezani na čas
med 2. svetovno vojno. Šo-
larji so imeli srečo, da jim je
okupator »kazensko« nameš-
čal resnično dobre in prijaz-
ne učitelje, med njimi tudi
Johanna Hansa Anderleta,
ki zdaj živi na Dunaju, na Bla-
govno pa ga že 60 let vežejo
prijateljstva s kar nekaj ta-
kratnimi učenci in njihovi-
mi družinami, ki jih obisku-
je skoraj vsako leto. Ander-
le je skupaj z žensko skupi-
no PGD Lokarje, KS Blagov-
na, Edijem Peperkom ter do-
natorjem šole Francem Ran-
čigajem v soboto prejel tudi
zahvalo za svoje delo z učen-
ci. Proti koncu 2. svetovne
vojne, sredi januarja 1945,
so partizani šolsko poslopje
požgali, da se vanj ne bi na-
selili nemški vojaki, z veli-
ko truda in udarniškega dela
pa so do jeseni stavbo le toli-
ko usposobili, da so se vanjo
lahko vrnili šolarji.
Temelj itej še prenove šo-
le ter gradnje prizidka so se
na Blagovni lotili pred pol-
drugim desetletjem, ko so
učenci začasno gostovali v
svoji matični OŠ Franja Mal-
gaja Šentjur, oktobra 1993
pa jim je minister za šols-
tvo dr. Slavko Gaber, ki se
je udeležil tudi sobotnega
praznovanja, slovesno odprl
še novo telovadnico in dal
šoli ter zaposlenim v njej
eno večjih pohval, ki jo uči-
telji lahko dobijo: »Na Bla-
govni dovolite svojim učen-
cem, da so >lumpi< v pozitiv-
nem pomenu besede, zato so
vaši otroci tako sproščeni.«
»In hkrati vestni, pridni in
delovni,« dodaja vodja šole
Hedvika Piki, »saj osvajajo
priznanja na šolskih tekmo-
vanjih, uvrstili smo se med
slovenske eko-šole, izjem-
no dobro pa sodelujemo tu-
di z domačim krajem.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
Ob ravnatelju matične OŠ Franja Malgaja Marjanu Gradišniku je šolski jubilej pozdravil tudi šentjurski
župan Jurij Malovrh, učenci pa so v štiridejanki predstavili šolsko življenje od časov cesarja Franca
Jožefa do sodobne dobe računalnikov.
t OBČINSKIH SVETOV
Komisija za
izgubo
ŠENTJUR - Občinski svet-
niki so zadnje mesece naspro-
tovali podražitvi ekonomske
cene programov v domačem
vrtcu, nazadnje soglašali le z
delnim dvigom cene, v pone-
deljek pa potrdili, da bo od
1. junija ekonomska cena pro-
grama za otroke od 1. do 3.
let starosti znašala 66 tisoč 838
tolarjev, za starejše malčke pa
55 tisoč 874 tolarjev Hkrati
so imenovali tudi komisijo,
ki bo proučila trenutno sta-
nje ter sodelovala v pripravi
predloga za rebalans prora-
čuna, saj izgube, ki jejiasta-
jala doslej, ne bo mogoče po-
kriti z rednim poslovanjem.
Dražja voda
ŠENTJUR - Zadnjo besedo
bodo izrekli oziroma potrdi-
li predlog podražitve v mini-
strstvu za gospodarstvo, a ob-
činski svetniki so prižgali ze-
leno luč, da se poviša cena za
kubični meter pitne vode, saj
so lani v JP Komunala v oskr-
bi s pitno vodo iz naslova ne-
posrednih stroškov prigospo-
darili izgubo. Svetniki so se
odločili za enotno 13,3-od-
stotno podražitev vodarine za
gospodinjstva (po novem naj
bi znašala 149,8 tolarja) in za
gospodarstvo (209,8 tolarja).
IS
Po načrtih studia Rebeka iz Ljubljane so pleskarji in fasaderji družinskega podjetja Kugler d.o.o. iz
Celja obnovili pročelje zdravilišča Laško po izvirnih vzorcih iz 19. stoletja. Obnovitvena dela naj bi
predvidoma trajala 46 dni, vendar so bila končana že v slabem mesecu. Nosilec obnovitvenih del
v zdravilišču je bil Gradiš.
Milena in Slavko s sinom Petrom pred vhodom v apartma s stirimi
ležišči, medtem ko so bili ostali člani v kuhinji in najmlajši Aljaž v vrtcu.
Rekreacija
z grabljami
Prva prenočišča na turistični kmetiji
Kozmus nad Jurkloštrom
Pri Kozmusovih v Pane-
čah nad Jurkloštrom so pred
časom uradno odprli prva
prenočišča na turistični
kmetiji v občini Laško. Si-
cer so štiri ležišča v lepo ure-
jenih prostorih za domači-
jo uredili že pred desetimi
leti, vendar so šele letos tu-
di s pomočjo občine in turi-
stičnih organizacij uspeli
zbrati vso potrebno doku-
mentacijo za uraden zače-
tek trženja prenočišč.
Kozmusova osemčlanska
družina (mama Marija ter
Slavko in Milena s petimi
otroki Marjetko, Petrom, To-
nijem, Jako in Aljažem)
vzorno skrbi za delo na kme-
tiji, ki je med štirimi v vasi
Paneče. V hlevu je osemnajst
glav goveje živine, na ogra-
jenem pašniku se pase čreda
konj. Predvsem pa so Koz-
musovi že dobrih deset let
poznani po domačem kruhu,
še posebej znameniti »svatov-
ski pogači«, za katero je gos-
podinja Milena na razstavah
Dobrot slovenskih kmetij na
Ptuju dobila že pet zlatih priz-
nanj in celo vrsto drugih na-
grad. Prejeli so tudi nagrado
za etnološko izvirnost.
V prospektu, ki so ga izda-
li ob otvoritvenem srečanju,
so med drugim zapisali: »Pri
nas ne boste gost, ampak dru-
žinski član. Z nami boste de-
lili vse dobre strani življenja
na kmetiji. Manj dobre stva-
ri, kot so delo na polju ali v
hlevu, pa samo, če to želite,
zagotavljamo vam, da bodo
po »mučilnih napravah« v fit-
nes centrih vile, kose in grab-
Ije prava osvežitev. Če vas taka
rekreacija ne veseli, potem
lahko s knjigo v roki, v senci
drevesa uživate v pogledu na
krave in konje, ki se pasejo
na pašniku pod gozdom. Bolj
tiho družbo vam ponuja ri-
bolov v bližnji, kristalno či-
sti Gračnici. Nekaj več udobja
in romantike vam ponuja vož-
nja z zapravljivčkom s konj-
sko vprego. Skratka, življe-
nje na kmetiji je lahko ena
sama rekreacija za telo in du-
šo.«
Kmetija Kozmusovih le-
ži na lepi izhodiščni točki,
od koder so možni izleti in
sprehodi vse do Lisce, Sel,
Jurkloštra in Sv. Lovrenca,
z nahajališči encijana.
Z mamo Marijo se lahko
odpravite na nabiranje zdra-
vilnih rož, ki jih je na bliž-
njih travnikih in v gozdu iz-
jemno veliko, Kozmusovi
otroci pa vas bodo lahko po
večerih ali ob slabem vreme-
nu razveselili s prijetno glas-
bo, saj so vsi po vrsti glasbe-
niki in sestavljajo kar pravi
hišni ansambel.
Kozmusovi turistični kme-
tiji v Panečah naj bi v občini
Laško že letos sledile še dru-
ge kmetije. Med prvimi pri
Nemčevih v Sedražu, kjer
urejajo štiri sobe, več ležišč
pa bodo dobili tudi pri Salo-
birjevih vTrobnem Dolu. Di-
rektor Agencije za razvoj tu-
rizma in podjetništva Apri-
lija Dušan Klinar je pove-
dal, da imajo trenutno v pri-
pravi petnajst različnih de-
javnosti na kmetijah, med ka-
terimi je tudi prva otroška
kmetija, ki jo na Ogorelcah
pripravlja družina Tavzes. Tu-
rizem s prenočišči in drugi-
mi dejavnostmi pa lahko v
bodoče v lepem okolju laš-
ke občine pomeni za marsi-
katero kmetijo dodatni tolar.
TONE VRABL
Št. 22 - 30. maj 2002
piAŠI KRAJI IN LJUDJE
17
Spor zaradi kurnika
Stanovalce v novih blokih v Šmarju motijo sosedove kure
»Pristojne na Občini Šmar-
je pri Jelšah sem že večkrat
opozorila, da imamo prak-
tično sredi mesta kurnik, iz
Icaterega se širi neprijeten
smrad, umazanija in še kaj.
V nove bloke na Cankarje-
vi ulici sem se preselila, da
bi živela v urejenem okoli-
šu, ki pa to še zdaleč ni. Na-
mesto da bi ukrepale, pri-
stojne občinske službe le pre-
lagajo odgovornost na dru-
ge,« nam je po Modrem te-
lefonu potarnala bralka iz
Šmarja pri Jelšah.
Za urejenost okolja oziro-
ma javnih površin v Šmarju
res skrbi tamkajšnji režijski
obrat. Le-ta med drugim
opravlja naloge, ki se nana-
šajo na gospodarjenje s stavb-
nimi zemljišči, opravlja nad-
zor, ureja in vzdržuje javne
poti, parkirišča in zelenice ter
vodi izvajanje dodatne komu-
nalne opremljenosti stavbnih
zemljišč. V okviru obrata je
zaposlenih devet delavcev pre-
ko javnih del in dva redno za-
poslena.
Kar pa zadeva nadzor nad
dejanskim izvajanjem tovrst-
nih občinskih odlokov, je pravi
naslov za takšne in podobne
pritožbe občinski inšpektor,
na katerega smo se tudi obr-
nili z vprašanji. »O omenje-
nem primeru so me obvestili
že pred časom,« je pojasnil
inšpektor Milan Konšak. »Na
osnovi prijave sem lastnika
pozval, da čimprej uredi za-
deve. Gre za individualno hi-
šo z večjim vrtom, kjer goji-
jo tudi kokoši. Mislim, da gre
pri tem pravzaprav bolj za
medsoseske spore kot kaj dru-
gega,« je menil Konšak. »Mor-
da reja kokoši res ni najpri-
mernejša za ta okoliš, vendar
pa Šmarje ne moremo primer-
jati s kakšnim večjim krajem
oziroma mestom, kot je de-
nimo Celje. Na vsak način je
potrebno zadevo urediti, da
sosedov to ne bo motilo, ven-
dar pa za prepoved nimam za-
konske osnove,« je še dodal
Konšak. Občinski odlok iz leta
1995 namreč rejo živali pre-
poveduje le v primeru, če je
ta prostor od bivališča z naj-
manj petimi stanovanji odda-
ljen manj kot 50 metrov. In
omenjena stanovanjska hiša
stoji približno ravno toliko
stran od blokovskega nase-
lja...
Kakorkoli, problem prav
gotovo ni osamljen, čeprav
je svojevrsten, priznava inš-
pektor. Bolj kot kokošji iz-
trebki pa pristojnim pregla-
vice povzroča vandalizem, ki
ga je v Šmarju v zadnjem ča-
su menda vse več. Na to naj
bi po Konšakovih besedah po-
stala pozornejša tudi polici-
ja, ki je nekaj kršiteljev že
prijela, žal pa so se mnogi
tudi izognili roki pravice. Ta-
ko se nestrpneži občasno še
vedno znašajo nad javno raz-
svetljavo, klopmi, koši za
smeti, celo drevjem in sakral-
nimi objekti...
Na šmarski občini tako se-
daj že razmišljajo o novem
tovrstnem odloku, ki bi še na-
tančneje opredelil pravila
skupnega bivanja v naselje-
. nih krajih. Mnogi namreč še
. vedno ne poznajo osnovnih
pravil sobivanja v takšnem
okolišu in ob nedeljah zju-
traj pridno kosijo pod sose-
dovim oknom, ponoči vrta-
jo ali pa kako drugače »kravž-
Ijajo« živce sosedom. Po dru-
gi strani pa se zdi tudi nera-
zumljivo, kot je menil tudi
naš sogovornik, da lahko ju-
tranje kikirikanje nekoga ta-
ko moti, da soseda prijavi
inšpekciji. Marsikdo bi ga ce-
lo prav rad slišal...
B. JANČIČ
Na desni bloki na Cankarjevi, levo pa hiša s kokošnjakom, ki naj bi bilo jabolko spora.
Državni prvaki gasilci Steklarne
v Moravcih je bilo državno gasil-
sko člansko in veteransko tekmova-
nje »Memorial Matevža Haceta
2002«. Med skoraj tristo enotami s
3000 gasilci so velik uspeh dosegli
tudi gasilci PGD s Celjskega območ-
ja.
Med člani A so med 39 enotami zma-
gali gasilci Steklarne Rogaška Slatina,
ki so le za 1,3 točke prehiteli drugou-
vrščene gasilce iz Socke. 6. je bilo Me-
stinje, 14. Andraž nad Polzelo itd. Med
član^ami A (tekmovalo je 39 enot) so
bile gasilke Mestinja (GZ Šmarje pri
Jelšah) 2., Topolšica 9., Rečica ob Sa-
vinji 12. itd.
Med člani B (tekmovalo je 41 enot)
so bili gasilci Slovenskih Konjic 6., Za-
bukovica 7., Nova Cerkev (GZ Vojnik -
Dobrna) 9. itd. Med članicami B (33
ekip) so velik uspeh dosegle gasilke
Škofje vasi, ki so bile 2. in so prvo me-
sto »zgrešile« za 3,5 točke. Gasilke No-
ve Cerkve so bile 10., Škale (GZ Vele-
nje) 13. itd.
Med veterani (40) so bili Teharčani
4., Matke (GZ Prebold) 7, Slivnica (GZ
Šentjur) 13. itd. Najmanj enot je na-
stopilo med veterankami (19), kjer so
bile gasilke Šmartna ob Paki 2., Gaber-
ke 3., Bevče (vse GZ Velenje) 6., Lopa-
ta 8., Štore (GZ Celje) 9. itd.
Med 18 razpoložljivimi medaljami
so člani PGD s Celjskega območja os-
vojili 6 medalj (1 zlato, 4 srebrne in 1
bronasto).
Obe državni tekmovanji za pionirje
in mladince v Šempetru v Savinjski do-
lini in člane ter veterane v Moravcih sta
uvod v priprave na kongres slovenskih
gasilcev maja prihodnje leto na Bledu.
TV
Za večjo prepoznavnost Rogatca
Več kot sto članov Društva prijate-
ljev Rogatca iz vse Slovenije se je pre-
tekli petek zbralo na vsakoletnem
družabnem srečanju v tamkajšnjem
Muzeju na prostem. Z ustanovitvijo
društva pred približno letom dni naj
bi člani prispevali svoj delež k nada-
ljevanju širše turistične aktivnosti
•^raja.
V uvodnem govoru na gradu Strmol,
kjer se je prireditev nadaljevala, je žu-
Pan Rogatca Martin Mikolič opisal in
razkazal obnovitvena dela v notranjo-
sti, prisotni, med katerimi je bilo naj-
več gostov iz Ljubljane, pa so nato v
koloni krenili iz Žahnberca pod Do-
načko goro preko slemena Loga v Tr-
lično. Pri jezercu Majdan sta se z nekaj
avtorskimi pesmimi v rogaškem dia-
lektu predstavila člana glasbene skupi-
ne Mi2, Jernej Dirnbek in Tone Kregar.
Sedanje Društvo prijateljev Rogatca
je bilo ustanovljeno lani, prvi začetki
društva pa segajo že v leto 1979. Po-
budnica prvih korakov je bila učitelji-
ca Ruža Seničar Čobič, ki je leto ka-
sneje, ko je bilo društvo tudi uradno
ustanovljeno, postala njegova predsed-
nica. V zadnjih nekaj letih samostojne
občine in z aktivnim delom številnih
posameznikov so se dejansko uresni-
čil^, želje članov - Rogatec je tako kot
tudi tamkajšnji muzej, skansen, postal
mnogo prepoznavnejši v širši sloven-
ski skupnosti.
I. MARINC
Št. 22 - 30. maj 2002
18
mnši KRAJI IN LJUDJE
Bodo knjige dobile
nov prostor?
Velenjski knjižnici se obetajo boljši časi v pritličju bivše Elektrotehne
o prostorski stiski velenj-
ske knjižnice smo na tem
mestu pred kratkim že po-
ročali. Sedaj pa vse kaže,
da se knjižnici končno obe-
tajo boljši časi. Svet Mest-
ne občine Velenje je namreč
na zadnji seji z vsemi gla-
sovi prisotnih svetnikov
prižgal zeleno luč za reši-
tev prostorskih težav te ve-
lenjske kulturne ustanove.
Poslovna zgradba na Pre-
šernovi cesti 8 v Velenju je
bila zgrajena približno pred
tremi desetletji. Domačini pa
so jo kmalu poimenovali kar
Elektrotehna. To ljubljansko
podjetje je namreč imelo v
pritličju poslovne prostore.
Zadnji lastnik pritličja, ki se
razsteza kar na 541,5 kvadrat-
nih metrov površine, je bil
ljubljanski Autocommerc,
kot najemnik pa je imelo na-
zadnje prostore v upravlja-
nju podjetje Coming iz Ljub-
ljane. Ker je podjetje v za-
četku letošnjega leta zaprlo
to poslovalnico, je delniška
družba Autocommerce obja-
vila razpis za prodajo prosto-
rov za okrog 120 milijonov
tolarjev.
Knjižnica Velenje se že lep
čas spopada s prostorskimi
težavami, skoraj tako dolgo
pa so odgovorni iskali tudi
ustrezno rešitev. Med vsemi
možnostmi se je pritličje v
prostorih bivše Elektrotehne
pojavljalo kot najboljša re-
šitev. Zato je Mestna občina
Velenje izkoristila možnost
nakupa teh prostorov za po-
trebe Knjižnice Velenje in
podpisala predkupno pogod-
bo, občinski svet pa je na zad-
nji seji potrdil to odločitev.
Mestno občino bo nakup
prostorov stal 60 milijonov to-
larjev, namenili pa so jih iz po-
stavke, ki je v letošnjem pro-
računu namenjena za obnovo
velenjskega Doma kulture.
Vseeno pa bosta nakup in ure-
ditev prostorov občino obre-
menjevala vsaj še v naslednjih
dveh letih. Pri tem pa v Vele-
nju računajo tudi na pomoč
ministrstva za kulturo.
Nova knjižnica je tako po-
stala prednostna naloga na po-
dročju velenjske kulture. Za-
radi tega pa bodo morali Ve-
lenjčani najbrž še malo po-
čakati na obnovo kulturnega
doma.	PR
Dediščina je
zaščitena
Šoštanjčani si želijo, da bi v mestu
postavili usnjarski muzej
Mestni svet Občine Šo-
štanj je na pobudo števil-
nih Šoštanjčanov, ki jim ni
vseeno, kaj se dogaja z
opremo v nekdanji tovarni
usnja, sprejel odlok o zaš-
čiti preostanka tovarniške
opreme kot premične dediš-
čine.
Koordinator za zaščito te
dediščine je tako postal Da-
nilo Čebul, ki tudi skrbi, da
se bo uresničeval sklep ob-
činskega sveta. Čeprav je bi-
lo pri ohranjanju te dedišči-
ne že veliko zamujenega, pa
po njegovih besedah še ni pre-
pozno, da se ohrani vsaj del
nje. Precej opreme se je na-
mreč sčasoma porazgubilo,
nekaj dokumentacije pa hra-
nijo v celjskem arhivu.
Sedaj so opremo, ki jo je
bilo možno prestaviti, že pre-
selili v začasno skladišče v
šoštanjski termoelektrarni.
Opremo so skrbno demonti-
rali, jo prepeljali in konzer-
virali, saj bi drugače, po Če-
bulovih besedah, hitro pro-
padla. Gre za izjemno zani-
mive primerke, med kateri-
mi prednjači stroj za izdelo-
vanje podplatnega usnja z za-
četka dvajsetega stoletja.
Kdaj bodo iz prostorov stare
tovarne prepeljali ostale stro-
je in opremo, še ni povsem
jasno, vse pa je odvisno od
poteka rušenja. Ker je obči-
na že zagotovila denar za pre-
voz in konzervacijo opreme,
se bo to nedvomno zgodilo.
Žal pa je ta rešitev samo za-
časna. Šoštanjčani si sicer že-
lijo, da bi v mestu dobili us-
njarski muzej, vendar je to
za zdaj samo želja, saj bi za
kaj takšnega potrebovali več-
jo podporo javnosti in drža-
ve.
PR
Čutijo se
zapostavljene
Mladi se po izobraževanje neradi
vračajo v Šmartno ob Paki
Mladi iz Šmartnega ob
Paki so 25. maja na župa-
na, podžupana, občinski
svet in občane naslovili me-
murandum o zapostavlje-
nosti mladine v občini.
Skupina mladih v njem
ugotavlja, da je Šmartno ob
Paki ena redkih občin, ki se
še ni odločila za devetletno
^osnovno šolo in dodaja, da
'takšna odločitev pomeni za
šolarje slabši položaj v pri-
hodnosti, kot ga imajo v dru-
gih občinah z devetletko.
Prav tako se že dalj časa tru-
dijo za vrnitev mladih po
koncu izobraževanja v do-
mače kraje, v dejanjih lokal-
nih politikov pa tega ni opa-
ziti. Opozorili so tudi, da je
osnovna šola v Šmartnem
ena zadnjih, na kateri še pou-
čujejo nemški jezik. Po nji-
hovih besedah tudi to mla-
de na nadaljnji izobraževal-
ni poti postavlja v neenak.po-
ložaj z drugimi.
V memurandumu so našte-
li tudi nekatere posledice neu-
rejenega položaja mladih, kar
naj bi se kazalo predvsem v
socialnih stranpoteh, kot so al-
koholizem, droge in še kaj. Kot
so zapisali, je po njihovem
mnenju bolje in modreje vla-
gati denar v mladino kot v cest-
no razsvetljavo, saj bo Šmart-
no postalo mesto duhov, če se
mladi ne bodo odločali, da bi
tukaj ohranili svoje korenine.
Občinsko vodstvo pa so tudi
pozvali naj nameni več pozor-"
nosti mladim, da bi skupaj pre-
magali začetke narkomanije,
alkoholizma in drugih poja-
vov socialnih deviacij.
PR
Razstava stenskih ur
v šoštanjski Mestni galeriji so konec minulega tedna odprli zanimivo razstavo ročno izde-
lanih stenskih ur. Ure je po vzoru starih mojstrov izdelal Ingo Rozman iz Vrbnega pri Šentjur-
ju, ki je na otvoritvi dejal, da je vsaka ura vrhunski izdelek in svojevrsten prikaz ročnih
spretnosti, saj za izdelavo takšne ure potrebuje od 1500 do 3000 ur. Razstavo ročno izdelanih
stenskih ur je odprl župan občine Šoštanj Milan Kopušar (na fotografiji levo ob avtorju
razstave), v kulturnem programu pa so nastopili Ravenski godci.	JM
MODRI TELEFON
Hitreje do
nalepke?
Naši bralci so še vedno
ogorčeni, ker za registraci-
jo vozila porabijo tudi po
več ur. Novi predpisi, izmiš-
ljevanje države, poča-
snost... Pripomb na temo
novega zakona je v resnici
veliko.
Očitno se tega zavedajo tu-
di tam, od koder problem iz-
vira. Po pojasnilu Draga Hor-
vata, vodje tehničnih pregle-
dov pri Avtu Celje, se je mi-
nuli teden v Ljubljani sestal,
koordinacijski odbor, v ka-
terem sedijo tudi predstav-
niki ministrstev in kjer so se
dogovorili, da bodo poeno-
stavili postopke, ki se jih da.
To se tiče predvsem leplje-
nja nalepk, prestavljanja v vr-
stah ter večjega števila admi-
nistratork, ki vnašajo podat-
ke. »(Verjetno bodo letos spre-
jeti vsaj nekateri ukrepi, ki
bodo registracijo in pregled
vozil vsaj malo poenostavi-
li, vseeno pa moramo poča-
kati na uradno spremenjen
pravilnik - po svoje pač ne
moremo delati,« je povedal""
Horvat in omenil, da šolanje
za administratorke traja prib-
ližno pol leta. Sprememb čez
noč ne more biti, v tolažbo
pa naj bo to, da so celo v Ljub-
ljani vrste enako dolge. »Si-
cer je čakanje precej odvisno
od dneva - v torek, na pri-
mer, ni bilo nikakršnih težav,
dan prej pa je bila gneča kar
precejšnja,« je povedal Hor-
vat in dodal, da se bo število
tehničnih pregledov in regi-
stracij v poletnih mesecih ver-
jetno malce zmanjšalo, Hkra-
ti pa Horvat prosi za strpnost
in razumevanje, saj si pred-
pisov niso izmislili v službah,
ki jih izvajajo.
Urejanje
pokopališča
Bralka Štefanija iz Celja
ponovno sprašuje, kdaj bo
do na celjskem pokopališ-
ču uredili ustrezen prostor,
na katerem bi lahko raztro^
sili pepel umrlih.
V celjskem Vekingu pria
navajo, da so že večkrat na-
črtovali ureditev prostora za;
raztres pepela pokojnih. Iz-,
delani so namreč vsi načrtij
da bi na severovzhodnem de-
lu pokopališča na eni strani
del prostora namenili povop
nim žrtvam, del za žarne po-
kope, del zemljišča pa bi na-
menili razstrosu pepela. Se-
veda pa je izvedba teh načr-
tov odvisna od denarja, saj
bo svoj delež morala prispe-
vati tudi država. V Celju je o
raztrosu vse pogosteje sliša-
ti, zato v Vekingu upajo, da
bodo lahko projekte čimprej
uresničili.
Do prihodnjega četrtka bo vai|
klice na Modrem telefonu sprejo
mal novinar Branko Stamejčič.ni)
telefonsko številko031/569-58l
ga lahko pokličete vsak dan nte^
10. in 17. uro. Svoja vprašanja ^a
Modri telefon lahko med poned^.
kom in petkom zastavite tudi p«
telefonu 42-25-100.
Športne igre so uspele
Društvo za športno rekreacijo Gorenje, ki vključuje prib-
ližno 6.500 članov, je minulo soboto priredilo športne
igre, poimenovane Gorenjada 2002. Iger se je udeležilo
približno 650 tekmovalcev in 15 ekip iz Gorenjevih družb
in programov iz Velenja, Ljubljane in Rogatca. Najuspe-
šnejši na igrah v skupni konkurenci ženskih in moških
ekip so bili znova zaposleni v programu Hladilno-zmrzo-
valni aparati, ki so zbrali kar 147 točk. Drugo mesto so
zasedli zaposleni v Skupnih službah, tretji pa zaposleni v
družbi STILL.
HINKOJERČIČ
Priznanja ob obletnici
Društvo varnostnih inženirjev Velenje je pred kratkim praznovalo 20-letnico delovanj^'
Ob tej priložnosti so zaslužnim članom podelili tudi priznanja. Na fotografiji: Diplomira-
nemu varnostnemu inženirju Dobrici Dimiču je priznanje podelil predsednik društva
ko Vošner.	(jM)
Št. 22 - 30. maj 2002
piAŠI KRAJI IN LJUDJE
19
Ošlakova kovačija spet živi
po skoraj dvanajstih le-
jli je na 232 let stari Ošla-
|,(,vi kovačiji v slikoviti so-
ijjki Dravinje in Ločnice na
jlcomarju 2 spet zažarelo
jglje, zavrtelo se je vodno
j;olo in zaropotalo je veli-
kladivo, repač. V torek
slovesno odprli obnov-
ljeno kovačijo, v katero sta
pfibližno 8 milijonov vlo-
mili država in občina Zre-
te.
Zadnja štiri leta so obno-
flli tako rekoč vse: od jezu,
jovodnega korita in pogon-
;l(ega kolesa, do kovaškega
jjadiva, turbine in vsega ko-
vaškega orodja in naprav.
Uredili pa so tudi notranjo-
sti in zunanjosti kovačije. De-
lo sta izvedla domači sin Da-
niel Ošlak in restavrator Mi-
lojko Kumer. Konzervator-
ska dela je ves čas vodil do-
cent dr. Vito Hazler, za grad-
beni nadzor je bil zadolžen
Štefan Posilovič, dela pa je
koordiniral poseben Odbor
za obnovo kovačnice, ki ga
je že leta 1987 ustanovila ob-
čina. Svoje delo je uspešno
zaključil pod vodstvom Mi-
lana Sojča.
Pri obnovi kovačije so so-
delovali vsi trije sinovi da-
leč naokoli znanega kovača
Ignaca Ošlaka: najstarejši An-
ton, Daniel in Miran, ki na
stari domačiji tudi živi in bo
odslej predstavljal obiskoval-
cem ne le obnovljeni kultur-
ni spomenik, temveč mu bo
vdahnil tudi življenje - s ko-
vanjem, seveda.
Z obnovo Ošlakove kova-
čije ni pridobila le slovenska
kulturna dediščina, temveč
tudi turistična ponudba ob-
čine Zreče. Še to: obiskoval-
ci se lahko za obisk najavijo
neposredno družini Ošlak v
Skomarju 2 ali pa v Turistič-
no informacijskem centru
LTO Rogla Zreče.
MILENA B. POKLIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Vitezi so se pomerili v petih različnih panogah, med drugim so morali zadeti tudi tega viteza.
Vitezi, furmani in
pesem v Zrečaii
v soboto so po Zrečah v
tast prazniku peketali ko-
»ji. Prišli so furmani s Po-
brja, ki so pripeljali bukov
les za oglarsko kopo. Pri
»jenem postavljanju na trž-
»ici je imel glavno besedo
iliran Ošlak. Kope tokrat
niso prižgali, zanimivo pa
ie bilo vseeno. Poleg kope
so si obiskovalci lahko og-
ledali še izdelavo kmečkih
cokel, kar je predstavil Mar-
tin Koprivnik z Resnika, in
izdelavo pletarskih izdel-
kov pod spretnimi rokami
Štefana Kalška iz Žič.
Popoldan so se pri Orože-
l"! kapeli na Stari Dobravi za-
čele prve državne konjeniš-
ke viteške igre. Pomerilo se
'^Šest slovenskih konjenic (v
Sloveniji je 36 konjenic s
^200 člani), ki so tekmova-
v petih panogah. Najtežja
•disciplina je bila metanje
''opja, ki je tekmovalcem
Povzročala velike preglavice.
I^oleg tega so se pomerili v
streljanju z lokom, z meta-
njem helebarde in zvezde.
I^ot v starih časih so morali s
^^lico zadeti viteza. Rezul-
'^te viteškega tekmovanja so
^^glasili v soboto zvečer pred
deškim Bazarjem. Priznanja
j® podelil župan občine Zre-
Jože Košir.
Medtem ko so v Zrečah sla-
^'li konjeniki, pa so imeli v
^•^omarski hiši že 24. literar-
1i Večer »Jaz 'mam en star
^•^Ucan koš«. Svoje pesmi je
^■■edstavila pesnica Magda
^lamon iz Gomilskega v Sa-
vinjski dohni. Za prijetno
glasbeno spremljavo je po-
skrbela Maja Založnik iz
Slovenskih Konjic.
V nedeljo so pripravili tra-
dicionalno prireditev Zreče
pojo, ki jo že več kot dve de-
setletji organizira KUD Vlad-
ko Mohorič. Nastopili so šte-
vilni zreški pevski zbori in
male vokalne skupine.
A. F.
Na slavnostni seji Občinskega sveta Zreče so podelili
letošnja občinska priznanja. Zlati grb občine je za živ-
ljenjsko delo prejel Skomarjan Anton Ločnikar in zreš-
ko prostovoljno gasilsko društvo za dolgoletno požrtvo-
valno delo s poudarkom na uspešno speljani akciji reše-
vanja pri požaru v Termah Zreče. Srebrni grb so za živ-
ljenjsko delo podelili Eminu Durakoviču.
Spoznavanje Dobrne
in njeniii vin
Celjsko vinsko viteško
omizje Evropskega reda vi-
tezov vina - vodi ga vinski
vitez in redovni maršal Jo-
že Novak - je pred nedav-
nim ob svojem 19. srečanju
obiskalo Dobrno.
Najprej so si ogledali cerk-
vico sv. Miklavža - o njej in
o župniji Dobrna je viteški
zbor seznanil župnik Janko
Strašek - kjer so blagoslovili
vino, nato pa jih je v dvorani
Zdraviliškega doma sprejel
župan Dobrne Martin Bred,
direktor Toplic Dobrna Da-
nijel Brcko pa jim je pred-
stavil nove naložbene načr-
te. Zatem so ob kulinaričnih
dobrotah, ki so jih okusno
pripravili v zdravilišču, po-
kušali vina tamkajšnjih vino-
gradnikov, in sicer modro
frankinjo, chardonnay in
sauvignon Mihaela Šventa
(hospes reda) s Klanca, belo
vino zvrsti in traminec Mar-
ka Pirkmajerja (vinski svet-
nik reda), prav tako s Klanca
in modro frankinjo ter char-
donnay Milene Kropivnik iz
Socke, ki so jo povabili k so-
delovanju kot dobro vino-
gradnico omenjenega območ-
ja. Sauvignon je prispeval tu-
di Božo Jurak [vinski svet-
nik reda), ki ima vinograd v
Oplotnici. Vina sta strokov-
no ocenila enologinja Darja
Bovha (hospes reda) in eno-
log Jože Topolšek (vinski
svetnik reda). O vinu - pija-
či tretjega tisočletja je pre-
daval Drago Medved (vinski
sodnik reda).
Skupni imenovalec vseh
vin, ki so bila na pokušini,
je zelo dobra kakovost, kar
potrjuje že znano uveljavitev
vinogradniških leg okoli Do-
brne, zlasti na Klancu. Še po-
sebej so izstopale modre
frankinje. Vsi omenjeni vi-
nogradniki, razen Boža Ju-
raka, so namreč tudi člani vi-
nogradniškega društva Slo-
venske Konjice, kjer ob vsa-
koletnem ocenjevanju vin,
dosegajo najvidnejše rezul-
tate, kar je potrdil tudi pred-
sednik društva in hospes re-
da Jože Tominšek.
D. M.
Ošlakova kovačija je obogatila turistično ponudbo Zrec.
Občina Zreče
v času in prostoru
v Zrečah so včeraj ob
prazniku občine, 29. maju,
predstavili novo knjigo
Knjižnice občine Zreče, mo-
nografijo Občina Zreče v ča-
su in prostoru. V njej je zgo-
dovinar prof. Emil Lajh
zbral in opisal zgodovino
območja današnje občine
Zreče od prvih zapisov do
današnjih dni. Monografi-
ja je izšla v nakladi 3 tisoč
izvodov, izdala jo je Obči-
na Zreče, natisnila pa tiskar-
na Ika grafika Zreče.
Številne arheološke najd-
be na Brinjevi gori in v Zgor-
njih Zrečah dokazujejo, da
so tod živeli ljudje že 4 tisoč
let pred našim štetjem. Sle-
dove so zapustili tudi Kelti
in Rimljani, v zgodnje sred-
njem veku pa Slovani. Prvi
pisni viri o življenju ljudi na
ozemlju ob zgornjem toku
Dravinje so iz konca 10. sto-
letja.
V monografiji avtor po-
drobno obravnava življenje
v teh krajih v visokem sred-
njem veku, ustrezno pozor-
nost pa namenja tudi števil-
nim mlinom, žagam in ko-
vačnicam, ki so jih ljudje po-
stavili ob Dravinji in njenih
pritokih. Vodno kolo je da-
jalo neizčrpno energijo in os-
novo za razvoj kasnejše in-
dustrije. Sicer pa je hitrejši
gospodarski razvoj zajel te
kraje konec 18. in v začetku
19. stoletja. Zrasle so prve fu-
žine in steklarne, odprli so
rudnike premoga v okolici
Zreč in Stranic, ozkotirna že-
lezniška proga od Poljčan do
Zreč pa je dala nove možno-
sti razvoju lesne trgovine,
premogovništva in industri-
je. Nastanek nove države po
prvi svetovni vojni je vzpod-
budil razgibano politično živ-
ljenje na Zreškem, razvoj gos-
podarstva, šolstva in kultu-
re. Druga svetovna vojna je
prinesla teror, izseljevanje.
silovite boje in kruto smrt 100
talcev na Stranicah.
Posebno mesto ima v mo-
nografiji tudi sedanjost, v ka-
teri imata na materialnem po-
dročju odločujočo vlogo pod-
jetji Unior, ki je zrasel iz ko-
vaške tradicije, in Comet. Zu-
nanjo podobo tega območja
pomembno sooblikujeta Re-
kreacijsko turistični center
Unior Rogla s smučišči in Ter-
me Zreče, ki sta z razvojem
turizma segla tudi v misel-
nost in življenje ljudi na Zreš-
kem. Sicer pa sta materialna
in duhovna kultura močno
posegali v človekovo življe-
nje in ga bogatili v vseh ob-
dobjih zgodovine Zreškega
Pohorja. To je tudi rdeča nit
monografije Občina Zreče v
času in prostoru.
MBP
NA KRATKO
Slomškovo
bralno
priznanje
Priljubljena slovenska
otroška in mladinska pisate-
ljica Berta Golob je v soboto
slovesno podelila priznanja
več kot štiridesetim otrokom
obeh konjiških osnovnih šol,
ki so prek šolskega leta tek-
movali za Slomškovo bral-
no priznanje v organizaciji
Katoliško-prosvetnega druš-
tva Konjice. V Slovenskih Ko-
njicah po številčnosti bralcev
prednjačijo pred vrstniki v
drugih krajih. Tekmovanje je
potekalo v štirih starostnih
skupinah, od prvošolčkov do
osmošolcev.
Varovanje
vodnih virov
s sprejetjem odloka o va-
rovanju pitne vode v zajetjih
in črpališčih na območju ob-
čine Zreče so prejšnji teden
zreški svetniki začeli dolgo
pot (za)varovanja izvirov vo-
de na svojem območju. Do
izteka mandata tega občin-
skega sveta so se zavezali pri-
praviti še program dela za iz-
vajanje sprejetih določil.
Sprejeti odlok določa zava-
rovana območja vodnih vi-
rov in stopnjo varovanja
(varstvene pasove) ter po-
drobno predpisuje, kaj se na
teh območjih sme in česa se
ne sme. Ker z odlokom med
drugim posegajo tudi na ne-
katera kmetijska zemljišča,
bo o njegovem izvajanju po-
trebno temeljito razmisliti in
zagotoviti tudi ustrezna na-
domestila prizadetim lastni-
kom zemljišč.
MBP
Št. 22 - 30. maj 2002
20
ŽPORT
Naša regija ostaja
najmočnejša
Razočaranih ni - Zadovoljni predvsem na Polzeli in v Šentjurju
Ligaški del sezone najboljših
slovenskih košarkarskih ekip se
je končal minuli teden, ostaja sa-
mo še končnica štirih najboljših
za naslov prvaka, ki se je pričela
v nedeljo in bo trajala do sredine
junija. Čeprav bodo v večini klu-
bov šele pričeli s pravimi anali-
zami sezone, ki je bila za neka-
tere bolj, za nekatere pa manj us-
pešna, pa je že jasno, da ostaja
celjska regija tudi po tej sezoni
najmočnejša v prvi slovenski ko-
šarkarski ligi.
Vseh pet ekip namreč ostaja še
naprej med eUto, od tega so tri so-
delovale v ligi za prvaka, zato je
prav, da vsaki namenimo nekaj be-
sed.
Pivovarna Lašico:
Waii€er podrl
načrte
Laščani sicer še igrajo v končni-
ci prvenstva, ki bo tudi dokončno
potrdila ali pa morda celo ovrgla
trditev o vrnitvi laške košarke v dr-
žavni vrh. Po dveh sezonah stagna-
cije so namreč v Laškem obrnili bar-
ko nazaj proti vrhu, s precej skrom-
nejšo zasedbo, po denarju in po-
sledično po imenih. Prihod Predra-
ga Kruščiča za krmilo pivovarjev
je pomenil veliko več dela in truda
na treningih, kar se je obrestovalo
z odličnimi nastopi v pokalu Radi-
voja Korača, z dobrimi igrami v Ja-
dranski ligi in nenazadnje tudi z
zanesljivo uvrstitvijo v polfinale pr-
venstva. Škoda je, da se jim je »zgo-
dil« Tory VValker, ki je odšel tik
pred zaključkom sezone. Potreb-
no je bilo precej spreminjati kon-
cept igre, kar pa je težka naloga.
Vendar pa zaključne ocene še ne
more biti, kajti kot rečeno, Lašča-
ni še nastopajo, njihov cilj pa je
vsaj tretje mesto in ponovno igra-
nje v Jadranski ligi, kjer bo Slove-
nija od jeseni imela tri ekipe.
Savinjski Hopsi:
korak naprej
Polzelani so se vrnili v zgornji
razred slovenske košarke, za kar
gre največ zaslug prav gotovo tre-
nerju Milošu Sagadinu. Z njego-
vim prihodom so se namreč stvari
bistveno popravile na bolje. Pripe-
ljal je neuničljivega Matjaža To-
vornika, ki je bil gonilna sila moš-
tva, Sagadin pa je znal tudi izkori-
stiti potencial mladih igralcev na
Polzeli. Vse to je prineslo peto me-
sto na lestvici, nekaj odmevnih
zmag in pa predvsem vrnitev pra-
vega košarkarskega vzdušja na Pol-
zelo. Žal vsega tega uprava skozi
sezono ni najbolje spremljala, vsaj
kar se tiče plačevanja igralcev in
trenerja, a vse to ni ustavilo ekipe,
da se skupaj s svojimi Hmelj boys
vrne na položaje, ki jih je polzel-
ska košarka nekoč že imela. Za kaj
več bo potrebno urediti stvari pred-
vsem v klubu, kar pa po dobrem
rezultatu in bistveno povečanem za-
nimanju ne bi smela biti nepremost-
ljiva ovira.
Alpos Kemoplast:
trdoživi do konca
Šentjurčani še naprej ostajajo v
zgornji polovici slovenske košar-
ke, kar je prvo presenečenje sezo-
ne. Klub, ki ima bistveno manj de-
narja od tekmecev in deluje na po-
lamaterskih osnovah, ostaja trn v
peti velikim, bistveno bogatejšim
moštvom. Igor Pučko in njegovi
fantje so skozi sezono znali vzdr-
žati marsikaj. Od odhoda Jadran-
ka Čoviča, ko so praktično do kon-
ca igrali z enim polovičnim cen-
trom (Spahič), do nerednega iz-
plačevanja sicer za naše razmere
skromnih nadomestil, pa do sod-
niškega izživljanja na posameznih
tekmah. Vse to ekipi, katera je po-
srečen skupek izkušenj in mlado-
sti, ni moglo do živega. V peklen-
skem ritmu ob koncu sezone so
bili celo vzdržljivejši od ekip, ki
delajo dvakrat dnevno, kar pa je
samo posledica dobrega dela na
treningih in vključevanja devetih
ali desetih igralcev na vsaki tek-
mi.
Alpos Kemoplast ostaja ponos
športnega Šentjurja, ki ima sicer
bolj kot ne mačehovski odnos do
kluba. Vsaj dokler je v njem neu-
morni Peter Lapornik, ki ob po-
moči Alposa kot edini v slovenski
košarki z denarjem lastnega po^j
jetja financira edinega prvoligaj^
v tem mestu. Napovedal je, da bo
vztrajal še vsaj eno sezono.
Elektra: obstanelt
debitantov
Novinci v ligi so dosegli začrta,
ni cilj in ostali v druščini najbolj,
šib moštev. Precej menjav v moi
tvu in na klopi je zaznamovala sg,
zono šoštanjske košarke. V Šalei
ki dolini so znali finančno sprem,
Ijati svojega prvoligaša, ki je tudi
zato lahko menjaval kot po teko.
čem traku. Vse to pa je ob koncu
le prineslo rezultat, ki glede na pet
porazov ob začetku sezone nika-
kor ni slab. Ob tem imajo v Šošta-
nju nekaj zelo nadarjenih mladili
igralcev, ki bi ob dobrem delu lahko
postali zanimivi, ne le za Elektro.
Upamo, da prehitra smrt Matja-
ža Nateka, sive eminence šoštanj-
ske košarke, ne bo ustavila razvo-
ja kluba. V Šaleški dolini je ned-
vomno dovolj športnega potenciala
in tudi denarja, da lahko zgradijo
trden prvoligaški klub.
Rogla: po
pretresih happy
end
Zrečani so za razliko od prejš-
njih sezon naredili korak nazaj, ki
pa se ni končal tragično, čeprav
manjkalo ni veliko. Ob tem so po-
rabili veliko denarja, zato se ni ču-
diti glasovom izpod Rogle, da se
bo plošča obrnila. Še sreča, da sov
klubu pravi čas odslovili hrvaško
trojico, ki je peljala klub proti B
ligi, in pripeljali Veljka Petrano-
viča, ki je nekako uspel predrami-
ti igralce, da so kljub nihanjem v
igri končali sezono brez pretresov.
V Zrečah so že napovedali bistve-
no zmanjšanje proračuna, kaj pa
bo to pomenilo, bomo še videli.
Časa za razmišljanje o sestavi eki-
pe in trenerju ni na pretek, kajti
priprave na novo sezono se bodo
morale pričeti kmalu. Ljubitelji
zreške košarke si prav gotovo za-
služijo več, kot so videli v pravkar
minuH sezoni.
JANEZ TERBOVC
Foto: TRIARTES
Najbolj vroči in tudi krvavi so bili obračuni Polzelanov in Šentjurčanov.
Pri Merkurju še brez sprememb
Žvižajev odstop še ni sprejet - Sestava ekipe nespremenjena - Na počitnicah do konca julija
Vodstvo celjskega ženskega ko-
šarkarskega kluba še ni sprejelo
ponujenega odstopa trenerja Goj-
ka Žvižaja po razočaranju v do-
mačem prvenstvu. Večina igralk
še ima veljavne pogodbe, zato z
njimi ne nameravajo prekiniti so-
delovanja.
Kot je dejal športni direktor Ma-
tej Polutnik, bodo v Celju ostale
vse domače igralke ter-Čehinja Lu-
cija Čonkova in Belorusinja Na-
talija Tratsiak, kajti imajo še ve-
ljavne pogodbe. Nejasnost ostaja
le pri obeh Hrvaticah. V klubu so
se odločili podaljšati pogodbo z Mir-
no Deak, ki želi ostati v Celju, ven-
dar jo s precej večjimi »denarci«
snubijo tuji klubi. Merkur pa seve-
da najboljše strelke državnega pr-
venstva ne more zadržati za vsako
ceno. Še vedno pa ni jasno, ali bo v
Celju ostala branilka Ivona Kuštro,
namesto katere naj bi v klub pripe-
ljali novo igralko.
Vse bo jasno do 10. junija, naj-
več besede pri odločitvi pa bo imel
novi oziroma stari trener. »Nobe-
ne odločitve ne bomo sprejemali
na hitro. Najprej bomo počakali
na Žvižajevo poročilo o neuspehu
v državnem prvenstvu. Po tem se
bomo skupaj odločili, ali je bil za
neuspeh kriv trener ali igralke. Po
imenih imamo vsekakor ekipo za
slovenski vrh. Moje mnenje je, da
je v končnici prišlo do prevelikega
padca v formi posameznih igralk,
ki so na trenutke delovale preveč
zmedeno in živčno«, je dejal Po-
lutnik.
Glede na to, da je celjski strateg
ob svojem odstopu dejal, da z ena-
ko ekipo ne more več delati, je ver-
jetno zelo malo možnosti, da bo
do dogovora o sodelovanju prišlo.
saj se v klubu kot kaže niso odloči-
li za prevetritev svojih vrst, kot bi
želel Žvižaj. V klubu že razmišlja-
jo tudi o možnih zamenjavah na
celjski klopi, vendar imena zaen-
krat ostajajo skrivnost. Tudi vods-
tvo kluba je sezono ocenilo kot ve-
liko razočaranje, saj razen v Ligi
dobrodošlice ekipa ni dosegla za-
stavljenih ciljev. Potrebno bi bilo
osvojiti vsaj eno lovoriko v doma-
či konkurenci.
Selektor slovenske reprezen-
tance Dragomir Bukvič je na vsa-
koletno testiranje slovenskih ko-
šarkaric poklical tudi tri igralke
Merkurja: Katjo Temnik, Julijo
Perlič in Nadjo Ramšak. Repre-
zentanco konec leta čakajo tri
kvalifikacijske tekme za nastop
na EP.
Košarkarice so trenutno na po-
čitnicah, z vadbo pa bodo pričele
konec julija, ko se bodo začele pri-
prave na novo sezono. V njej bodo
Celjanke najverjetneje tekmovale
kar na štirih frontah. Kot drugou-
vrščena slovenska ekipa imajo pra-
vico nastopa v pokalu Lilliane
Ronchetti, vendar se v klubu še ni-
so dogovorili, ali bodo v evropskem
pokalu sploh sodelovali. Zagoto;
vo pa bodo znova nastopale v Lig'
dobrodošlice, ki bo k sodelovanju
najverjetneje privabila še več klu-
bov in bo tako še kvalitetnejša od
letošnje. Glavni cilj prihodnje se-
zone pa bo osvojitev domačega dr-
žavnega prvenstva. »V naslednji se-
zoni želimo potrditi našo kvalite-
to in dokazati, da smo prva sloven-
ska ekipa«, je zaključil Matej Po-
lutnik.	PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIČ
Matej Polutnik
Št. 22 - 30. maj 2002
ŠPORT
21
Bronasta
»svetovna
prvakinjaff
Andreja Razlag je osvojila dve bronasti medalji na SP -
Med dvojicami bronasta tudi Marika Kardinar
Slovenski kegljači so na
svetovnem prvenstvu v Osi-
jeku postali šampioni, nji-
hove kolegice iz reprezen-
tance pa so ekipno osvojile
komaj deveto mesto. Po ve-
likem razočaranju sta slo-
vensko vodstvo razveselili
članici celjskega Mirotek-
sa Andreja Razlag in Ma-
rika Kardinar z bronom med
dvojicami, nakar je mlajša
Andreja pristala na tretjem
mestu še v kombinaciji.
Za kegljaški šport še zelo
mlada Ptujčanka Andreja
Razlag, ki ima le 23 let, se
je v Celje vrnila skoraj brez
glasu.
Na vseh treh nastopih ste
imenitno nastopili, vmes pa
se niste prav nič zadrževa-
li pri bodrenju ostalih slo-
venskih reprezentantov.
Kako ste sploh uspeli?
Tega še sama ne vem. Po-
trebovala bom kar nekaj dni,
da bom prišla k sebi. Eno-
stavno, na tribuni ne morem
le sedeti. Vpijem in skačem,
iz svoje kože ne morem.
Na ekipni tekmi ste podr-
li 490 kegljev, v dvojicah pa
še tri več. Čemu pripisujete
ta dosežek, ki je skupaj z
Marikinim zadostoval za
odličje?
Morda dejstvu, da sem
sploh nastopila skupaj z Ma-
riko, ki ima ogromno izku-
šenj z velikih tekmovanj. Se-
lektor slovenske reprezentan-
ce Lado Gobec je kljub ekip-
nem debaklu znal ohraniti ob-
čutek za izbiro dvojic. Mari-
ka Kardinar me je šokirala
pred nastopom in mi dejala,
da bo dala vse od sebe in da
bo obenem upala, da me ne
bo razočarala. Izjava takšne
šampionke me je zelo razbre-
menila. Dala mi je vedeti, da
sem v odlični formi. Še bolj
sem verjela vase. In še ena
podrobnost je bila pomem-
bna - nastopili sva ob koncu
dneva, pa čeprav favorizira-
ne dvojice mečejo že dopold-
ne. Vedeli sva za »normo« in
jo dosegli. Osebno mi je tak-
šna taktika bolj pri srcu. Če
bi bilo obratno, sama že ne
bi preživela dolgega in nape-
tega čakanja na vprašanje, ali
bo dosežen izid zadostoval
za stopničke.
Posamično ste bili četrti,
nova medalja pa vas je do-
letela v kombinaciji, pri ka-
teri se seštejejo vsi trije re-
zultati. Kaj velja več?
Četudi bi zadnji dan podr-
la še tri keglje več, zaustavi-
la sem se pri izidu 484, in
osvojila še eno bronasto me-
daljo, bi večji poudarek da-
la tej v kombinaciji. Svetov-
ni prvak posamično lahko
zadnji dan postane prav vsak-
do izmed šestnajsterice fina-
listov, v kombinaciji pa so
razlike po prejšnjih dveh na-
stopih že precejšnje. Slednja
disciplina torej ne dovoljuje
nihanj.
Kakšno vlogo so odigra-
li ostali?
Novinar Ekipe Stane Ka-
dunc me je na ramenih od-
nesel s kegljišča. Selektor La-
do Gobec je bil zelo vznesen,
kajti z Mariko sva oprali ekip-
ni madež. Na tekmo dvojic
je z bivšo svetovno prvaki-
njo Tončko Urbane nenapo-
vedano prišla moja mama
Silva. Bila mi je v veliko opo-
ro, saj imam boljši občutek
na stezi, če jo čutim na tri-
buni.
Kljub dvem medaljam in
odličnemu povprečju izidov
pa vseeno niste povsem za-
dovoljni?
Res je. Če gledam le luča-
je na polno, sem svetovna pr-
vakinja. Namreč pri čiščenju
sem bila dosti slabša. Morda
zveni malo čudno, kajti izi-
di so bili le malo pod 500,
pa vendar: če bi čistila tako
kakovostno kot sem metala
na polno, bi bili dosežki do-
sti boljši. No, ko sem se bo-
rila s Poljakinjo in sva se v
končnici nenehno opazova-
U, sem vendarle počistila, ta-
ko kot je treba. Načrtovala
sem porušiti svoj osebni re-
kord, ki znaša 513 kegljev.
Nič hudega, ker mi ni uspe-
lo, bolj pomembna je bila do-
slej najuspešnejša serija.
So nenavadni pogoji v
Osijeku vplivali na vas?
Na srečo nič. Po dve tek-
movalki so nas najprej name-
stili v enoposteljne sobe, pa
smo s smehom odpravile nev-
šečnost. V že tako vlažni dvo-
rani je bilo najtežje zadnji
dan, ko je hrvaška televizija
med prenosom vključila ža-
romete. Vročina je dotolkla
Borisa Benedika, ki je za keg-
Ijaške razmere odlično pri-
pravljen, a je »padel skupaj«
in se je zavedel šele po petih
minutah.
Ste zdaj prava Celjanka?
14 let sem se vozila s Ptu-
ja, tudi po petkrat na teden,
pred poldrugim letom pa
sem se tudi preselila v mesto
ob Savinji, kjer se zelo do-
bro počutim.
Kako se boste motivirale
v soboto za zadnji turnir
evropske lige prvakinj v Go-
lovcu?
Na žalost možnosti za na-
predovanje Miroteks nima
več. Ne glede na to je naša
želja jasna - zmagati vsaj pred
svojim občinstvom!
DEAN ŠUSTER
Najboljši piloti na
celjskem nebu
Včeraj se je na letališču v Levcu začelo
državno prvenstvo v jadralnem lete-
•^ju odprtega in standardnega razreda. Tek-
•^ovanje že četrtič pripravlja Aero klub Ce-
'je, ki je eden najuspešnejših klubov pri
•^^s. Do 9. junija se bo za naslove najbolj-
ših potegovalo 30 jadralnih pilotov iz vse
Slovenije, pričakujejo pa tudi nekaj tek-
•^^ovalcev iz tujine.
Najboljši slovenski piloti tekmujejo v raz-
'^nih disciplinah. Klasična je hitrostni pre-
proge, ki jo določijo s pomočjo izbranih
Orientacijskih obratnih točk na zemlji. Piloti
morajo preleteti v določenem zaporedju.
dosežene razdalje v standardnem razredu se
gibljejo med 250 in 500 kilometri, v odpr-
tem pa med 300 in 650 kilometri. Čas, po-
rabljen za prelet, se popravi s korekcijskimi
faktorji (slabša letala imajo boljši faktor), zma-
ga pa pilot, ki na koncu tekmovalnega dne
zbere največ točk. V zadnjem času pa sta pri-
ljubljeni disciplini RUN in PAST, ki tekmo-
valcem omejita čas, v katerem morajo prele-
teti čim večjo razdaljo med določenimi obrat-
nimi točkami. Razglasitev rezultatov ter po-
dehtev priznanj in naslovov najboljšim bo 9.
junija na levškem letališču.
SKO
Tretji na svetu: Andreja in Marika.
Cokan v
reprezentanci
v Poreču je bila prva izmed dveh izbir-
nih tekem za sestavo slovenske reprezen-
tance v kratkem triatlonu, ki je štela za
pokal Alpe - Jadran. Udeležilo se jo je 130
tekmovalcev iz 14 držav, Celjan Nino Co-
kan pa se je uvrstil na spisek reprezen-
tantov.
Proga je bila tehnično zelo zahtevna, pred-
vsem za kolesarjenje. Voda je imela le do-
brih 18 stopinj Celzija, zato so irneli plaval-
ci neoprenske obleke. »Pri slačenju se mi je
zataknila pri obeh gležnjih, ker je nisem na-
mazal z vazelinom. Vodilna skupina mi je
zato ušla. Proga za tek je bila sila slabo oz-
načena in po treh kilometrih se ni več vede-
lo, katera smer je prava in vsak jo je ubral
po svoje. Ob prihodu v cilj so me tisti, ki so
prej za mano zaostajali za deset minut, ča-
kali s pijačo v roki«, se je pridušal Celjan
Nino Cokan. Organizator se je odločil, da
bo upošteval čase do treh kilometrov teka,
pritrdili pa so jim tudi vodilni iz Triatlon-
ske zveze Slovenije, kar pa je povzročilo val
negodovanja na drugi strani. »Kasneje sem
izvedel, da me je selektor Hočevar uvrstil na
spisek reprezentantov. Moj trud je bil s tem
poplačan«, je še povedal Nino Cokan. Dru-
ga izbirna tekma bo 22. junija v italijanskem
Bardolinu, evropsko prvenstvo v madžarskem
Gyoru pa od 4. do 7. julija.	D.Š.
Št. 22 - 30. maj 2002
22
Odlični pogoji
za mlade
V Žalcu želijo na prenovljenem atletskem štadionu
vzgojiti nov rod vrhunskih športnikov
žalski župan Lojze Pose-
del, pni pr^sednik žalske-
ga atletskega kluba Adi Vid-
majer in legenda celjske in
slovenske atletike Stanko
Lorger so na nekdanji dan
mladosti, 25. maj, prereza-
li vrvico velike mreže, iz ka-
tere je proti nebu zaplava-
la množica pisanih balonov
in tako slovesno odprli ob-
novljen atletski stadion v
Športnem parku Žalec.
Žalski atleti so prvi stadion
dobili že leta 1961, pred dve-
ma letoma pa so se odločili
za posodobitev tekmovalnih
naprav, ki so jih prevlekli s
tartanom. Stadion v vredno-
sti 122 milijonov tolarjev se
prav gotovo uvršča med naj-
lepše tovrstne objekte v Slo-
veniji. Na otvoritvi so ga ob-
čudovali tudi mnogi gostje,
med katerimi so bili tudi pod-
predsednik Atletske zveze Slo-
venije Tomo Levovnik, mno-
gi župani Spodnje Savinjske
doline, predstavniki atletskih
in drugih športnih društev,
nekdanji in sedanji atleti, vse
skupaj pa so olepšali mnogi
Žalčani, ki so prvič do dobra
napolnili tudi novo tribuno
ob atletski stezi.
Med odprtjem so mladi
športniki predstavili nekate-
re v Žalcu najbolj priljublje-
ne športne panoge (borilne
veščine, rokomet, košarko,
nogomet in druge), športniki
invalidi pa so tekmovali s pri-
lagojenimi kolesi na 800 me-
trov, kjer je zmagal trikratni
udeleženec olimpijskih iger
Marko Sever iz Nove Gorice.
Mladi atleti s sodniki so de-
monstrirali nastope v osnov-
nih atletskih panogah, teku na
60 metrov, skokih v daljavo
in višino ter metu krogle.
»Naša velika želja je, da bi
obnovljen stadion uporablja-
lo čim več mladih ter da bi
to mesto pomenilo rojstvo no-
vih Lorgerjev, Vipotnikov, Če-
plakove... In naj se v novem
objektu Športnega parka raz-
vijata tako šport, kot tudi
športni turizem,« si je zaže-
lel žalski župan Posedel.
TONE VRABL
Foto: TRIARTES
Na obnovljenem žalskem atletskem stadionu.
PANORAIMA
_____NOGOiVlET
2. SNL
29.	krog: Dmvinja - Alu-
minij 0:0.
30.	krog: Pohorje - Draui-
nja 0:0. Končni vrstni red:
Dravograd 74, Ljubljana 72,
Aluminij 71, Livar Ivančna
Gorica 57, Drava 51, Bela kra-
jina 48, Dravinja 43, Jadran
Šepič 41, Nafta, Železničar
39, Zagorje 37, Renče Goriš-
ka Brda 33, Bakovci 24, Ta-
bor 23, Pohorje 15, Elan 8.
3. SNL - sever
25.	krog: Usnjar - Inde
Vransko 1:3, Šmarje pri Jel-
šah - Mons Claudiiis 3:5, Zreče
- Krško Posavje 0:2.
26.	krog: Inde Vransko -
Stojnci 1:3, Kozjak - Zreče 1:2,
Hajdina - Šmarje pri Jelšah
2:0, Mons Claadius - Gereč-
ja vas 6:1, Paloma - Usnjar
Šoštanj 4:2. Končni vrstni
red: Krško Posavje 67, Mons
Claudius 65, Hajdina 41,
Stojnci 39, Paloma 37, Bistri-
ca, Kozjak Radlje 35, Šmar-
je pri Jelšah 34, Usnjar Šo-
štanj 33, Malečnik 32, Inde
Vransko 30, Zreče 28, Gereč-
ja vas 26, Pobrežje Gradiš 15.
MČL-Celje
20. krog: Laško - Oplotni-
ca 2:0, Kozje - Vojnik 3:1, Šent-
jur 2001 - Posavje Brežice 1:1.
Končni vrstni red: Posavje
Brežice 36, Laško 31, Šent-
jur 2001 29, Kozje 25, Voj-
nik 24, Oplotnica 17.
MALI NOGOMET
1. celjska liga, 9. krog: SS
Sun - Telsim 3:0, Pelikan -
Skavti Policija 5:2, Marine-
ro - Veflon 1:1 (prekinjeno).
Prijatelji - Maček tisk 1:5,
Frangros - Klateži 9:3, Adria-
tic - Šmartno 4:3. Vrstni red:
Pelikan 24, Maček tisk,
Adriatic, Klateži 16, Veflon,
Frangros 13, Skavti Policija
12, Prijatelji 10, Cosmos 8,
Marinero 7, Telsim 6, SS
Sun 5, Šmartno 4.
Občinska liga Štore, 7.
krog: Laška vas - Sveti Lo-
vrenc 5:4, Gadi - Sokoli 2:5,
Lipa - Kanarčki 4:1, Pečovje
- Inexa preloženo. Vrstni
red: Sokoli 15, Lipa, Laška
vas 14, Pečovje 10, Sveti Lo-
vrenc 9, Gadi 7, Inexa 6, Ko-
vinar 3, Kanarčki 0.
KOŠARKA
HVPO LIGA
14. krog: Pivovarna Laš-
ko - Zagorje 95:79 (77:66,
43:44,21:18); Pavič 26, Duš-
čakl5,Vujičičl2,Lerič, No-
vak 11, Djulovič 10, Jurak 8,
Brolih 2. Krka - Alpos Kemo-
plast 122:79 (93:65, 61:48,
29:29); Novakovič 27, Petro-
vič 15, Novak 10, Spahič 9,
P. Maček 8, Ribežl, Kočar 5.
Savinjski Hopsi - Helios 90:78
(68:54, 43:39, 20:17); Ruči-
gaj 23, Hughes 17, Tovornik,
Cizej 16, Perkovič 6, Ščepa-
novič, Kadič 5, Geržina 2.
Končni vrstni red: Union
Olimpija 28, Krka 25, Pivo-
varna Laško 24, Geoplin Slo-
van, Savinjski Hopsi 20, He-
lios 19, Alpos Kemoplast 18,
Zagorje BZ 14.
Polfinale, prva tekma: Kr-
ka - Pivovarna Laško 92:70
(75:49, 53:26, 24:11); Duščak
16, Lerič 14, Pavič 11, Novak
iUliadi celjski
nogometaši drugi
Nogometne zvezde novega tisočletja
v Celju
Na množičnem dvodnev-
nem turnirju je nastopilo 370
mladih nogometašev iz Av-
strije, Hrvaške, Jugoslavije,
Madžarske in Slovenije.
V kategoriji do 14 let se je
celjski Birobit Publikum pre-
bil do finala, kjer pa Je šele
po izvajanju enajstmetrovk
klonil proti celovškemu Kamt-
nu. Pri dečkih do 9 let (6. Mali
šampion Publikum Tuš, 7. Ma-
li šampion Publikum Linde)
in 8 let (7. Mali šampion Pub-
likum Slada, 9. Mali šampion
Publikum LCA) sta slavili beo-
grajski moštvi Crvena zvezda
in Royal. »Pri organizaciji je
sodelovalo 66 ljudi. Turnir
nam je uspel 90-odstotno. Na-
stopile so najboljše slovenske
ekipe in nekaj odličnih iz tu-
jine. Ekipa Publikuma U-14
nas je razveselila z drugim me-
stom,« je dejal Jani Žilnik,
vodja šole Mali šampion, ki
je zbral bivše soigralce iz Kla-
divarja in Publikuma proti ve-
teranom Crvene zvezde. Sled-
nji so zmagali s 5:0, po ble-
steči predstavi Milka Durov-
skega.
J.K., D.Š.
Foto: TRIARTES
Pomešani med igralce Crvene zvezde z leve stojijo in čepijo nekdanji celjski nogometaši ter trener: Bojan
Prašnikar, Janko Kuder, Stane Bevc, Branko Zupan, Goran Stankovič, Jani Žilnik, Zlatko Koren, Goran
Savič, Ivan Hribernik, Darko Mlinar, Iztok Knez in Mitja Marinček.
NA KRATKO
Joli odlična tudi na prostem
Lizbona: Velenjčanka Jolanda Čeplak je na evropskei,
pokalu klubskih prvakov prepričljivo zmagala v teku t^
800 metrov. Njen čas 1:57,63 je nov državni rekord in naj
boljši letošnji rezultat v sezoni na svetu.
VajdI nasledil Požuna
Velenje: V rokometnem klubu Gorenje so vodenje moštv
za naslednjo sezono zaupali domačemu strokovnjaku IvanJ
Vajdlu. Dolgoletni trener mlajših selekcij, ki je že več kot 3(
let član velenjskega kluba, je na klopi nasledil Mira Požuiu
Kegljači za nova odličja
Trstena: V torek se je na Slovaškem začelo 5. evropsi^
prvenstvo slepih in slabovidnih v kegljanju, ki bo trajalo d;
nedelje. Med šestimi člani slovenske reprezentance, ki jj
vodi Silva Razlag, so tudi trije Celjani: Matej Žnuderl (sle
pi), ki že ima eno bronasto medaljo iz EP, Marija Štembet
ger (mali ostanek vida) in Marija Fras (slabovidni). Slove
nija je tudi tokrat le za las zgrešila normo za nastop nj
ekipnem tekmovanju. Po mnenju Razlagove pa se je vsai
od njenih varovancev sposoben uvrstiti v finale.
Še en pokal?
Celje: Jutri se bo v dvorani Golovec s tekmama med Ce.
Ijem Pivovarno Laško in Ribnico ter med Gorenjem in Škofjo
Loko začel finalni del državnega prvenstva za starejše deč-
ke. Turnir se bo zaključil v soboto. V letošnji sezoni so vse
selekcije RK Celje Pivovarna Laško uvrstile v finale DP. Pr-
vaki so postali mladinci in kadeti, podprvaki starejši dečla
B, mlajši dečki B so bili tretji, mlajši dečki A pa četrti. J.K.
PUV Nivo prvak
Izola: Mlajše deklice A celjskega PUV Nivoja so ubranile
naslov državnih rokometnih prvakinj (Izola 23:10, Polje
21:6, Zagorje 19:7). Trener ekipe je bil Sebastjan Oblak,
igrale so: Kaja Premoš, Katja Zalokar, Anthea Čebular, Ža-
na Kopač, Bojana Čudič, Tamara Bregar, Tamara Želimor-
ski, Adela Požežnik, Polonca Govejšek,lja Jankovič, Kaja
Rožman, Katarina Goleš, Anja Čebular, Nikita Privšek, Ro
mana Čolič, Anika Grčar, Pia Premoš in Špela Knez. (J.K.)
Še vedno lačni medalj
Celje: Kadeti Celja Pivovarne Laško so si novi naslov držav-
nih rokometnih prvakov priborili v naslednji postavi: (stojijo!
David Fister, Tomaž Stopar, Anej Jovanovič, Matej Krušči^,
tehnični vodja Vlado Kosaber, (v sredini) Uroš Krampušek,
Rok Zupane, Jan Gregorc, Miha Zagozda, Miha Jurak, Dejan
Savič, Matic Zupane, Miladin Brankovič, (čepijo) trener Matjaž
Guček, Goran Zečevič in Simon Razgor.
Konjičanke najboljše
Slovenske Konjice: Košarkarice šestih razredov Osnov-
ne šole Pod goro so v domači dvorani v finalu DP premagale
vrstnice iz Škofje Loke s 55:50. Vključno s polfinalom (05
Mengeš 40:35) je domačin-
ka Nastja Kvas dosegla 45
točk, poleg nje pa so za OS
Pod goro nastopile Nej^
Klančnik, Maja Frim, An^
Kračun, Eva Ulipi, Maja Bur-
ja, Katja Klančnik, Živa Bo-
žičevič, Nina Pohleven, An-
ja Unuk, Ajša Zdovc in Klav-
dija Skok.
Popravek
v prispevku »Celjanke dr-
žavne prvakinje« smo v 2l-
številki (23. maj 2002) za-
pisali, da so starejše deklic^
Rokometnega kluba Celje pO"
novno osvojile naslov drža^
nih prvakinj. Gre za dosežel"
ekipe Ženskega rokometni
ga kluba Celje PUV NiV''
Celje, kot se pravilno
ime kluba. Za napako
opravičujemo.
Št. 22 - 30. maj 2002
KULTURA
23
Plesna miniatura 2002
Celjski plesalci uspešni na državnem tekmovanju v sodobnem plesu
ob desetletnici Plesne mi-
niature Opus 1, državnega
ipicmovanja mladih plesal-
cev sodobnega plesa, je Jav-
ji sklad RS za kulturne de-
jjvnosti razpisal dve zani-
jiivi temi; Isadora Duncan
i0O2 in Nenavadni zvoki,
nenavadna glasba,
prva, posvečena ameriš-
l;i plesalki in pobudnici
jvobodnega in impresivne-
ga giba Isadori Duncan
(1882-1927), je mladim us-
tvarjalcem odpirala obzor-
ja liričnega giba ter klasič-
ne glasbe, v gibanju ob
spremljavi nenavadnih zvo-
1(0V, pa je druga tema po-
nujala širok spekter fanta-
zijskega plesnega ustvarja-
nja.
Tokrat so mladi plesalci
skupaj z mentorji na razpis
organizatorja prijavili 68
plesnih stvaritev. Prva selek-
cija je bila 24. aprila v Ple-
snem teatru Ljubljana, kjer
jih je tričlanska strokovna
komisija izbrala 23 za jubi-
lejni nedeljski finalni dogo-
dek, ki je bil tudi tokrat na
odru SLG v Celju. Selekcio-
nirani strokovni izbor final-
nih plesnih stvaritev je ob-
činstvu v Celju ponudil pol-
drugo uro kakovostnega ple-
snega programa. Letošnja ju-
bilejna novost za osvojena
prva mesta je bil nagradni
kipec, oblikovala ga je ab-
solventka Akademije za li-
kovne umetnosti Polona
Demšar. V strokovni komi-
siji so nastope spremljali
predsednica, gostja iz Hrvaš-
ke, Maja Djuranovič ter Ta-
nja Skok in Sebastjan Sta-
rič.
Gojenke Goge Stefanovič
Erjavec, plesalke Plesnega
Foruma Celje, so odnesle več
nagrad; v skupini A (9 do 12
let) 2. in 3. mesto z avtorski-
ma soloplesoma Tresoples
Mateja Černjula (zvokovna
spremljava Ana Stamejčič)
in Sredi hrupa Tina Kordeš.
V tej skupini je prevladovala
tematika nenavadnih zvokov.
ki so jo otroci, izvirno in us-
tvarjalno vkomponirano v
svojo sproščeno plesno igri-
vost, predstavili v enajstih iz-
branih točkah iz predizbora
petindvajsetih.
V skupini B (13 do 16 let)
so bile zmagovalke plesalke
PFC Tina in Tanja Šentjurc
ter Špela Vodeb s plesom Hip-
na inspiracija v beli svetlo-
bi, 2. mesto sta priplesali Ire-
na Vitez in Maja Moro Itali-
janske skupnosti Pasquale Be-
senghi Degli Ughi Izola s ple-
som Elektrošok, ki ga je tudi
petčlanska komisija celjskih
srednješolcev izbrala za na-
grajenca občinstva. Skupina
B se je na končni svečani pri-
reditvi predstavila s šestimi
od devetnajstih plesov iz pre-
dizbora. V tej starosti so se
mladi skoraj enakovredno od-
ločali za obe temi in tudi iz-
vajali mladostniško zrelejše
in že oblikovane plesne kom-
pozicije.
Skupina C (17 do 21) let,
je v šestih izbranih plesih do-
kazala, da gre za plesne us-
tvarjalce, ki jim koreograf-
sko dramaturška zasnova ni
več neznanka in jo znajo tu-
di zanimivo vpletati v svoj
vsakdan. Tretje mesto v tej
skupini je bilo plod sodelo-
vanja Plesnega centra Ljub-
ljana z Baletnim oddelkom
Glasbene šole Nova Gorica,
v plesnem duetu Razmerja
pa sta nastopila Katja Legin
in Renč Kordež, ki mu je
strokovna komisija tudi do-
delila nagrado za najboljšo
plesno izvedbo.
Plesna miniatura Opus 1
je postala svojevrsten umet-
niški dogodek, ki je v de-
setletju prerastel osnovno
oziroma le izobraževalno
plesno raven. Mladi plesal-
ci so skupaj z mentorji sno-
vali zanimive plesno-gibal-
ne in tematsko bogate krea-
cije, ki so jih letos še pose-
bej nadgradili z dobro teh-
nično zasnovo in dodelano
kompozicijsko obliko.
DALIBORKA PODBOJ
Uspešen zaključek sezone
v torek, 28. maja, je v Na-
rodnem domu s 5. abonmaj-
skim koncertom zaključil
sezono Celjski godalni or-
kester. Dirigent je bil Nenad
Firšt, solista sta bila tokrat
pianist Hinko Haas in tro-
bentač Tibor Kerekes.
V prvem delu je bil na spo-
redu znan in privlačen Kon-
cert za klavir, godalni orke-
ster in trobento v c-molu,
I Op. 35 Dmitrija Šostakoviča,
jdrugi del pa je bil v zname-
jnju plesa - tanga - Astorja
Piazzolle. Koncert je izjem-
no lep in izžareva neposred-
nost, značilno za Šostakovi-
ča. Skladba je nasičena z
osebno globoko govorico in
ni naključje, da se je sklada-
telj s tem delom nekoliko re-
habilitiral, predvsem zaradi
obsodb, da so bile njegove
dotedanje stvaritve preveč de-
kadentne in banalne. Šosta-
bvičev Koncert je v interpre-
taciji pianista Hinka Haasa in
trobentača Tiborja Kerekesa
vsekakor presenetil. Solista
sta s dovršenim tehničnim in
interpretacij skim pristopom
izkazala, da obvladujeta svoj
inštrument ter prepričala z
lahkotno izvedbo. Prav tako
je medsebojno ujemanje in
usklajenost prišlo do izraza
v povezavi s ostalimi glasbe-
niki, ki jih je suvereno in na-
tančno vodil dirigent Nenad
Firšt ter s tem skladbo pove-
zal v dovršeno celoto.
V drugem delu celovečer-
nega koncerta so bile na spo-
redu priredbe skladb Astor-
ja Piazzolle, izjemno priljub-
ljenega skladatelja. Piazzol-
la, je s svojo ustvarjalnostjo
tango predstavil v novih raz-
sežnostih (v katerih je obdr-
žal romantiko, strast in moč
plesa) in z njimi tovrstno glas-
beno zvrst populariziral. S
tem je ustvaril nov glasbeni
stil ter ga kot priljubljeni ža-
nr preselil iz plesnih v kon-
certne dvorane. Danza sal-
vaje, Oblivion, Ave Maria in
Liebertango se medsebojno
karakterno razlikujejo, ven-
dar vsebujejo vse elemente,
ki so značilni za Piazzollin
stil. In odsev tega stila smo
lahko slišali tudi v priredbi
in izvedbi Celjskega godal-
nega orkestra, ki je skupaj z
dirigentom poustvaril lep,
prijeten in kakovosten celo-
večerni koncert.
KK
Celjski godalni orkester je na koncertu podelil listino in naslov »prvi
častni predsednik orkestra« dr. Radu Pilihu, ki je to funkcijo opravljal
celih 30 let. Orkestru, v katerem igra že 42 let. ostaja še naprej zvest, se
je ganjen ob dogodku zahvalil članom orkestra In zvestemu občinstvu.
Funkcijo predsednika pa je prevzel Štefan Jug.
Telekom poje
Slavnostni koncert ob 25-letnici moš-
kega pevskega zbora
Društvo za šport in kultu-
ro pri Telekomu Celje je mi-
nuli petek zvečer v na jubi-
lejnem koncertu prepevalo v
Narodnem domu v Celju.
Leta 1977 se je zbralo dva-
najst prijateljev, ljubiteljev
lepe pesmi, in se začelo
družiti tedaj še pri celjskem
PTT. Kot zbor pa so začeli
vaditi in prepevati pod vods-
tvom prof. Julija Goriča. Tu-
di novo vodstvo Telekoma
p.e. Celje je uspelo ohrani-
ti organizirano ljubiteljsko
petje moškega pevskega zbo-
ra in ga pripeljati v jubilej-
no leto. V takšnem, slavnost-
nem vzdušju, je zvenel tu-
di jubilejni koncert pred pol-
no dvorano poslušalcev in
ljubiteljev ter prijateljev
zbora.
V minulih 25 letih so zbor
vodili še Bojan Gorič, Pavle
Bukovac ga je vodil celih 15
let. Vida Bukovac, Mitja Ber-
var ter občasno tudi Marjan
Lebič, nato Milan Kasesnik,
Matjaž Železnik in dolgolet-
ni član zbora in korepetitor
Gorazd Železnik.
Zasluge za dolgoletno de-
lo zbora ima tudi vodstvo
zbora, v katerem se je zvr-
stilo več predsednikov. Še po-
sebej zaslužen je Vojko Ran-
čigaj, ki je bil med ustano-
vitelji zbora, v katerem tu-
di prepeva in mu predsedu-
je.
Zadnji dve leti moški pev-
ski zbor Telekom Celje vo-
di zborovodkinja mag. Dra-
gica Žvar. Zbor šteje 27 čla-
nov. Pripel si je že šest bro-
nastih in 16 srebrnih Gal-
lusovih značk.
Na jubilejnem koncertu se
je zbor predstavil z vrsto zah-
tevnih skladb, ki so jih ug-
lasbili N. Verhoeff, J. Arca-
delt, S.St. Mokranjac, S.
Vremšak, A.Kumar, R. Go-
bec in M. Tome in zapeli še
osem priredb ljudskih pesmi.
Večer, poln glasbenih užit-
kov, sta popestrila tenorist
Matjaž Stopinšek in pianist
Simon Dvoršak.
LEANDER LITERA
Zvornik v
Zenici
Nocoj (v četrtek) bodo na povabilo
gledališkega festivala v Zenici nasto-
pili celjski gledališčniki, in sicer s pred-
stavo Moje srce je v Zvorniku ostalo
bosanskega književnika in akademika
Abdulaha Sidrana.
Dramo o balkanski moriji so Celjani
postavili na oder kot krstno slovensko
uprizoritev, v režiji Zijaha A. Sokolovi-
ča. Predstava je povabljena tudi na go-
stovanje v Sarajevo. Sicer pa gre po be-
sedah upravnika gledališča Boruta Alu-
jeviča tudi za pomembno sodelovanje
obeh držav in mest ne samo na kultur-
nem, temveč tudi na gospodarskem po-
dročju.
V glavni vlogi zanesenjaškega učitelja
glasbene vzgoje, ki upa, da bo po vzoru
Smetanove Vltave napisal simfonijo o Dri-
ni v drami o balkanski moriji nastopa
Jožef Ropoša, ob njem pa še Renato Jen-
ček, Manca Ogorevc in dobršen del dru-
gih članov ansambla.	MP
Siovensici in
srbsici plesi
Pisane poletne prireditve v Knež-
jem mestu so minulo soboto do-
poldne na prizorišču na Krekovem
trgu napovedale tudi folklorne
skupine na območnem srečanju
odraslih folklornih skupin, v or-
ganizaciji javnega sklada za kul-
turne dejavnosti-območne izposta-
ve Celje.
Ljudski plesi in viže so pritegnili
pozornost in pognali kri po žilah šte-
vilnih mimoidočih in naključnih po-
slušalcev, ki si, očitno, takšnih do-
godkov še želijo. Nastopila je Celj-
ska folklorna skupina, folklorno druš-
tvo iz Šentjurja in z Dobrne (na fo-
tografiji z gorenjskimi plesi).
Velik aplavz so poželi tudi člani
folklore srbskega kulturno-humani-
tarnega društva Desanka Maksimo-
vič, ki ima sedež v Celju, s spletom
srbskih plesov.	MP
Foto: GK
Št. 22 - 30. maj 2002
24
JHCCUA NT-RC
Če se kdo sprašuje, zakaj je Bojan Šrot tako pogosto zahteval menjavo,
ima odgovor pred očmi. »Mesaril« je Izidor Krivec.
Začetni udarec je izvedla bronasta judoistka Petra Nareks, ki pa
nikogar ni položila na mehko travo.
»Daš buc?« v izvedbi Bojana Šrota in Branka Hriberška.
Oblast sesula
gospodarstvo
K sreči le na nogometni tekmi med župani in direktorji, ki so jo v organiza«
ciji NT&RC dobili oblastniki z 8:2
»Gremo na Skalno klet,
v soboto gole štet...,« se je
še v soboto zjutraj zdela le
malo preveč napihnjena ra-
dijska reklama, s katero
smo vabili na nogometno
tekmo med direktorji ter čla-
ni uprav vidnih podjetij s
Celjskega in župani, podžu-
pani in predstavniki občin.
Pa se je izkazalo, da je bilo
kaj šteti. Oblast je sesula
podjetništvo s kar 8:2.
Že ogrevanje, ki ga je zve-
davo opazovalo kar nekaj ra-
dovednežev, je nakazalo, da
bo šlo zares in da bomo priča
sijajni baletni predstavi. In res
je bilo tako. Igralci obeh mo-
štev so plesali po zelenici, kot
da bi jim koreografijo izde-
lal Igor Jelen. Nenehno so zvo-
nili mobiteli, kar vzbuja sum,
da je bila vzpostavljena ne-
posredna zveza z japonsko Mi-
masako - od koder so oboji
iskali nasvete samega Katan-
ca Nacionale. Med ogreva-
njem so direktorji ciljali ze-
lo visoko, a s pravimi bom-
bami, ki so letele visoko čez
vrata, so jim župani takoj po-
kazali, kdo meri višje.
Trenerja sta bila zelo re-
sna. Marjan Pušnik se je
vso tekmo drl na »svoje« di-
rektorje, Drago Kostanj-
šek, trener županov, pa je
že pred tekmo mirno izja-
vil: »Na Skalni kleti še ni-
sem izgubil in tudi danes ne
bom.«
Potem se je začelo z nasto-
pom Laške pihalne godbe, ki
jo je z energičnimi uvodni-
mi »auftakti« vodil Ivan Med-
ved in mičnim korakanjem
laških maržoretk pod vods-
tvom dolgonoge Majde Mar-
guč.
Potop po
vodstvu
In potem je šlo zares.
»Ubogi reveži župani - pre-
malo jih je, saj bodo dušo
spustili, najraje bi jim dala
še dva ali tri direktorje,« se
je ob terenu pridušala direk-
torica našega marketinga Ve-
sna Lejič, ki pa ji poskus vri-
vanja sovražnikov v čvrsto
župansko telo ni uspel. Di-
rektorji so bili plavi, kar ni-
kakor ne pomeni, da so bili
tudi modri, župani so bili
rdeči, kar pa nikakor ne po-
meni, da so bili vsi z levice.
Bronasta judoistka Petra Na-
reks je zatem izvedla začet-
ni udarec, strah, da bo ob
tem, kar tako, mimogrede,
še koga položila na mehko
travo, pa se je izkazal za od-
večnega.
Začelo se je ostro. Že po
nekaj sekundah je šoštanjski
župan Milan Kopušar zastrt
Ijal sijajno priložnost in ka-
zen je sledila v protinapadu,
Stanko Stepišnik je z neu-
hranljivim strelom povozil
»luknjastega« vratarja župan-
skega telesa Rada Pečka, kj
je že dve minuti zatem le s
pogledom pospremil v mre-
žo silovit strel Andreja Štr-
ka. Vse je kazalo, da se bo-
do izpolnile grožnje Davo-
rina Škrnjariča, ki je pred
tekmo napovedal: »Sesuli jih
bomo.«
Ekipa županov in njiho
vih sodelavcev: Bojan Šrot,
Marko Zidanšek (Celje),
Lojze Posedel in Branko
Hriberšek (Žalec), Marjan
Kovač (Vojnik), Martin
Bred (Dobrna), Ljubo Žni-
dar (Polzela), Janez Jazbec
(Slov. Konjice), Branko Ki-
drič (Rog. Slatina), Martin
Mikolič (Rogatec), Rado Pe-
ček (Šentjur) in Milan Ko-
pušar (Šoštanj).
Toda, župani so pokazali,
da so iz pravega testa in da
jih tudi škandali v domačem
okolju nikakor ne morejo
omajati. Vse bolj so pletli
mrežo svojih intrig pred ka-
zenskim prostorom direktor-
jev in že v četrti minuti tek-
me je postavni polzelski Lju-
bo Žnidar znižal na 2:1. Za-
tem so župani uprizorili pra-
Drago Kostanjšek je s svojimi igralci ponovno slavil na Skalni kleti.
»Pušnik, ti si kriv in spet si zapravil vodstvo,« so se po tekmi na svojega trenerja jezili direktoiji in ga napadli s stoli.
Najbolj tanke, najbolj negovane,
najbolj bele in sploh najlepše nog«
nosijo postavo Franca Pangerla.
Št. 22 - 30. maj 2002
AKCUA NT-RC
25
Baletni vložek Zdravka Počivalška v koreografiji
Igorja Jelena.
Za spomin - zmagovalci in poraženci, po divji tekmi spet prijatelji.
vo agresijo na gospodarstve-
nii<e in dokazali, da niso za-
man vodje obrambnih priprav
v svojih občinah. V silovitem
tempu so oblegali gol direk-
torjev, in kot je pravilno ugo-
tovil komentator tekme, du-
hoviti Toni Rehar, sta bila
še najpočasnejša in tudi naj-
bolj neopazna sodnika Peter
Hribernik in Selim Alič. Sape
za žvižge jima je zmanjko-
valo tudi ob očitnih prekrš-
kih, ko bi, če bi igrali hokej,
morali zaradi previsokih pa-
lic vsaj za 2 minuti na prisil-
ni počitek številni igralci obeh
moštev. Po skupnem mnenju
občinstva sta s seboj pozabi-
la vzeti tudi rdeče in rumene
kartone, saj bi si jih, kar do-
kazujejo tudi fotografije, vro-
čekrvni tekmeci zaslužili vsaj
nekaj.
Ekipa direktorjev in čla-
nov uprav: Davorin Škri-
njarič (Steklarna Rogaška
Slatina), LojzeOberžan (Pi-
vovarna Laško), Emil Šu-
štar (Delo), Tomaž Kranj-
čič (Hypo Alpe Adria bank),
Dušan Zorko (Kovintrade),
Zdravko Počivalšek (Terme
Olimia), Vojko Stermecki
(CM Celje), Franc Pangerl
(Celjski sejem), Izidor Kri-
vec (Mesnine Celje), Srdjan
Džumhur (A2S), Marjan
Krajnc (Zavarovalnica
Adriatic), Andrej Štrk (Ži-
vex), Stanko Stepišnik (Emo
Orodjarna), Matej Polutnik
(Cetis), Roman Matek
(Zdravilišče Laško), Štefan
Zidanšek (Pošta).
In potem je na sceno sto-
pil divje razpoloženi šoštanj-
ski Kopušar, katerega igro je
s tribun zamišljeno opazoval
direktor Ere Gvido Omladič.
Zna biti, da bo dobil bogato
ponudbo šmarških prvoliga-
^ev, katerih predsednik je
Ornladič. Kopušar je najprej
'^enačil, nato pa se je izka-
zi s sijajnim prodorom žal-
^ki župan Lojze Posedel, ki
z milimetrsko podajo na
desnico neuničljivega Kopu-
^rja poskrbel za njegov drugi
^detek.
Uničevalna naveza Žnidar-
'^opušar-Posedel se je izka-
^la še enkrat, Posedel pa si
je z zadetkom prislužil tudi
povoj na okrvavljenem ko-
lenu. Trenerja sta s pogosti-
mi menjavami narekovala
ubijalski tempo, ki je prine-
sel tudi hude posledice - re-
sni poškodbi vratarja direk-
torjev Mateja Polutnika, ki
je do konca tekme svoj ču-
dovit dres in prave vratarske
rokavice ob vrčku piva otož-
no opazoval na telesu Srdja-
na Džumhurja in Delovega
Emila Šuštarja, ki je šepa-
joč zapustil vroči teren.
Ekipi poražencev je za po-
končen boj čestitala odgo-
vorna urednica Novega ted-
nika Tatjana Cvirn, ekipi
zmagovalcev pa direktor
NT&RC Srečko Šrot. Direk-
torica marketinga NT&RC
Vesna Lejič je podelila na-
grade najboljšim posamez-
nikom. Za najboljšega igral-
ca Stanku Stepišniku, za
najboljšega strelca Milanu
Kopušarju in za najlepši gol
Ljubu Žnidarju.
Pred koncem polčasa je žu-
panom, ki so bili v silovi-
tem naletu, prekrižal štre-
ne še Franc Pangerl, ki je
bil kar naprej napoti, z be-
lino in tankostjo svojih ne-
govanih nog pa je osvojil
predvsem srca ženskega de-
la občinstva.
Županska toča
Da imajo z naravnimi uj-
mami župani bistveno več iz-
kušenj kot direktorji, se je
izkazalo tudi v drugem pol-
času, ko so županske bombe
kar deževale in Džumhurja
skorajda obrile, s čimer bi s
prizorišča celjskega podjet-
ništva gotovo izginili najbolj
opazni brki.
Posebna žirija v sestavi
Janja Romih, Jolanda Tha-
ler, Vladimira Skale, Nata-
ša Leskovšek in Polona Ri-
felj je podelila posebna priz-
nanja - Francu Pangerlu za
najlepše noge, Izidorju
Krivcu za najbolj usklaje-
no gibanje in s tem za naj-
lepši umetniški vtis ter
Branku Kidriču, ki so ga,
brez konkurence, razglasi-
le za mistra tekme, pri če-
mer so izrazile posebno
željo, da bi še enkrat oblekel
dres, saj je Janja Romih tek-
mo, žal, zamudila.
Slatinski Branko Kidrič je
pokazal tudi smučarske spo-
sobnosti, ki si jih gotovo ne
nabira na domačem smučiš-
ču Jarenina. V pravem slalo-
mu je obrnil pet, šest direk-
torjev in neubranljivo zadel
za 5:2. Gol tekme je nekaj
minut zatem s kakšnih 15 me-
trov v Zahovičevem slogu za-
bil Kopušar, ki mu strela ni
uspel blokirati Štefan Zidan-
šek. Nič čudnega, preveč je
bil omamljen od bleščave ot-
voritve kar dveh pošt dan prej
in na jutro usodnega dne. Do-
končno sta duh podjetništva
dotolka še Konjičan Janez
Jazbec in ponovno Kopušar,
ki pa si je v zadnjih trenut-
kih tekme prislužil grd po-
gled celjskega kolega Boja-
na Šrota, saj mu je s pravo
bombo skoraj podrl protipo-
plavni zid.
Po tekmi so presrečni žu-
pani v zrak metali junaka tek-
me Kopušarja, direktorji pa
so se s stoli v rokah spustili v
lov na krivca za poraz - Mar-
jana Pušnika. Iz kuloarjev
smo namreč slišali, da je di-
rektorje pokopalo dvoje:
predvsem strah pred oblast-
jo, še bolj pa strah pred pre-
pogostimi menjavami, ki so
jim izpostavljeni dan na dan
(med tekmo pa jih je temu
silnemu pritisku izpostavil tu-
di Pušnik), medtem ko se žu-
pani mirno sončijo v zago-
tovljenih štiriletnih manda-
tih.
Vzhičena
publika
Direktorji in župani so se
lepo zabavali, še lepše ob-
činstvo, med katerim smo
opazili kar nekaj ugledne-
žev. Zdene Podlesnik, celj-
ski podžupan in direktor
CBH je na ves glas razlagal,
da ni vedel, za koga bi igral,
je pa zato veliko fotografi-
ral s svojim najnovejšim di-
gitalcem. Morda ga povabi-
mo za fotoreporterja. Gvi-
do Omladič in član uprave
Banke Celje Dušan Drofenik
sta pokončno opazovala po-
top podjetništva, medtem ko
je direktor Publikuma Dar-
ko Klarič v senci mirno ča-
kal na razplet in bržkone raz-
mišljal, kako da »njegov« Pu-
šnik na Skalni kleti tako ra-
dodarno zapravlja vodstva z
2 in več proti nič. Inspiraci-
jo za novo krajinsko sliko je
iskal tudi slikar Djemal Djo-
kovič, Jolanda Thaler, Vla-
dimira Skale in podžupanja
Janja Romih pa so se s po-
gledi bolj predajale župan-
skemu kot direktorskemu te-
lesu. Zabava se je nadaljeva-
la ob dobri hrani iz gostilne
Amerika, laškem pivu, glas-
bi dua Can-can in poskusu
plesa v dežju.
In končni komentar: ško-
da, da si tekme niso ogledali
selektorji plesne prireditve
Opus, ki je bila dan kasneje
v celjskem SLG. Gotovo bi
povabili direktorsko-župan-
ske plesne pare k eksiljicij-
skem nastopu.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Glasba: duo Can-can; koreografija: Igor Jelen; ples v
dežju: strelec naj gola Ljubo Žnidar in modna kreator-
ka Jolanda Thaler.
Podžupanja Janja Romih žal ni videla Branka Kidriča v dresu, je pa verjela ostalim
članicam komisije, da je pravi za mistra tekme.
Le o čem sta govorila? Je Milan Kopušar (desno) od Gvida Omladiča res dobil ponudbo
za prestop k Eri Šmartno?
Št. 22 - 30. maj 2002
26
KRONIKA
Ovadili študentsicega finančniica
Celjski študentje še vedno ne vedo, kaj bo z njihovim klubom in denarjem
Afera v zvezi s poslova-
njem Kluba študentov celj-
ske regije (KŠCR) je dobila
prve sodne posledice. Te dni
je namreč celjska policijska
uprava okrožnemu držav-
nemu tožilstvu predala ka-
zensko ovadbo, v kateri so
finančnika KŠCR Aleka
Gradišnika osumili zlora-
be zaupanja, zaradi česar
mu grozi do tri leta zapor-
ne kazni.
Gradišnik je bil v času pred-
sednikovanja Boruta Čmera
član upravnega odbora klu-
ba, hkrati pa je po Čmero-
vem pooblastilu imel popoln
nadzor nad premoženjem in
finančnim poslovanjem
KŠCR. V tem času so se poja-
vili številni neuradni očitki,
da Gradišnik z denarjem po-
sluje po domače. Govorice
je podžigal tudi razcvet nje-
govih podjetij, ki se je uje-
mal z Gradišnikovim pribli-
ževanjem vodstvenim struk-
turam KŠCR (ta se je začel
že v času Čmerovega pred-
hodnika Mateja Delakorde),
in pa razne ponudbe za po-
sojila, ki so jih Gradišniko-
va podjetja začela ponujati v
času pred izbruhom afere. Na
njenem začetku so policisti
na pogovor povabili Čmera
in Gradišnika, slednjega pa
zadržali za en dan. Sedaj so
tožilstvu predlagali, naj zo-
per slednjega uvede sodni po-
stopek zlorabe pooblastil z
namenom, da si pridobi pre-
moženjsko korist. V preiskavi
so ugotovili, da naj bi KŠCR
oškodoval za skoraj 80 mili-
jonov tolarjev (79.937.741 to-
larjev).
Čeprav gre le za ovadbo in
bo pred kakršnimkoli sklepa-
njem, da je res šlo za umaza-
ne igre, potrebno počakati na
pravomočno sodbo, pa že se-
danje dogajanje meče še bolj
neprijetno luč na nekdanje in
posledično tudi sedanje vods-
tvo KŠCR. Borut Čmer je v jav-
nem pismu vse barantanje s
klubsko blagajno označil za
naložbeno politiko, oziroma
za plasiranje denarja »...v pod-
jetja, ki se ukvarjajo s finanč-
nim inženiringom z name-
nom, da jih oplemenitimo in
omogočimo delo v klubu tu-
di zanamcem...« Še bolj za-
nimiva je izjava, da se bo ».. .us-
pešnost te odločitve prvič po-
kazala že v prihodnjem me-
secu, ko jo bomo lahko pod-
krepili tudi s številkami...«.
Na žalost je po skoraj dveh
mesecih edina konkretna šte-
vilka slabih 80 milijonov to-
larjev v policijski ovadbi. Zato
so na trhlih nogah tudi Čme-
rove obtožbe, da je šlo pri na-
padih nanj in Gradišnika za
politično kampanjo njunih
nasprotnikov
Blato mladih
ambicioznežev
Seveda je jasno, da sta oče
in mati vsega nakopičenega
blata okoli KŠCR politikant-
sko spletkarjenje raznoraz-
nih nadobudnih in ambicioz-
nih študentskih aparatčikov,
ki so v klubu videli karieri-
stično, nazadnje pa očitno tu-
di finančno odskočno desko.
Nenazadnje je že skoraj ob-
čudovanja vredna tudi drža
sedanjega predsednika Mar-
ka Romaniča, ki kljub skraj-
no diletantsko izpeljani vo-
lilni skupščini, na kateri ga
je nekdanje vodstvo inavgu-
riralo s pomočjo papirnatih
zastopniških glasov in ob pri-
sotnosti peščice članov klu-
ba, še vedno vztraja na raz-
beljenem stolčku. In to kljub
dejstvu, da vodi impotenten
klub, ki so mu odvzeli status
Študentske organizacije lo-
kalne skupnosti in s tem lev-
ji del vseh njegovih prihod-
kov. Ti sicer še vedno priha-
jajo na klubski račun, saj mi-
nistrstvo za delo, družino in
socialne zadeve celjskim štu-
dentskim servisom še ni po-
slalo drugačne odločbe. Svet
Študentske organizacije lo-
kalne skupnosti pa je že na-
povedal, da bo v šestih me-
secih postavil na noge in med-
se sprejel nov študentski klub
iz celjske regije.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Alek Gradišnik
Kamenik pozna le
angela pravice
Konrada Kamenika zanima, katero šolo je obiskoval
njegov zagovornik po uradni dolžnosti
čeprav je eden od obto-
ženih, Sašo Fijavž, tudi
pred začetkom glavne
obravnave zoper prvoobto-
ženega Konrada Kamenika
in soobtožene, ki jim obtož-
nica očita neupravičen pro-
met z mamili, predlagal iz-
ločitev tožilke Branke Zo-
bec Hrastar, generalne dr-
žavne tožilke Zdenke Cerar
in njenega namestnika
Franca Mazija, čemur je
pozneje dodal še predlog za
izločitev predsednika sena-
ta Milka Škoberneta ter
predsednika in namestnika
okrožnega sodišča v Celju,
je sodnik Milko Škoberne
vse predloge tokrat zavrnil,
in glavna obravnava se je
začela.
Razen Kristijana Kameni-
ka, ki je dejal, da zaradi bo-
lečin v glavi obravnave ni spo-
soben spremljati, so vsi ob-
toženci obtožbe razumeli.
Vsi, razen Kristijana Kame-
nika, so potrdili zagovor, ka-
kršnega so povedali že decem-
bra, na vprašanja pa niso že-
leli odgovarjati. Sodnik Mil-
ko Škoberne je za Kristijana
Kamenika ocenil, da je obrav-
navi sposoben prisostvovati
in je odgovoril na nekaj vpra-
šanj okrožne državne tožil-
ke in zagovornikov. Na vpra-
šanje, ali se je iz zapora z ma-
mo pogovarjal preko mobil-
nega telefona, je dejal, da tak-
šnega telefona ni imel, da sta
se v letih 1999 in 2000 z ma-
mo Marijo (za njo je razpi-
sana mednarodna tiralica)
večkrat pogovarjala, vendar
le preko navadnega telefona,
saj jo je klical na domačo šte-
vilko. Z zagovornico in čla-
ni družine, ki so prihajali na
obisk, se je lahko pogovar-
jal le pod nadzorom. »Moč-
no me je šokiralo, ko sem od
delavcev, ki so obnavljali hi-
šo enemu od celjskih sodni-
kov, izvedel, da je sodnik go-
voril, da jaz nisem kriv za Te-
kačevo, in da je za vse to kri-
va moja mama. Sodnik Ško-
berne pa mi je pred mesecem
dni, ko sem pregledoval svoj
sodni spis, dejal, da bova s
Sašom Fijavžem zaradi te
obravnave obsojena na tri ozi-
roma tri leta in pol zapora,«
je še povedal Kristijan Kame-
nik, ki je na vprašanje tožil-
ke, ali pozna kakšnega An-
gela oziroma koga, ki so ga
klicali »Angelo«, odgovoril:
»Poznam le angela pravice...«
Njegova zagovornica Mar-
jetica Nosan je ponovno opo-
zorila, da vse obtožbe teme-
ljijo na uporabi posebnih
ukrepov in sredstev, ki so po
njenem mnenju nezakoniti.
Ne ve se namreč, od kod je
tajni policijski delavec Žan
dobil denar, s katerim naj bi
plačeval mamila, ki jih je ku-
poval od obtoženih in komu
je ta denar v resnici dajal. Na-
mesto, da bi temeljile na do-
kazih, po mnenju obrambe
vse obtožbe terneljijo le na
prisluhih in uporabi drugih
»posebnih sredstev in me-
tod«. Zato je obramba nas-
protovala predvajanju na
skrivaj posnetih video in av-
dio kaset, čeprav bi jih Kri-
stijan Kamenik rad ponovno
slišal.
Tik pred koncem ponedelj-
kove glavne obravnave je pr-
voobtoženi Konrad Kamenik
vprašal, kakšno izobrazbo
ima njegov odvetnik po urad-
ni dolžnosti Iztok Dolinšek.
»Pravne šole očitno ni zaklju-
čil,« je dejal Konrad Kame-
nik. Odvetnik Marjan Feguš,
ki po uradni dolžnosti brani
Alojza Založnika, pa je pred-
sednika senata pozval, naj
uporabi svojo avtoriteto in naj
obtožence opozori, naj se med
obravnavo ne nasmihajo in ne
pogovarjajo med seboj. »Ra-
zumem, da ste v težkem po-
ložaju, vendar me takšno ve-
denje kot zagovornika po
uradni dolžnosti zelo moti in
dekoncentrira,« je dejal Fe-
guš, sodnik Škoberne pa je ob-
toženim dejal, da jih bo na-
slednjič, ko se bodo smejali,
dal odstraniti z glavne obrav-
nave.
Le-ta se nadaljuje danes, v
četrtek, ko bodo na sodišču
nastopile številne vabljene pri-
če. Kot smo neuradno izve-
deli v začetku tedna, je kar
nekaj vabljenih prič na sodišče
poslalo opravičila, obramba
pa je v ponedeljek med dru-
gim predlagala tudi zaslišanje
tajnega policijskega delavca
Žana ter direktorja general-
ne policijske uprave.
ALMA M. SEDLAR
IPROMETNE
NESREČE
Pravilno in
brez čelade
v nesreči na lokalni cesti
izven naselja Čeplje se je v
četrtek, 23. maja, huje rani-
la ena oseba. 19-letnemu voz-
niku osebnega avtomobila B.
H. iz okolice Vranskega, je
nasproti, pravilno po svoji de-
sni strani, pripeljal voznik
kolesa z motorjem, 16-letni
J. O. iz Čepelj. V nesreči se
je 16-letnik, ki pri vožnji ni
uporabljal varnostne čelade,
huje ranil.
Smrtni padec
iz vozila
Na celjskih cestah se je
minuli vikend poleg 32 pro-
metnih nesreč, v katerih se
je pet udeležencev lažje ra-
nilo, zgodila še ena tragič-
na nesreča.
Voznik osebnega avtomo-
bila, 18-letni M. H. iz Hre-
nove, je izven naselja Lem-
berg, na cesti Vojnik - Dobr-
na, med vožnjo na mokrem
vozišču izgubil oblast nad vo-
zilom in zapeljal s ceste. Z
avtomobilom je najprej trčil
v prometni znak, nakar ga je
odbilo v kamnito škarpo in
drog obcestne razsvetljave.
Pri trčenju je voznika, ki ni
bil pripet z varnostnim pa-
som, vrglo iz vozila, kjer je
zaradi hudih poškodb umrl.
Foto: SHERPA
Tič^ za katerim
se je kadilo
Domnevni piromanček povzročil
večmilijonsko škodo
Minuli teden smo pisali
o ognjenem pohodu po Ve-
lenju, o šestih podtaknje-
nih požarih ter o njihovih
takrat še neznanih povzro-
čiteljih. Medtem so celjski
in velenjski policisti ovadili
18-letnega R. T. iz okolice
Velenja zaradi kaznivih de-
janj požigov in povzročitve
splošne nevarnosti.
Osemnajstletnik naj bi za
seboj pustil za več kot pet mi-
lijonov tolarjev škode. Osum-
ljeni je v soboto, 18. maja, v
kletnih prostorih stanovanj-
skega bloka na Efenkovi ce-
sti s plinskim vžigalnikom
prižgal lesen zaboj, nato pa
jo, ko se je vnel požar, ucvrl
novim požigom naproti. V
kleti stanovanjskega bloka na
Tomšičevi cesti je podkuril
sedežno garnituro, med pot-
jo naprej pa podtaknil požar
še na osebnem vozilu na par-
kirnem prostoru na Tomši-
čevi cesti. V noči na nedeljo,
19. maja, naj bi kuril tudi na
Cesti bratov Mravljak. Pri
stopnišču ene izmed hiš je
menda našel 5-litrsko plastič-
no posodo z bencinom, ga po-
lil po tleh nadstreška in za-
kuril. V Gregorčičevi ulici
naj bi podtaknil požar, v ka-
terem je nastala najvišja ško-
da. Zgoreli sta dve motorni
kolesi, del avtomobila, več
rezervnih delov, prikolica za
prevoz motornih koles, nad-
strešek, zgorel je tudi del fa-
sade, nam je že pretekli te-
den povedal lastnik hiše, Ma-
rio Pavlin. Piko na i svoje-
mu neodgovornemu početju
je dal na Tavčarjevi cesti, kjer
je najprej zažgal perilo in po-
njavo pri stanovanjski hiši,
nato pa še plastično folijo v
kletnem prostoru poleg bliž-
nje hiše.
Osemnajstletnik naj bi bil
že pravi piromanski strokov-
njak, saj naj bi lani maja in
julija na Cesti bratov Mrav-
ljak in Tavčarjevi že ordini-
ral in s požaroma na oseb-
nem avtomobilu in na stano-
vanjski hiši povzročil za pol
milijona tolarjev škode.
SIMONA ŠOLINIČ
Mrk zaradi
pilotirai^a
v Ljubnem ob Savinji, se
je v soboto, 25. maja, v ve-
černih urah zgodila neko-'
liko nenavadna nezgodah!
Športno letalo znamke Pi-^
per, last Aerokluba Gore-'
nje, ki ga je pilotiral 35-letni
M. M., je pri kroženju nad^
gostiščem Prodnik nad Ju-1
vanjem zaradi prenizkega
leta s propelerjem in pokro-
vom motorja pretrgalo šti-
ri vodnike visokonapetost-
■ nega električnega daljnovo-
da. Letalo je nato varno, to-
da zasilno pristalo dober ki-
lometer naprej pred Ljub-
nim. Ranjen ni bil nihče.
Zaradi iskrenja pretrganih
vodnikov pa je bil za pol-
drugo uro izklopljen dalj-
novod med Nazarjami in Lo-
garsko dolino. Višino gmot-;
ne škode na plovilu in elek-
troobjektih so ocenili na tri
milijone tolarjev.
Osemnajstletni M. H. je že devetnajsta smrtna žrtev letos na Celjskem.
Št. 22 - 30. maj 2002
imNIKA - PISMA BRALCEV
27
Vlomilski
rekorder za
rešetkami
V letu in pol naj bi okradel 150 stanovanjskih hiš -
Policistom mešajo štrene profesionalci
Policijska preiskava več
kot 150 vlomov na celj-
skem, mariborskem in slo-
venjgraškem območju še
zdaleč ni končana, kljub te-
mu, da so 9. maja na slo-
vensko-hrvaški meji vkle-
nili in vtaknili za zapahe
54-letnega hrvaškega dr-
žavljana P.B., osumljene-
ga rekordne serije vlomov
v stanovanjske hiše v zad-
njih letih.
Hrvat naj bi največkrat kra-
del iz hiš ravno na Celjskem.
Lastnikom so izginjali sko-
rajda v vseh primerih zlatni-
na, denar, mobilni telefoni,
ure ter manjši predmeti več-
jih vrednosti. »V danem pri-
meru lahko rečemo, da prei-
skava traja že leto in pol. Ve-
čino vlomov so povezovale
enake značilnosti, kar je go-
vorilo o tem, da gre za istega
storilca oziroma storilce,«
razlaga načelnik Urada kri-
minalistične policije Policij-
ske uprave Celje Robert
Mravljak. »V preiskavi so su-
mi kazali na najmanj dva sto-
rilca, določeni podatki pa so
potrjevali sum, da je eden iz-
med storilcev državljan Hr-
vaške.« Domnevni vlomilec,
54-letni P.B., si je, glede na
to, da je že stari znanec poli-
cije, obogatil dosje. Pred po-
licisti je namreč še cel kup
dela, saj še niso uspeli napi-
sati poročila o vseh vlomih.
Da jim je 54-letnik dal ve-
tra, kaže tudi dejstvo, da so
morali celjski, mariborski in
slovenjgraški policisti v prei-
skavi stakniti glave s kolegi
na Hrvaškem in forenziki iz
Generalne policijske uprave
v Ljubljani. Ali je bil v igri
poleg prijetega res še kdo drug,
pa bo verjetno pokazala do-
končna preiskava.
Kar za 17 milijonov tolar-
jev naj bi z vlomi storil ško-
de na Celjskem, za dobrih de-
set še na Mariborskem ter za
400 tisočakov na območju
Slovenj Gradca. Tam naj bi
vlomil le sedemkrat, na ob-
močju Maribora 54-krat, na
Celjskem pa kar devetdeset-
krat. »Med preiskavo smo
opravili več hišnih preiskav,
v katerih smo našli le del ukra-
denih predmetov (zlatnino)
in nekaj ostalih stvari, ki so
nas vodile na sled osumljen-
cu,« dodaja Mravljak. Večji
del nakradene »robe« pa naj
bi, kot navajajo na policiji,
osumljeni zapravil pri nedo-
voljenem hazardiranju.
Pravi profiji!
v zadnjih treh letih je bilo
v Sloveniji od 15 do 16 tisoč
vlomov, okrog 900 v stano-
vanjske hiše. Preiskanost to-
vrstnih kaznivih dejanj je od
25 do 30-odstotna, kar je po-
vsem primerljivo z ostalimi
državami, vendar so takšna
kazniva dejanja težje dokaz-
ljiva. Več kot očitno je, da po-
licistom mešajo štrene vlomil-
ci, ki obvladajo svoje delo.
»Vse bolj so v ospredju pro-
fesionalci. Za seboj puščajo
malo sledi ali pa jih znajo za-
brisati,« pravi Roman Kržan
iz Generalne policijske upra-
ve. Storilci prihajajo iz tuji-
ne, največkrat iz področja
nekdanje Jugoslavije in se po
opravljenih vlomih vrnejo ta-
koj nazaj. »Ravno zaradi te-
ga je pomembno, da dobro
sodelujemo s Hrvaško, nekaj
zapletov pa se pojavlja pri do-
govarjanju o preiskavi z Bo-
sno,« dodaja Kržan. Krimi-
nalistična statistika kaže na
to, da se struktura storilcev
spreminja. Ne samo, da gre
za povratnike, ampak tudi za
tujce, ki so pri vlomih čeda-
lje bolj predrzni. Na območ-
ju Kranja, Ljubljane in Ko-
pra je bilo, denimo, v zad-
njem času okrog 50 še neprei-
sicanih vlomov stanovanjske
hiše. Skupna točka vseh vlo-
mov je, da vsi storilci vlam-
Ijajo ponoči, medtem ko so
lastniki doma. Kradejo banč-
ne kartice in njihove kode,
ki jih, kar je naivna slabost
Slovencev, lastniki hranijo
kar v bližini kartic.
V mreži nemških policistov
pa se je znašel še 35-letni J.Č.,
prav tako državljan Hrvaške,
ki je s svojimi vlomilskimi
lovkami segel tudi preko me-
ja. Sumijo ga desetih vlomov
v Avstriji, štirih v Švici, ene-
ga v Nemčiji, vloma v trgo-
vini Manufakture in Tkani-
ne v Ljubljani in vloma v tr-
govino Rossi šport v Celju leta
1998. V njegovem stanova-
nju v Ljubljani, kjer je sta-
noval ilegalno, so našli kar
za 120 milijonov tolarjev
ukradenih predmetov. 35-let-
nik se je očitno specializiral
samo za krajo očal in obla-
čil vrhunskih znamk in krea-
torjev. Omenjeni je bil pro-
fesionalec, saj je imel pet laž-
nih imen in priimkov, prav
toliko tudi potnih listov. V
svoji profesionalnosti pa je
vendarle delal napake, saj ga
že poznajo hrvaški, nemški
in švicarski policisti.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Vse več ljudi se odloča za varovanje svojih stanovanj in hiš z najbolj
sodobnimi varnostnimi napravami.
Senat oprostil
Vilija Einspielerja
Zaradi komentarja z naslovom Celjski žlahtni komedi-
janti je Borut Alujevič vložil zasebno tožbo proti
novinarju Viliju Einspielerju - in izgubil
Tričlanski senat okrožne-
ga sodišča v Celju, ki mu je
predsedovala sodnica Ingrid
Lešnik, je v torek oprostil
celjskega dopisnika časopi-
sa Delo Vilija Einspielerja.
Zasebno tožbo zaradi raz-
žalitve je proti njemu vložil
upravnik Slovenskega ljud-
skega gledališča Celje Borut
Alujevič, ki je tako reagiral
na pisanje v članku z na-
slovom Celjski žlahtni ko-
medijanti, objavljenem 3. fe-
bruarja 2000 v Delu.
Kot je zapisala Alujevičeva
zagovornica Alenka Pečnik,
naj bi Borut Alujevič utrpel »ve-
liko nematerialno škodo, saj
naj bi ga zapisane >žaljivke<
izredno duševno prizadele, za-
radi komentarja pa sta trpela
tudi njegova čast in dobro ime.«
Da bi si oboje povrnil, naj bi
mu Vili Einspieler plačal kar
milijon tolarjev...
V komentarju, objavlje-
nem v času, ko je Alujevič,
sicer član LDS, ponovno kan-
didiral za upravnika SLG Ce-
lje, naj bi bil sporen pred-
vsem zapis, da bo »Alujevič
ponovno izvoljen za uprav-
nika SLG Celje, ker je v pra-
vi stranki« in pa navedena
anekdota, ki pravi, da je »že-
na Boruta Alujeviča namig-
nila pravim ljudem, naj mu
najdejo kakšno drugo delo,
ker je tako zanič igralec, da
muči sebe in celo družino«.
Einspielerjev komentar je bil
v Delu objavljen kmalu po-
tem, ko je v Novem tedniku
izšel razpis za upravnika SLG
Celje in kot je povedal nek-
danji umetniški vodja SLG Ce-
lje Matija Logar, ki je na so-
dišču nastopil kot priča, so
bili »zaposleni v SLG Celje
takrat ogorčeni, ker je bil raz-
pis objavljen v regionalnem
časopisu, ne pa tudi v kate-
rem od slovenskih dnevni-
kov.«
Kot je še povedal Matija Lo-
gar, naj bi anekdota o tem, da
je »Alujevič boljši upravnik
kot igralec«, po gledališču kro-
žila od nekdaj, vsekakor jo je
slišal že leta 1997, ko se je
zaposlil v SLG Celje, večkrat
pa naj bi jo omenil tudi sam
Alujevič, ki je po Logarjevi
oceni sicer »človek, ki se zna
pošaliti na svoj račun«.
»Med pisanjem komentar-
ja nisem imel nobenega na-
mena kakorkoli razžaliti Bo-
ruta Alujeviča. Želel sem le
opozoriti na nenavadno ka-
drovanje v Mestni občini Ce-
lje, saj v časnikarskem po-
khcu čutimo dolžnost, da
predstavljamo določen nad-
zor tudi nad delom oblasti,«
je povedal Vili Einspieler, ki
ga je branil zagovornik Emil
Zakonjšek. Kot je še povedal
Vili Einspieler, ki je sicer
predsednik Častnega razso-
dišča pri Društvu novinarjev
Slovenije, velja med pred-
stavniki novinarskega stanu
v Sloveniji anekdota za sati-
rični zapis. »O tem častno raz-
sodišče doslej ni sodilo, ra-
zen, če je šlo za očitno iz-
krivljanje dejstev ali družin-
skih tragedij oziroma za hu-
do bolne ali mladoletne ose-
be,« je v zaključnem govoru
povedal Vili Einspieler in do-
dal, da se je za pisanje ko-
mentarja odločil prav zato,
ker gre za novinarsko zvrst,
v kateri ima avtor pravico
izraziti svoje mnenje.
Kot je v zaključnem govo-
ru povedala predsednica se-
nata Ingrid Lešnik, so Vilija
Einspielerja oprostili, ker je
iz spornega prispevka razvid-
no, da gre za komentar, v ka-
terem novinar ni imel name-
na razžaliti Boruta Alujevi-
ča osebno. »Čeprav se je Alu-
jevič počutil osebno razža-
ljenega, ni šlo za objektivno
žalitev, kar pomeni, da Vili
Einspieler ni storil kaznive-
ga dejanja. Komentar je po-
trebno brati v celotnem kon-
tekstu, ne le določenih, iz
vsebine iztrganih stavkov. Če-
prav je zelo piker in oster,
tudi iz spornih stavkov ni mo-
goče razbrati, da je imel av-
tor namen razžaliti tožnika -
čeprav razumemo, da se je
tožnik počutil užaljenega,« je
v obrazložitvi oprostilne sod-
be dejala sodnica Ingrid Le-
šnik. Senat je tožniku Boru-
tu Alujeviču naložil povra-
čilo sodnih stroškov, pov-
prečnine in stroškov za oba
zagovornika, Borut Alujevič,
ki je med prvo obravnavo po-
vedal, da je komentar nega-
tivno vplival tudi na njegovo
intimno življenje, pa je že na-
povedal, da se bo na odloči-
tev senata pritožil.
ALMA M. SEDLAR
ZAHVALE^
POHVALE
»Lučka v
očehff -
zahvala
v območnem združenju RK
Šentjur se želimo zahvaliti
vsem, ki ste s svojo dobro vo-
ljo, energijo in požrtvoval-
nostjo omogočili, da smo 12.
maja izpeljali humanitarni
koncert Lučka v očeh in s tem
omogočili pomoč 130 social-
no ogroženim otrokom iz ob-
čin Šentjur in Dobje.
Vsa zahvala gre sponzor-
jem, donatorjem in nastopa-
jočim, ki so se v dobro otrok
odrekli honorarju. Toda brez
pridnih rok in požrtvovalne
pomoči mnogih posamezni-
kov koncerta ne bi mogli iz-
vesti. Pri izvedbi prireditve
in pripravi dvorane, ki nam
jo je brezplačno dala na raz-
polago OŠ Hruševec, pri po-
stavitvi odra, scene, stolov,
pri pospravljanju dvorane,
raznašanju letakov in plaka-
tov, kontaktiranju z nastopa-
jočimi in pri drugih manjših
opravilih je bilo vključenih
ogromno prostovoljcev. Vsi
ti imajo veliko zaslug za to,
da je bil koncert uspešno iz-
peljan.
Kljub temu, da dvorana ni
bila polno zasedena, je bil
koncert za nas uspeh, saj se
nas je v pripravo in izvedbo
programa vključilo okoli 500
ljudi. Posebno zahvalo pa si
zaslužita Marijana Novak in
Tone Vrabl, ki sta vodila pri-
reditev in sodelovala pri or-
ganizaciji koncerta. Zahvalju-
jemo se tudi vsem, ki so pris-
pevali denar ali drugače po-
magali, da je koncert uspel.
Ti sponzorji in dobrotniki so:
Občina Šentjur, VAL KOM,
Študentska organizacija Ma-
ribor, Akvonij, Papirnica Bri-
gita. Vrtnarstvo Razboršek
Hruševec Šentjur, Krajevna
skupnost Šentjur mesto, po-
slanec Diaci Marko, Marvol
d.o.o.. Občina Dobje, Trgo-
vina KEA, Gostišče Bohorč,
Kava bar Rifnik, Elba, trgovi-
na in storitve d.o.o., Ljudska
univerza Šentjur, Cvetličarna
Metka, Hotel Žonta Šentjur,
Rdeči križ Slovenije, Elek-
troinstalacije in trgovina Se-
lič. Zavarovalnica Triglav, Av-
toprevozi in trgovine Jeršič,
SDS, Klučavničarstvo Plank,
Gazvoda Franc s.p., dr. An-
dreja Šmid Kalajdžiski, Ine-
xa Štore, Tiskarna CS tisk
Šentjur, Sloles d.o.o.. Studio
trg d.o.o.^ OŠ Hruševec, VTV
Velenje, Šentjurčan -Marjana
Novak, Pihalni orkester Šent-
jur, Vital Mestinje, Šentjurske
novice, Silvester Lah, Študent-
ski klub mladih Šentjur, Pro-
stovoljno gasilsko društvo
Šentjur, Radio Celje, Radio
Štajerski val. Kmetijska šola
Šentjur...
OBMOČNO ZDRUŽENJE
RK ŠENTJUR
Nepozaben
dogodek
v Kulturnem centru Laško
je bila 16. maja prireditev -
srečanje pevskih zborov laš-
ke občine.
Organizatorji so pripravi-
li lep in bogat program. Z nav-
dušenjem sem prisluhnila
vsem zborom, še posebej sem
bila ganjena, ko sta zapela
moška pevska zbora društev
Anton Aškerc iz Rimskih To-
plic in Jurkloštra, ki ju vodi
gospod Julij Gorič.
Vsem iskrena hvala za ne-
pozaben dogodek.
ELIZABETA RABUZA,
Laško
Za varnost je dobro
poskrbeti z:
•	ojačanimi ali posebnimi protivlomnimi in protipožar-
nimi vhodnimi vrati, opremljenimi s kakovostnimi klju-
čavnicami, kukalom, zaščitnim okovjem in ščitom proti
lomljenju ključavnic ter s senzorskimi lučmi na hiši,
•	z okni, zaščitenimi z varovalnimi folijami in mehan-
sko zaščito na okenskih krilih v pritličnih stanovanjih,
•	s kakovostno alarmno napravo, vezano na lokalno sig-
nalizacijo (luč, sireno, mobitel, pozivnik),
•	z vgrajenim šefom.
Št. 22 - 30. maj 2002
Živahno na
Rogašici rivieri
Terme Rogaška bodo tu-
di to poletje pripravile mno-
žico zanimivih poletnih
prireditev na Rogaški rivie-
ri, ki so jih med drugim
predstavili na novinarski
konferenci minuli teden. Za
obiskovalce so letos pripra-
vili nekaj posebnih priredi-
tev v Kristalni dvorani, v je-
seni pa se bodo lotili še pre-
nove hotelov Zdraviliški
dom, Styria in Strossmayer.
Obiskovalcem bazenskega
kompleksa Rogaška riviera so
v Termah namenili nov letni
zunanji bar, s čimer naj bi še
dodatno popestrili gostinsko
ponudbo, je ob tej priložno-
sti povedal direktor Term Ro-
gaška Jože Pipenbaher. Ko-
nec junija bodo v sodelova-
nju s kavarno Attems iz Ro-
gaške Slatine in športnim
društvom Tenšport Sloven-
ska Bistrica pripravili tradi-
cionalno športno obarvano
prireditev Pozdrav poletju,
12. julija pa skupaj s Kolin-
sko zanimive Coctine igre,
kot so jih poimenovali.
S koncertom Oliverja Dra-
gojeviča so že otvorili poseb-
ne prireditve v Kristalni dvo-
rani, ki bo med drugim go-
stila tudi sarajevske gledališč-
nike s predstavo Avdicija (9.
junija), skupino Distango (6.
julija). Pihalni orkester
Wenns (13. julija), Orkester
V prvih štirih mesecih so
imeli v Termah Rogaška
20.320 nočitev, od tega veli-
ko večino tujih (92,9 odstot-
ka). Zasedenost hotelskih
zmogljivosti je bila skoraj 78-
odstotna, kar je za šest od-
stotkov več kot lani v tem ob-
dobju. Skupaj so gostili 3.750
gostov, od tega 85 odstotkov
tujih - Italijanov, Hrvatov, Av-
strijcev, Rusov in drugih.
Toti Big Band Maribor (26.
julija) in številne druge na-
stopajoče.
Pomembna novost v letoš-
njem letu pa je gotovo obno-
va hotelov Zdraviliški dom,
Styria in Strossmayer, treh re-
prezentančnih stavb Rogaške
Slatine, s čimer naj bi, tako
Pipenbaher, kraju vrnili nek-
danji sloves in ponos. S pre-
novo naj bi pričeli v novem-
bru, prve goste pa sprejeli že
v začetku marca prihodnje le-
to. Projekt prenove je razde-
ljen po delih, nadzoroval pa
ga bo Zavod za naravno in kul-
turno dediščino Celje. Zdra-
viliški dom bo ob novi podo-
bi dobil tudi novo ime ter po
besedah Pipenbaherja zaživel
kot najprestižnejši hotel Ro-
gaške Slatine. S pokritimi te-
rasami bodo hotelu vrnili nek-
danji videz, medtem ko bo
ozadje precej spremenjeno.
Povsem prenovljeni bosta tu-
di notranjosti hotelov Styria
in Strossmayer.
Terme Rogaška naj bi tako
v prihodnjem letu zaživele kot
nov, sodobno opremljen kom-
pleks s pestrimi vsebinami tu-
di za zahtevne goste, ki jih Ro-
gaška Slatina vsekakor potre-
buje.
B. JANČIČ, foto: GK
Zdraviliški dom v Rogaški Slatini bo ob novi podobi dobil tudi novo ime.
Obnovljeni Globtour
S četrtkovim dnevom odprtih vrat je Glotour v Celju obeležil otvoritev obnovljenih
prostorov na Krekovem trgu 1, hkrati pa najavil tudi spremembo v svoji poslovni
politiki.
Z novim vodstvom so se namreč odločili, da se bodo še bolj vpeli v lokalne tokove in
skušali še bolj zaživeti z mesti, kjer imajo svoje poslovalnice. Med njimi je zelo pomem-
bna tudi celjska, ki pokriva celotno območje in ki s tremi zaposlenimi ustvarja med 10 in
15 odstotki Globtourjevega prometa, letno pa sklenejo okoli 2 tisoč turističnih aranžma-
jev. Na dan odprtih vrat so povabili najzvestejše stranke s celjskega območja, ki so, ^
prijazno obnovljenem lokalu ob ponujenih kanapejih in kozarčku pijače zaželeli tej turi-
stični poslovalnici v Knežjem mestu obilo uspeha in dobrih ponudb.	BS
Št. 22 - 30. maj 2002
Največja atrakcija med številnimi zanimivostmi občin Laškega in Šentjurskega? Karavana trinajstih džipov po poteh in brezpotjih Kozjanskega.
Čez drn in strn
Kozjansicega
Karavana trinajstih džipov po poteh in brezpotjih Laškega in Šentjurskega
Eksotika pred nosom
Kako praznovati teden
gozdov, največjega bogastva
dežele na sončni strani Alp?
Najboljši recept so odkrili v
Laškem, od koder se je na-
potila karavana trinajstih te-
renskih vozil po najbolj od-
daljenih kolovozih laške ter
delno šentjurske občine.
Slovenski turisti, ki se od-
pravljajo na trekinge v vse mo-
goče dežele pozabljajo, da
imajo podobno »eksotiko« do-
besedno pred nosom. Takšno,
kot jo poznajo le gozdarji iz
Laškega, ki so popeljali ude-
ležence na 60 kilometrov dol-
go pot čez dm in strn Laškega
in Šentjurskega. Na adrenalin-
sko pot, ki je delno vodila po
strmih in zaraslih gozdnih po-
teh, čez praprot.
Štirideset udeležencev se je
iz Laškega takoj začelo vzpe-
njati v strmine, do Kamnite-
ga križa na Lenišah. Tam so
gozdarji opozorili na veliko
lokalno lesno zalogo (sloven-
sko povprečje je 250 kubikov
na kilometer, na Lanišah 600
kubikov) ter različna doživ-
ljanja gozda. Nekoč so ljudje
častili drevesa, verjeli so, da
so v njih duhovi. Po industrij-
ski revoluciji je prevladala
materialna plat izkoriščanja
gozdov, dvajseto stoletje pa je
spet prineslo drugačno gleda-
nje. V tišini gozda Laniš je ude-
leženka prebrala pismo Indi-
jancev belcem, da je narava
več kot so ti mislili. Branje je
spremljal nenaročen koncert
gozdnih ptic.
Pri Kamnitem križu je nek-
do od udeležencev opozoril, da
se je med domačini ohranila
legenda o zakladu, celo arheo-
log Tone Knez naj bi svetoval,
da bi bilo tu zanimivo kopati.
Naslednja točka gozdne l^ra-
vane z naslovom »Na obisk v
naravo« so bile Olešče pri Šen-
trupertu, kjer se veselijo novih
gozdnih cestnih povezav, ki po-
menijo za tamkajšnje prebival-
ce tudi boljšo povezanost s sve-
tom. Kako so jih veseli kraja-
ni, ki so pri gradnji veliko oseb-
no prispevali, je pričal traktor
s polno prikolico sladkih do-
brot za udeležence.
Čez mejo
Med vožnjo po slikoviti po-
krajini je karavana prestopila
občinsko mejo ter se ustavila
v Planinci pod Kalobjem, na
ekološki naravovarstveni kme-
tiji Alojzije Erjavec. Glede
sporne verske dejavnosti ter čr-
ne gradnje lastnice so si ljudje
ustvarili različne poglede, po
naravovarstveni plati pa je
kmetija nedvomno nekaj iz-
jemnega.
Nekdanja Ljubljančanka Er-
javčeva je povedala, da kosijo
ročno, ker tako prispevajo h
ohranitvi živalskega sveta. Ne
uporabljajo umetnih gnojil, ni-
ti ne škropijo. Poskrbijo za sla-
mo od ričeta, zelo stare kultu-
re, pa za dolgo odrinjene skorše,
na hektarju zemlje prideluje-
jo piro, poleg nje je grah na
vejah, kot v starih časih. Sku-
pina desetih ljudi se vsak dru-
gi dan posti, tudi živali ne ubi-
jajo. Na nekoč zaraščeni kme-
tiji so posebej ponosni na rast-
linsko čistilno napravo.
Pot smo nadaljevali čez Dob-
je in Planino, kjer smo se v
hribovskem zaselku Prapret-
no ustavili pri plazu, primeru
škodljivega vplivanja človeka.
Tako kot marsikje je lastnik
drevje posekal ter pripravil
zemljišče za enostavno trak-
torsko obdelavo, potem pa...
Po zakotnih poteh smo se
nato pripeljali na devetsto me-
trov visoko goro Rudenik, kjer
so laški gozdarji predstavili pri-
mer umikanja kmetijske gozd-
ni krajini. Zaradi zelo drage-
ga pogozdovanja je pogosto
najbolj modro prepustiti de-
lo naravi. Tik pod vrhom Ru-
denika smo se peljali čez dvo-
rišče najvišje kmetije v občini
Laško, kjer sta pes in nova etaža
stare kmečke hiše opozarjala,
da lastniki tam še vztrajajo.
V nebesiii
Pred karavano je bil po pre-
vozni plati najzahtevnejši del
poti, ki je spominjal na Camel
Trophy. Na Njivcah nad Jur-
kloštrom, na osemsto metrih
višine, je revirni gozdar Janez
udeležencem razložil kje
sploh so. Videli so se dolina
ob Savi, Gorjanci, Zabukov-
je. Sv. Trojica... Udeleženci so
občudovali bogastvo bližnjih
in daljnih gozdov, ki obsegajo
kar polovico ozemlja Slove-
nije. Gozdarji so nas spomni-
li, da sta Slovenija in Finska
najbolj gozdnati deželi na sve-
tu. Karavano pa je zaprepastil
spomin na Valvasorjev zapis
o tem, kako grdo je hoditi v
gozd.
Posebno zanimiv je bil po-
stanek ter hoja na Ješovec, s
svojimi 934 metri drugi naj-
višji vrh občine Laško. Po Pla-
ninci je bil tam že drugi po-
stanek pri nekdanjih Ljubljan-
čanih, W so se preselili na Koz-
jansko, kjer kmetujejo sona-
ravno. Pika in Luka Lednik
živita in delata tik pod vrhom
Ješovca že sedemnajst let. »Eni
nama pravijo, da jih ne bi z
verigami spravili sem gor, mid-
va odgovarjava, da ne bi odšla
z verigami dol,« sta povedala
zakonca, ki morata veliko de-
la opraviti kar z rokami.
Zaključek gozdno obarva-
ne ekskurzije je bil v lovskem
domu v Jurkloštru, kjer so bi-
li udeleženci pozorni na nič
manj kot deset različnih vrst
dreves, ki so v njegovi nepo-
sredni bližini. Med znanimi
udeleženci so bili direktor Pi-
vovarne Laško Tone 1\irnšek,
ki je bil tega dne že ob petih
zjutraj na Humu nad Laškim
(letos že 235-krat), župan Laš-
kega Jože Rajh, direktor
Zdravstvenega doma Laško Jo-
že Benedek, akademski kipar
in restavrator mag. Gregor
Podkrižnik iz Laškega (ki gos-
podari z II hektarji gozdov),
vodilni iz različnih podjetij
celjske regije in Zasavja ter šte-
vilni gozdarji. Udeleženci so
prišli tudi iz Celja, Žalca, Ro-
gaške Slatine ter iz sosednje
Hrvaške.
Odlično pripravljeno kara-
vano iz prejšnjega tedna je »za-
krivil« Šentjurčan Dušan De-
benak, vodja enote Zavoda za
gozdove Slovenije v Laškem,
skupaj s sodelavci in Franci-
jem Lesičarjem iz Gozdnega
gospodarstva Celje.
. BRANE JERANKO
'iazgled na Njivicah nad Jurkloštrom je bil všeč tudi županu Laškega Jožetu Rajhu in direktorju Pivovarne
Laško Tonetu Turnšku. Z Valvasorjem, ki je zapisal kako grdo je hoditi v gozd, se seveda ne strinjata.
Št. 22 - 30. maj 2002
30
FILM
Moje ime je Sam
Filmu Moje ime
je Sam bi se lahko
reklo tudi »Izgub-
ljena leta Forresta
Gumpa«. Sam
Daivson je intelek-
tualno in čustve-
no obtičal na rav-
ni sedemletnegaotroka, kmalu
pa tudi v postelji z izgubljeno
priseljenko, ona je rodila, zbe-
žala in mu v rokah pustila do-
jenčka. Punčko. Ona odrašča,
on jo vzgaja, sociala izve za
njegovo stanje, in mu jo hoče
vzeti. On se upira, si nekako
najde odvetnico in jasno: od-
vetnica je s svojo družino v raz-
sulu in obiski pri psihiatru več
kot krasen dokaz primerljivo-
sti socializiranega sodobnika
z nekom, ki je duševno zao-
stal. Kolegi odvemiki ji namesto
čvek in debat o zakonskih čle-
nih dihajo za vrat argumente
za ta sklep. Še Sam - pa naj bi
bil zaostal! - po scenarističnem
ukazu vedno reče nekaj, kar
ji dokaže njeno neuravnote-
ženost. Povprečnega sodobni-
ka brez čustvenih travm pa
film zanalašč ne pozna. Vsi
smo torej Gumpci. In prej ko
se bomo sprijaznili s tem, prej
bomo znali dati ljubezen, ker,
ala Beatles, je to vse, kar po-
trebujemo.
Sori, ni res. »Ljubezen«, ka-
kor jo definira film, ne poma-
ga pri fizičnih ali psihičnih nez-
možnostih tistega, ki jo daje.
Ta štorija je enostavno preveč
nemogoča, še bolj tedaj, ko ta
nemogočnost nas-
protuje živahni
ročni kameri, ki
naj bi dodala at-
mosfero intimno-
sti, realnosti. Pa-
zite: film funkcio-
nira - nekaj sce-
narističnih lukenj gor ali dol -
če se zadovoljimo s tem, da je
njegova edina naloga spravi-
ti gledalca do čustvene katar-
ze. Toda na žalost to doseže s
sočutjem, neusmiljeno izžetim
iz situacij, ki so vredne teht-
nejšega premisleka in resnič-
nega prikaza, pomaga pa si z
mešanico pristranskih besed-
nih argumentov.
Končni efekt je v sorazmer-
ju z namenom; ocena bi bila
širokosrčnejša, če bi se Moje
ime je Sam zadovoljil s tem,
da se ne bi postavljal na ni-
kogaršnjo stran: če bi bil zve-
sto nizanje uravnoteženih in-
formacij pro in contra. Mor-
da bi izzval manj solz, a bi te
bile bolj tehtne. Namesto te-
ga izpade precej izsiljevalski.
Kot igra Pfeifferjeve Michel-
le; glejte pretirani izbruh br-
canja v njeni pisarni. Preprič-
ljivost Sean Penna in njegove
majhne soigralke Dakote Fan-
ning sta sredi izsiljevanja kot
vrtnici sredi plevela, prav ta-
ko kot vsi Beatlovski prebli-
ski, od soundtracka pa do fil-
mane obnove njihovih na-
slovnic.
■ PETER ZUPANC
Ocena: 6/10
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedanski pregled od ponedeljka do nedelje (20. 5. do 26. 5.)
Gremo v icino!
George Lucas je tisti, ki je doslej zakrivil že pet dolgove-
čercev iz epske »trilogije« Vojna zvezd. Nagradno vstopnico
je Sila prisodila Robertu Vodišku iz Liboj, Brigiti Gračner
iz Šentjurja in Ivici Pintar iz Vrbe.
22. nagradno vprašanje: Sean Penn, vzkipljiv, samosvoj
in izvrsten igralec, ki se te dni kljub pomanjkanju razuma
razume na vzgajanje otrok (Moje ime je Sam), je bil pred
časom poročen z eno najbolj
markantnih žensk zadnjih
dveh desetletij. Katero?
Odgovore na dopisnici poš-
ljite na Novi tednik, Pr^er-
nova 19,3000 Celje, do pone-
deljka, 3. maja (do takrat mo-
rajo prispeti!). Ne pozabite na-
lepiti kupona in napisati naslo-
va. Izžrebali bomo tri dobitni-
ke vstopnic za ogled filma.
Palme in
druge nagrade
Slavljenci 55. Canneskega festivala
Roman Polanski je stalnica filmskega
sveta - pojavlja se sicer v presledkih, to-
da redno. Deležen je bil nagrad (recimo
Berlinskega zlatega medveda za Slepo
ulico, 1966), toda tole mu je prva zlata
palma, dobil pa jo je za Pianista, delno
avtobiografsko zgodbo iz druge svetov-
ne vojne.
Cannes oziroma žirija pod vodstvom re-
žiserja Davida Lyncha je svoje nagrade po-
razdelil zelo raznoliko. Dva filma sta, ki
bi se jima lahko reklo, da sta izstopajoča
zmagovalca, ker sta si pač prislužila po
dve nagradi. Prvi je Človek brez preteklo-
sti finskega odštekanca Akija Kaurisma-
kija. Film je dobil veliko nagrado žirije,
Kati Outinen pa si je prislužila nagrado za
glavno žensko vlogo. Nagrado žirije je dobil
drugi zmagovalec, politično zelo odmev-
na Božanska intervencija Palestinca Elie
Suleimana, ki je snemal (celo!) sredi pa-
lestinsko izraelskih napadov, in ki si s fil-
mom Voiseau D'argile deli nagrado med-
narodnih kritikov, FIPRESCI.
Preostali filmi so domov odnesli po eno
nagrado ali pa si nagrado celo delijo, kot
recimo naj režiserja, ki sta Kwon taek s
Chihiuaseon, kar menda pomeni Omam-
ljen od žensk in slik... ter Paul Thomas
Anderson (poznan po epskih in epsko dol-
gih Vročeh nočeh ter Magnoliji) s Punch
drunk love, ki je menda krajši ter bolj mi-
nimalističen film. Najboljša moška vloga
je Olivier Gourmet iz filma Sin; najboljši
scenarij je napisal Paul Laverty za Sweet
16 Ken Loacha, nagrado za fotografijo pa
si je prislužila Julie Lopes - Curval za Bord
de mer. Rob morja. Nagrado Posebni po-
gled je dobil film En attendant le bon-
heur Aderhamana Sisaka. Medijsko na-
grado Evropske unije so podelili Danisu
Tanoviču za film Nikogaršnja zemlja, in
tako sklenili - ali pa morda še ne - krog
njenih festivalskih nagrad tam, kjer se je
tudi začel. Nekateri od omenjenih ali tudi
nenagrajenih filmov so že odkupljeni za
redni program naših kinematografov - re-
cimo Scorsesejev Gangs of New York, ali
že »zloglasni« Irreversibile z Monico Bel-
luci - nekatere se bo dalo videti le na LIFF-
u (recimo Loacha) oziroma na stranskih
povzetkih tega festivala, ki se bodo odvi-
jah izven Ljubljane.
PETER ZUPANC
Roman Poianski
11'09"01
Na festivalu so predsta-
vili tudi nov filmski projekt
ir09"01, omnibus, posve-
čen IL septembru, ki ga pri-
pravlja enajst mednarodno
priznanih režiserjev različ-
nih kulturnih sredin. Bosan-
ski režiser Daniš Tanovič, ki
je zaslovel s koprodukcijo
Nikogaršnja zemlja, posneto
v Sloveniji, je eden od reži-
serjev, ki so bili povabljeni
k projektu. Slednji ima eno
skupno idejo - dogodki 11.
septembra 2001 v New Yor-
ku in njihove posledice. Vsak
izmed enajstih izbranih re-
žiserjev bo posnel kratek
film, ki bo imel simbolič-
no dolžino -11 minut, 9 se-
kund in en filmski kvadrat
(ir09"01). Vsaka od film-
skih zgodb pa bo odvisna od
umetniške svobode po-
sameznega filmskega ustvar-
jalca. Tanovič bo v enajstih
minutah povedal zgodbo o
tragediji Srebrenice, ki je v
očeh preživelih žena še ved-
no zelo živa in boleča. Sne-
manje se bo začelo v sobo-
to, 1. junija, v Sarajevu, večji
del filma pa bo posnet v Mo-
starju. Snemanje bo trajalo
osem dni.
Poleg Tanoviča bodo svo-
jo sporočilo o miru in strp-
nosti v enajstih minutah po-
vedali režiserji, kot so Ken
Loach, Sean Penn, Amos
Gitai, Mira Nair, Alejan-
dro Inarritu...
Svetovna premiera filma
bo 11. septembra 2002 v
New Yorku.
PRIHAJAJO
Mušketir
The Musiketeer
IGRAJO Catherine Denevue, Tim Roth, Mena Suvari,
Justin Chambers, Stephen Rea, Nick Moran
REŽIJA Peter Hyams
SCENARIJ Gene Quintano (po romanu A. Dumasa)
ZVRST akcijska drama
DOLŽINA 105 minut
V zadnjem času so očitno moderni filmi po literarni pred-
logi A. Dumasa. Po še vročem grofu Monte Cristu prihajajo
trije plus eden mušketirji. Po tokratni svobodnejši inter-
pretaciji je kardinal Richelieu [Stephen prevzel kralje-
vo oblast in mušketirje zamenjal z najemniško vojsko, ki jo
vodi mračni Fabre [Tim Roth). Državo pripeljeta na rob
vojne s Španijo in Anglijo, prepreči jo lahko samo skriv-
nostni d'Artagnan [Justin Chambers) s pomočjo treh muš-
ketriskih prijateljev in lepe Francesce [Mena Suvari).
Načrtovalka porok
Teh Wedding Planner
IGRAJO Jennifer Lopez, Matthem McConnaughey,
Justin Chambers,
REŽIJA Adam Shankman
SCENARIJ Pamela Falk in Michael Ellis
ZVRST romantična komedija
DOLŽINA 103 minute
Mary Fiore [Jennifer Lopez) je najbolj iskana načrtoval-
ka porok v San Franciscu, toliko dela ima, da zase še ni
našla ljubezni svojega življenja. Njena stranka postane tudi
kraljica spletne prodaje Fran Donolly [Bridgette Wilson-
Sampras), med proslavljanjem donosnega posla pa Mary
skoraj postane žrtev kontejnerja za smeti. Reši jo očarljivi
dr. Steve Edison [Matthevu McConaughey), s katerim preži-
vi romantični večer, nato pa zgrožena izve, da je zaročenec
Donollyjeve. Za povrh jo njen oče zaroči z mladim Sici-
Ijancem Massimom Lanzettom [Justin Chambers - fant nam
je napolnil vsa platna). Začne se obračun med srcem in
glavo...
Št. 22 - 30. maj 2002
TV VODIC
31
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
SREDA, 5. JUNIJA,
OB 18.00:
FULLCOOL
Spidi in Gogi -
zabava za otroke
Spidi in Gogi bosta junija
Icar dvakrat zabavala otroke,
fjajprej bosta v sredo, 5. juni-
ja, gosta v oddaji Full Cool na
Radiu Celje, v živo pa se bodo
otroci lahko zabavali v njuni
družbi 15. junija od 14. ure
naprej, ko celjski radijci že dru-
go leto zapored pripravljamo
pravo otroško zabavo Metulj-
ček. Poleg Spidija in Gogija
bodo nastopi številni znani
glasbeniki, otroci se bodo lah-
ko zabavali na različnih igra-
lih, prav tako pa bodo lahko
ustvarjaU v različnih delavni-
cah. Vstopnine ne bo!
SREDA, 5. JUNIJA,
OB 19.20:
POP ČVEK
Gianni Rijavec -
Beli golob
Zdravljica miru - A toast
to peace - mednarodni glas-
beno-humanitarni projekt z
nosilno pesmijo Beli golob -
The vvhite dove v izvedi
Evropskega Band Aida poča-
si, pa vendar vztrajno prodi-
ra preko meja Slovenije.
Zgoščenka, katere čisti do-
biček odprodaje je namenjen
žrtvam min, je v Sloveniji že
kar nekaj časa v prodaji, v
prihodnje pa bo izšla v vseh
državah, iz katerih prihaja-
jo pevci v Band Aidu (Toto
Cotugno - Italija, Petar Gra-
šo - Hrvaška, Fernando Pe-
reira - Portugalska, Helena
Vondračkova - Češka, Alexis
- Nemčija, duet Water-
loo«SiRobinson - Avstrija,
gostje iz ZDA, legendarna
skupina The Platters in av-
tor pesmi in projekta Gianni
Rijavec - Slovenija). Častni
pokrovitelj projekta je pred-
sednik države Milan Kučan.
Več o Zdravljici miru boste
lahko izvedeh v sredo, ko bo
Simona Brglez v oddaji Pop
čvek gostila Giannija Rijav-
ca, ki si je projekt tudi zami-
slil.
Na sobotni nogometni tekmi na Skalni kleti, ki smo jo pripravili v naši
hiši NT&-RC, so se pomerili župani in direktorji. Zanimive utrinke je
poslušalcem Radia Celje posredovala Simona Brglez. Na sliki v pogovo-
ru z Dejanom Šusterjem, ki je tekmo komentiral na igrišču, občasno pa
tudi za poslušalce radia.
Št. 22. - 30. maj 2002
32
TV VODIC
Št. 22. - 30. maj 2002
TV VODIC
33
Št. 22. - 30. maj 2002
34
TV VODIC
Št. 22. - 30. maj 2002
NASVETI
35
Za zdravo hrbtenico
Hrbtenica je pogosto na
tapeti kot eden izmed naj-
[jolj problematičnih delov te-
lesa, ki vse prerada povzro-
ča bolečine, nezmožnost in
celo invalidnost. Težavam
5 hrbtenico pogosto botru-
je nepravilna, prisiljena dr-
ža, ki se lahko začne že v
zibelki. Verjetno ni potreb-
no posebej poudarjati, ka-
1(0 pomembno je ustrezno
(primerno trdo, ravno, čim-
bolj fiziološko oblikovano,
na obremenitve odporno in
iz naravnih materialov iz-
delano) ležišče, ki hrbteni-
ci in organizmu nasploh
omogoča, da se med počit-
kom dejansko sprosti, od-
počije, obnovi in okrepi (če
ne celo pozdravi) hkrati.
Prav tako kot ležišče pa je
pomembno tudi primerno se-
dišče, pravilno izbran stol,
ki naj bo prilagojen človeko-
vim telesnim značilnostim
(višina, teža, konstitucija),
naravi in načinu dela (popol-
noma ali pretežno sedeče, z
vmesnim vstajanjem in ho-
jo, pri dvignjeni ali spušče-
ni, fiksni ali premični delovni
ploskvi, v zravnanem ali del-
no sklonjenem položaju
ipd.), kakor tudi željam, po-
trebam, zahtevam in priča-
kovanjem posameznika. Ta-
ko je popolnoma neprimer-
no uniformno opremljanje
delovnih oziroma poslovnih
prostorov, ki smo mu običaj-
no priče v vsakdanjem živ-
ljenju. Vselej, ko načrtujete,
opremljate, preurejate ali
prenavljate delovne prosto-
re, se poskusite pri izbiri naj-
prej osredotočiti na zaposle-
ne (na človeka), nato pa šele
na ostale, dejansko manj po-
membne elemente, pri čemer
velja imeti stalno pred očmi
dejstvo, da je le zdrav in za-
dovoljen delavec lahko mak-
simalno produktiven, ustvar-
jalen in koristen.
Telovadba in
masaža
število hrbteničarjev na
pragu 21. stoletja nenehno na-
rašča. Zdravniki poudarjajo
pomen preventive, zato je po-
membno vedeti, kaj lahko
sleherni izmed nas stori za
svojo hrbtenico.
Poleg pravilne drže, nika-
kor ne gre zanemariti po-
membnega vpliva telovadbe
in masaže. Hrbtenična gim-
nastika predstavlja pravi bal-
zam za celotni organizem, ki
Se med izvajanjem vaj spro-
sti in uživa v dobri preskrbi
s kisikom in hranilnimi snov-
mi. S pomočjo osnovnega
programa vaj za stabilno in
elastično hrbtenico, ki teme-
jji predvsem na iztegovanju
■npripogibanju, se kostno mi-
tični sistem reši napetosti in
Pritiska. Telovaditi je najbo-
lje zvečer, ko imamo običaj-
■lo največ časa zase. Poleg
oproščenega gibanja je med
'elovadbo pomembno tudi
Sloboko in čimbolj intenziv-
dihanje. Kadar imate ob-
^tek, da vam določena vaja
prija (pretežka ali kako
^riagače neprijetna), se ji lah-
mirno izognete, jo spre-
menite oziroma jo po lastni
presoji nadomestite z drugo
vrsto razgibavanja. Kdor ni
vajen redne telesne aktivno-
sti, prvih nekaj dni pravilo-
ma čuti napetost ali celo rahlo
bolečino v mišicah, ki pa ni-
sta nevarni (pričata, da se v
organizmu po telovadbi de-
jansko nekaj dogaja). Razgi-
bane in utrjene mišice kasneje
nudijo hrbtenici dovolj opore
tudi v fizično zahtevnih, kri-
tičnih situacijah.
Šest izbranih
vaj za
hrbtenico
1.	Pravokotna lega, balzam
za križni in ledveni predel
Ležite na tla, čimbližje zi-
du in se s stegnjenimi noga-
mi naslonite nanj tako, da
trup z nogami tvori pravi kot,
roke pa iztegnite za glavo. V
pravokotni drži vztrajajte 2
- 5 minut, nato pa noge po-
časi spustite, se zavalite na
stran in vstanite.
2.	Križni blok, vaja za
čimboljšo gibljivost križne-
ga predela
Ležite na tla z iztegnjenimi
nogami. Pod zadnjico si pod-
ložite trši predmet (kos lesa
oz. debelejšo knjigo, ovito v
mehko tkanino, ali pa kos tr-
še penaste gume pravokotne
oblike). Z iztegnjenimi noga-
mi vztrajajte na podloženem
bloku kakih 30 sekund, pri
čemer se z rokami in z rame-
ni ter z glavo opirate na tla.
Kasneje lahko čas podaljšate
na 1 ali celo 2 minuti.
3.	Počasen predklon, va-
ja za prsni del hrbtenice
Ležite na tla, pokrčite no-
ge in naredite dnevno vsaj 30
predklonov, (začnite z 8 ali
10 predkloni), pri čemer se
z rokami in s trupom počasi
dvignete. Idealno razgibana
hrbtenica omogoča glavi, da
se čimbolj približa ali še bo-
lje dotakne pokrčenih kolen.
Vajo izvajate počasi, brez ne-
potrebne naglice in napreza-
nja, pri tem si lahko poma-
gate tako, da noge zataknete
pod rob postelje, omare ali
sedežne garniture.
4.	Plug, položaj za jača-
nje ledvenega in prsnega de-
la
Vaja, ki je sicer težka in na-
porna, hkrati pa izredno
učinkovita, saj že po 15 se-
kundah pokaže prve rezulta-
te.
Ležite na tla, pod vrat in
ramena si podložite trši ra-
ven zglavnik. Približno 45 cm
stran postavite stabilen stol.
Naredite svečo, nato pa no-
ge iztegnite preko glave in se
s konicami prstov naslonite
na sedežno ploskev priprav-
ljenega stola, pri čemer imej-
te glavo na tleh, ramena in
vrat na blazini, ledveni del
pa si podprite z rokami. Umi-
rite se in globoko dihajte, v
pričujoči legi skušajte vztra-
jati nekaj časa, najbolje 5 mi-
nut. Po nekaj tednih lahko
stol opustite in iztegnjene no-
ge med mirovanjem celo po-
krčite nad glavo.
5.	Raztezanje kolčnih
sklepov, balzam za ledve-
ni del hrbtenice
K steni prislonite stabilen
lesen stol, ki naj sega prib-
ližno do vaših kolkov, poklek-
nhe predenj, se z rokama
oprimite naslonjala, nato pa
dvignite najprej desno nogo
in postavite iztegnjeno sto-
palo na sedežno ploskev sto-
la, pri čemer se oprite na le-
vo koleno in pazite na čim-
bolj zravnano držo. Vztrajajte
kako minuto, nato zamenjaj-
te nogo in celoten postopek
ponovite. Za začetek izvedi-
te vajo z vsako nogo trikrat,
postopoma tudi večkrat.
6. Ramenska natega, vaja
za vratno in prsno hrbteni-
co
K steni prislonite trden le-
sen stol, ležite na trebuh, ka-
kih 20 cm stran, iztegnite ro-
ke v predročenje in dlani plo-
sko položite na sedežno plo-
skev stola, pri čemer naj bo
zapestje na robu stola. Z
obrazom in z iztegnjenim te-
lesom ležite na tleh. Posku-
site se čimbolj sprostiti, pri
čemer boste začutili napetost
v prsnem košu in v ramenih.
V opisanem položaju vztra-
jajte eno minuto, nato spu-
stite roke na tla, se sprostite
in si oddahnite, preden po-
novite vajo - 3 do 5-krat.
Priporočljive so tudi vaje
za jačanje trebušnih in me-
deničnih mišic, ki dejansko
nudijo najmočnejšo oporo
preobremenjeni, oslabljeni in
občutljivi hrbtenici.
Masažo naj izvaja izkušen
refleksoterapevt, maser ali fi-
zioterapevt (lahko tudi z aro-
matičnimi zeliščnimi prepa-
rati ali z eteričnimi olji),
akupunkturo zdravnik oziro-
ma usposobljen akupunktu-
rolog, sami pa se lahko od-
pravite v savno ali pa si do-
ma pripravite sproščujočo to-
plo zdravilno kopel z aroma-
tičnimi olji (rožmarin, siv-
ka, bor, smreka).
Obenem pazite na držo in
telesno težo (raje kak kilo-
gram premalo, kakor pre-
več), na redno telesno aktiv-
nost, na dober počitek in spa-
nje na trdi vzmetnici, najbo-
lje na hrbtu (zlasti pri teža-
vah v spodnjih predelih hrb-
tenice - ledveni, križni in tr-
tični), na ustrezen položaj pri
delu in hobijih (delovna mi-
za mora biti hrbtenici v opo-
ro ), kakor tudi na primerno
obutev (stop za previsoke in
pjenizke pete, najboljše so
2-3 centimetrske) in obleko
(ki omogoča nemoteno giba-
nje, ravno držo in neovirano
cirkulacijo).
FILATELIJA
Nove siovensice
znamice
Pošta Slovenije je izda-
la osem novih priložnost-
nih znamk, s katerimi obe-
ležujejo svetovno prvens-
tvo v nogometu, srečanje
predsednikov srednjee-
vropskih držav na Brdu in
dopolnjujejo serijo Rast-
linstvo.
Bržkone bo največ zanima-
nja med ljubitelji znamk in
ne samo njimi, požela znam-
ka navijača, ki so jo izdali
ob svetovnem nogometnem
prvenstvu. Na njej je upodob-
ljen s slovenskimi barvami
premazan navijač z daljno-
gledom, pri čemer je v enem
okularju nogometna žoga, v
drugem pa slovenski grb. Ju-
trišnji prvi dan prvenstva je
posebej označen tudi na pri-
ložnostni kuverti s posebnim
žigom na znamki navijača in
motivom sodniške piščalke
s slovenskim grbom.
Zadnjega maja in prvega ju-
nija bo na Brdu 9. srečanje
predsednikov srednjeevrop-
skih držav, eden letošnjih naj-
pomembnejših političnih do-
godkov v državi. Srečanje je
Pošta obeležila z dvema znam-
kama - na eni je obris držav,
udeleženk srečanja ter motiv
prizorišč - Bleda in Brda. Na
drugi pa je zračni posnetek
kompleksa gradu Brdo.
V seriji rastlinstvo so izšle
znamke z motivi šipka, ka-
milice, baldrijana in dišeče
vijolice.
Države članice Post Evro-
pa so za letošnjo skupno te-
mo motivov znamk izbrale
cirkus in znamko na to temo
je znamko, na kateri je upo-
dobljen mišek, ki visoko nad
cirkuškim šotorom v rokah
drži slona, izdala tudi pošta
Slovenije.	BRST
BIO KOLEDAR
Št. 22 - 30. maj 2002
36
ZAAVTOMOBILISTE
Prihaja
C3
Francoski Citroen je kar
dolgo časa rojeval mali av-
tomobil, s katerim je sedaj
zapolnil vrzel med manjšim
saxojem in večjo xsaro. C 3,
kot se malček imenuje, se-
daj prihaja tudi do sloven-
skih kupcev in dovolj ver-
jetna je napoved, da mu bo
šlo kljub skromnemu pov-
praševanju po novih avto-
mobilih dovolj dobro.
C3 je obel izdelek, za se-
daj na voljo zgolj kot petvrat-
na kombilimuzina. O novih
karoserijskih različicah ne
govorijo, čeprav ni izključe-
no, da se bodo vendarle po-
javile. V dolžino je C3 za 385
centimetrov, pelje pa se v raz-
red B2, kjer so tudi VW po-
lo, pa renault clio, fiat pun-
to ipd. V tem razredu je bilo
v letošnjih štirih mesecih
prodanih več kot 37 odstot-
kov avtomobilov, kar pome-
ni, da je huda gneča.
C3 je slovenskim kupcem
na voljo s štirimi motorji:
močnejši dizelski HDI s 95
KM se pripelje jeseni. Osnov-
ni agregat je 1,1-litrski ben-
cinski, ki razvije 61 KM. Sle-
di 1,4-litrski motor s 75 KM
in prav ta avtomobil z opre-
mo X naj bi bil slovenskim
kupcem najbolj po volji in že-
pu. Najmočnejši je 1,6-litrski
motor s 110 KM. Dizelska po-
nudba je ta hip omejena na
1,4-litrski HDI, ki zmore 70
KM in je po tovarniških trdi-
tvah tudi najbolj varčen.
Opremi sta dve, in sicer X
ter SX, menjalnik ročni pet-
stopenjski. Pri Citroenu Slo-
venija, ki je uradni predstav-
nik Citroena pri nas, upajo,
da se jim bo letos posrečilo
prodati kakšnih 800 C3. Na-
črt se zdi dovolj realen, za
prihodnje leto pa menijo, da
se bo v njihovih trgovinah po-
javilo vsaj 2500 kupcev.
Cene? Najcenejša je iz-
vedenka z 1,1-htrskim mo-
torjem, ki stane 1,93 mili-
jona tolarjev, medtem ko
je najdražja varianta 1,6, ki
stane 2,47 milijona tolar-
jev.
Fusion
gre v
proizvodnjo
i
Na lanskem frankfu^
skem avtomobilskem s^
nu je nemški oziroma aiQ
riški Ford ob novi fiesti p
kazal tudi konceptno vozj|
fusion.
Tedaj še ni bilo jasno, g
bo fusion ostal samo ko^
ceptno vozilo ali pa ga tj
do morda začeli serijsko if
delovati. Sedaj iz Forda pg
haja vest, da naj bi začeli f^,
Siona sestavljati aprila |
kolnski tovarni. Fusion 1«
nastajal na enaki osnovi k|
nova petvratna fiesta, vend®
bo vsaj na pogled precej vij^
ji. S tem avtomobilom n^
bi zadovoljili predvsem ^
ste, ki se vozijo po mestih
O tem, koliko naj bi fusiog
stal in kdaj bo v resnici piij
peljal v avtomobilske trgoi
vine, pa še ni bilo povedi
nega nič točnega.
Citroen C3
Št. 22 - 30. maj 2002
ZA AVTOMOBILISTE
37
Mercedes prenovil CLK
Nemški Mercedes Benz v
zadnjih letih zelo hitro in
pospešeno predstavlja nove
avtomobile in prenavlja sta-
re. Tako je sedaj prišel na
vTSto CLK, kupe in kabrio-
|et. Novi CLK ali CLK druge
generacije se bo na večino
trgov pripeljal čez mesec ali
dva (k nam menda junija)
in bo moral zasenčiti tržno
slavo dosedanje izvedenke,
Id je bila naprodaj od leta
1997 in so jo prodali v 230
tisoč »izvodih«.
Novi CLK, ki bo na začet-
ku naprodaj le kot kupe, je
zrasel v dolžino za dobrih se-
dem centimetrov, za štiri je
višji in za 1,8 centimetra šir-
ši. Po oblikovni plati je spret-
na in elegantna mešanica ti-
stega, kar je videti tudi pri
drugih mercedesih, vendar ne
gre za kopijo ali ponavljanje,
pač pa povsem novo karose-
rijo. Konec koncev navdušuje
tudi količnik zračnega upo-
ra, ki znaša skromnih 0,28.
Nasploh so se kupeja te-
meljito lotili tudi drugje, ne
le zgolj pri pločevini, saj so
naredili podvozje povsem.na
novo, karoserija je za 40 od-
stotkov čvrstejša, kar se pozna
pri voznih lastnostih. V no-
tranjosti je opazno spogledo-
vanje s tistim, kar je videti
pri drugih novih mercedesih
(razred E, pa novi SL ipd.).
Hkrati tovarna trdi, da je se-
rijska oprema novega CLK v
primerjavi s predhodnikom
bogatejša (v denarju naj bi
to znašalo nekako 2800
evrov). Serijsko je avto
opremljen recimo s prednji-
ma varnostnima blazinama,
ki imata prilagodljivo prože-
nje (elektronika upošteva tudi
težo voznika oziroma sovoz-
nika), samodejno klimatsko
napravo, stranskima zračni-
ma blazinama, dežnim tipa-
lom ipd. Za doplačilo ponu-
jajo še veliko drugega, tudi
športno podvozje (to je za 15
milimetrov nižje od običaj-
nega), pa kratke in dolge kse-
nonske žaromete ipd.
Motorna ponudba je širo-
ka in bo zanesljivo zadovo-
ljila zelo široke okuse. Po-
vsem v vrhu bo seveda šport-
na izvedenka z oznako 55
AMG. V njenem nosu in s po-
gonom na zadnji kolesni par
se bo vrtel osemvaljnik V ob-
hke s 367 KM. Nekaj skrom-
nejši po tej strani bo CLK 500,
ki bo zmogel 306 KM, po-
tem pa pridejo na vrsto šes-
tvaljniki in štirivaljniki - ta-
ko bencinski kot dizelski.
Vsekakor je omembe vreden
novi bencinski štirivaljnik z
neposrednim vbrizgavanjem
goriva (CGI) in z gibno pro-
stornino 2,0-litra. Zanj pra-
vijo, da je v primerjavi s po-
dobnimi motorji z drugačno
tehniko vsaj za liter goriva
skromnejši. Vendar vsaj na
začetku ta izvedenka ne bo
naprodaj na vseh trgih, pre-
novljeni CLK bo v Sloveniji
naprodaj junija. Cene še ni-
so znane, začetna izvedenka
pa naj bi stala približno 35
tisoč evrov.
Fiat v težavah
Italijanski Hat, ki je bil nek-
daj povsem v evropskem vr-
hu po obsegu izdelave in trž-
nem deležu, tone vse globlje.
Njegov dolg, v mislih je vsa
industrijska skupina, je letos
narasel na 6,6 milijarde
evrov. Po sedanjih napove-
dih vodstva pa naj bi se sku-
pina iz rdečih številk izvila
že leta 2004, ob tem pa napo-
vedujejo predstavitev 20 no-
vih avtomobilov do leta 2005.
V prvem letošnjem četrt-
letju je Fiat Auto kot najpo-
membnejši del skupine pri-
delal nekako 60 do 70 od-
stotkov nove izgube. Kot pra-
vijo, so sedaj sredi najtežje-
ga obdobja, saj se je povpra-
ševanje po novih avtomobi-
lih v Italiji zmanjšalo za 14,
v Evropi za pa štiri odstotke.
Fiatov tržni delež je na itali-
janskem trgu ob tem padel
na 33,5 odstotka, kar je se-
veda kljub temu lepa števil-
ka, vendarle manjša kot je bila
nekdaj. Fiat je veliko priča-
koval od novega stila, ven-
dar so menja o tem, kako do-
bro ali slabo gre v promet,
precej različna. Poleg tega ne
teče dobro niti prodaji dru-
gih avtomobilov. Ob tem je
slišati, da naj bi Fiat prodal
tovarno Alfa Romeo, v samem
Fiatu pa menijo, da se to ne
more zgoditi, saj naj bi prav
Alfa bistveno pripomogla k
boljšemu poslovnemu in fi-
nančnemu zdravju vse sku-
pine.
Kot je bolj ali manj znano,
je tudi ameriški General Mo-
tors delni solastnik Fiata, ven-
dar za sedaj zanikajo nami-
govanja, da se pripravlja na
povečanje svojega deleža. Za-
nimivo je tudi, da na nedavni
skupščini delničarjev prvič ni
bilo častnega predsednika
Giannija Agnellija, ki se men-
da zdravi v ZDA. Agnelli je
namreč velikokrat dejal, da
bo za njegovega življenja Fiat
ostal samostojen, potem pa...
Fat doblo
Cenejši
rezervni originalni deli
Ljubljanski Avto Triglav, ki je uradni predstavnik skupi-
ne Fiat pri nas, se je odločil za razmeroma ugodno prodajo
originalnih rezervnih delov za avtomobile fiat, lancia in
alfa romeo. Tako ponujajo pri nakupu rezervnih delov za
modele uno in punto (stari izvedenki) ter za bravo in brava
kar 50-odstotni popust. Seveda je mogoče te rezervne dele
za takšno ceno kupiti le pri pooblaščenih prodajalcih.
Berlin, Ford
in zemeljski plin
Avtomobili oziroma njihovi motorji naj bi bili ekološko
kar najmanj problematični, zato avtomobilske hiše zelo skr-
bijo za čistost izpuhov. Vendar motorji niso dovolj, pomem-
bno je tudi gorivo. Pred nedavnim so tako v nemškem Ber-
linu odprli prvo črpalko s plinskim gorivom. Tam bodo
prodajali zgolj naravni zemeljski plin, ki bo služil za pogon
avtomobilov. Ob tej priložnosti je Ford mestu Berlin poda-
ril kar 120 vozil, ki jih bo lahko poganjal zemeljski plin.
Za
Japonsko
toyota ist
Japonska Toyota, največ-
ja avtomobilska tovarna na
Daljnem vzhodu, je zgolj za
japonski trg pripravila majh-
no vozilo po imeni ist. Avto
je narejen na osnovi na Stari
celini zelo uspešnega yarisa,
v dolžino pa ga bo za 385 cen-
timetrov. S tem avtomobilom
naj bi Toyota konkurirala re-
cimo hondi jazz, fordu fusio-
nu, naslednji generaciji maz-
de demio in podobnim. Za
pogon bosta skrbela dva ben-
cinska motorja z gibno pro-
stornino 1,3 (87 KM) in 1,5-
litra (109 KM). Najmočnej-
ši izvedenki naj bi po seda-
njih napovedih namenjali tu-
di štirikolesni pogon. Kdaj naj
bi se avto pojavil v Evropi in
koliko naj bi stal ta hip še ni
znano.
Skupni
projekt
treh tovarn
DaimlerChrysler, Hyundai
in Mitsubishi so se odločili
za skupen projekt, v okviru
katerega bodo izdelovali no-
ve motorje. Tako naj bi iz-
delali 1,8, pa 2,0 in 2,4-litr-
ske bencinske agregate z moč-
mi od najmanj 120 do naj-
več 165 KM. Motorji bodo na-
stajali pod oznako GEA ali
Global Engine Alliance.
Mercedesov maybach bo stal vsaj milijon mark.
Letos prvi maybacii
že velikokrat omenjeni ženevski avtomobilski salon bo letos očitno izjemno zani-
miv. Uradno premiero bodo imeli tudi pri Mercedes Benzu oziroma v okviru projekta
Maybach.
Predstavili bodo namreč avtomobil, ki bo nosil ime po slovitem avtomobilskem kon-
struktorju oziroma inženirju Wilhelmu Maybachu iz začetkov prejšnjega stoletja. May-
bach bo seveda prestižna limuzina, ki jo bo v dolžino za res omembe vrednih 5,5 metra,
medtem ko bo podaljšana izvedenka merila celo 6,5 metra. Pod motornim pokrovom se
bo vrtel bencinski turbinski dvanajstvaljnik s 554 KM. Vse druge podrobnosti še niso
znane, bodo pa ustregli vsaki izvedljivi želji kupca. Cena maybacha seveda ni znana, je pa
jasno, da bo avto stal vsaj milijon mark ali nekaj podobnega. Kot pravijo, naj bi prvi
maybachi na cesto zapeljali že letos.
Št. 22 - 30. maj 2002
38
GLASBA
EKSPRESEKSPRES
•	Sredi prihodnjega meseca
bo izšel dvojni DVD s koncert-
nimi posnetki lanske turneje le-
gendarne britanske heavy-me-
tal zasedbe Iron Maiden.
•	10. junija bo najbolje pla-
čani DJ in producent klubske
glasbe Paul Oakenfold s sin-
glom Southern Sun najavil sko-
rajšnji izid LP-ja Bunkka. Na
plošči bo poleg odlične Carle
Werner, ki je zapela prej ome-
njeno pesem, moč slišati še
zvezdnike Perrya Farrela, Icea
Cubea, Trickya, Granta Leea
Philipsa, Nelly Furtado...
•	Kultna ameriška grunge za-
sedba Pearl Jam je že posnela
ves material za nov album. Zvoč-
no podobo skladb bo članom
benda pomagal oblikovati znani
producent Adam Kasper, ploš-
ča pa bo menda na trgu šele v
začetku prihodnjega leta.
•	Po skoraj petletnem krea-
tivnem premoru se na sceno
spet vračajo razvpiti angleški
techno-friki The Pnxiigy. Z no-
vim singlom Baby's Got A Tem-
per so, tako kot pred leti z udar-
no Smack My Bitch Up, spet
razburili otoško javnost. Nji-
hova tokratna kreacija opeva v
Britaniji zelo popularne table-
te Rohypnol.
•	Na spletni strani remhq.com
lahko najdete remke nekaj pe-
smi z zadnjega studijskega pod-
viga Reveal ameriške skupine
R.E.M. Vseh deset predelav
bend svojim fanom ponuja za-
stonj.
•	Razpadla je ena izmed na-
juspešnejših ameriških ročk
skupin preteklega desetletja Mr.
Big. Tisti manj poučeni jo poz-
najo predvsem po megahitu To
Be With You, ki so ga sredi de-
vetdesetih z velikim uspehom
priredili tudi spet delujoči Šank
Ročk.
•	V soboto, 1. junija, bodo v
Gradcu nastopali spet obujeni
Simple Minds. Poleg številnih
starejših hitov bo peterica tam
godla tudi viže z novega albu-
ma.
•	Pri ljubljanski založbi Ni-
ka je dve leti po izidu albuma
»Ne ustavi me nihče« izšla ko-
lekcija največjih uspešnic An-
je Rupel. Na zbirki so poleg še
vedno aktualnih-Anjinih hitov
(Lep je dan. Odšla bom še to
noč. Plašč ljubezni. Najbolj no-
ri par. Ne pozabi me. Preden
gre. Ključ do srca...) še tri no-
ve skladbe.
•	Pojutrišnjem si lahko v So-
botni noči na nacionalni tele-
viziji ogledate koncert vse pri-
Ijubljenejše bristolske zasedbe
Kosheen, ki ga je posnela eki-
pa TVS.
•	Cankarjev dom pripravlja
43. Jazz festival Ljubljana,
ki bo od 27. do 29. junija v
Križankah. Poleg nekaj doma-
čih jazzerjev je selektor Oli-
ver Belopeta v našo prestolni-
co zvabil še nekaj eminentnih
glasbenikov z obeh strani ve-
like luže (Wayne Shorter Quar-
tet, Trevor Watts Celebration
Band, Charles Lloyd Quartet,
Igor Lumpert - Reggie VVork-
man - Damion Reed, Peter
Brotzmann Chicago Tentet...).
•	Žirija natečaja (predsedo-
val ji je nihče drug kot veliki
Ludovic Navarre alias Saint-
Germain) za elektronsko glas-
bo pri RFl (Radio France In-
ternational / Mednarodni ra-
dio Francija), je letoš-
njo najvišjo nagrado za naj-
boljšo elektronsko glasbo po-
delila slovenski skupini Ran-
dom Logic, ki je pred krat-
kim izdala svoj prvi album za
založbo Tehnika iz Ljublja-
ne. Cilj Nagrade RFl za elek-
tronsko glasbo je promocija
avtorjev ter izvajalcev iz cen-
tralne in vzhodne Evrope, ki
so že aktivni in so izdali vsaj
en album. Random Logic bo-
sta poleg denarne nagrade sko-
zi celo leto deležna izdatne
mednarodne promocije na va-
lovih RFl in hčerinskih radij-
skih postajah po celi Evropi,
predstavljena pa bosta na ne-
kaj koncertih.
Vzhodno je lepo
Matevž Cene s Filter east coast production prinaša v Slovenijo svežino
V času, ko je v totalni eks-
panziji zahodnoevropska
in ameriška glasbena pro-
dukcija, si tu in tam kdo
vendarle zaželi slišati,
spoznati, poslušati še kaj
drugega. Na primer, kaj po-
nuja originalnega na po-
dročju glasbe Vzhodna
Evropa? Eden takšnih, ki ga
je to zanimalo in ki tega ni
počel le zase, je Matevž Ce-
ne.
Od lanske pomladi v okvi-
ru društva Filter, katerega us-
tanovitelj je, deluje Filter east
coast production. »Zagrešil«
jo je Matevž, ki glasbene za-
sedbe iz Vzhodne in Jugovz-
hodne Evrope infiltrira legal-
no v slovenske klube. Glas-
benim sladokuscem pa ponuja
razširjanje glasbenega obzor-
ja. »Drugačna glasba, neko-
mercialna, s primesmi etna,
folka, novi trendi, povezani
z etnom,« to je tisto, kar za-
nima Matevža Ceneta. A očit-
no ne samo njega, saj povsod
po Sloveniji, kjer pripravlja
gostovanja vzhodnoevropskih
skupin, napolnijo klube in pri-
zorišča.
Začelo se je z Madžari, pra-
vi. »V Slovenijo sem jih po-
vabil preko Kluba študentov
celjske regije. Odlično smo
se imeli. Omogočil jim ni-
sem le nastopanja v Sloveni-
ji, temveč tudi, da v njej pre-
živijo nekaj dni, jo spozna-
jo. Ker so bili navdušeni, so
nas povabili, da jim obisk vr-
nemo. Tam smo spoznali sku-
pine, ki bi lahko vzbudile za-
nimanje slovenskega občins-
tva.« Tako se je začelo.
Sodelovanju z Madžari se
je pridružilo še sodelovanje
z Bolgari, z Rusi, z BIH in tu-
di z Indijci. In predlani se je
prvič, a takoj zelo uspešno,
zgodil v Celju, v Mladinskem
centru, Etno urban festival.
Nastal je na podlagi prijatelj-
skih izmenjav, njegov namen
pa je preko glasbe posredo-
vati še vse ostale zvrsti kultu-
re sodelujočih držav. Tega v
sodelovanju z MCC in KŠCR
Filter pripravlja tudi letos
(med 13. in 15. junijem na
dvorišču in v dvorani Mladin-
skega centra v Celju), med na-
stopajočimi pa velja omeniti
Kontrabant, Elevators, Let 3
in madžarske Carbon Fools.
Zanimajo ga skupine, ki
imajo avtorski pristop. Ki iz-
vajajo glasbo s primesmi oko-
lja, iz katerega prihajajo. Tu-
di zasedbe, ki iščejo glasbe-
ne korenine države, od koder
prihajajo, so zanj in občins-
tvo zanimive. »Žal je v Slove-
niji malo takšnih. Nekaj pa
jih vendarle je. Na primer sku-
pina Kvinton iz Dravskega po-
lja, ki je nastopila tiidi v Ce-
lju. Nekaj jih je, ki se ukvar-
jajo s cigansko glasbo, čeprav
tu vse preveč prevladujejo ele-
menti komercializacije,« je
prepričan Matevž Cene.
Koncerte, ki jih pripravlja,
obiskuje od 80 do 100 ljudi
v Celju. Sicer pa jih uspešno
pripravlja povsod po Slove-
niji, tudi na Trnfestu, pa na
festivalu Brežice ipd. »Ljudi
takšna glasba očitno zanima.
Tudi starejšo generacijo, ven-
dar se dogajajo zadeve v klu-
bih, kamor starejši ne zaha-
jajo.«
Matevžu Cenetu je žal, da
je nekaj glasbenikov, ki jih
je pripeljal v Slovenijo, šlo
mimo Celja. Običajno zato.
ker ni bilo dovolj denarja.
Morda včasih tudi ne primer-
nega prostora. Ali bojazni or-
ganizatorjev, da ne bo dovolj
obiska, pa so že napovedan
koncert raje odpovedali, a
Slovenija je kljub majhnosti
velika. Veliko je klubov, kjer
to zvrst glasbe in glasbenike,
ki jih vodi v Slovenijo, radi
sprejmejo.
Matevž Cene omogoča ti-
stim redkim glasbenim za-
sedbam in posameznikom, ki
se ukvarjajo s tovrstno glas-
bo v Sloveniji, da odpotuje-
jo v vzhodnoevropske drža-
ve in se predstavijo na njiho-
vih festivalih. Kontrabant je
odpeljal na Madžarsko. Le-
tos načrtuje zopet Madžarsko
in Sankt Petersburg. Idej in
volje mu ne manjka. Še po-
sebej prisega na glasbeni tu-
rizem. In na to z navdušenjem
pridobi številne vzhodnoe-
vropske skupine, ki jim v Slo-
veniji organizira koncerte,
medijske predstavitve, sezna-
ni jih z deželo, v kateri go-
stujejo in njeno kulinariko,.
dobro kapljico...
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GAŠPER DOM JAN
Vabimo vas na prenos vseh
tekem slovenske nogometne
reprezentance na velikem
platnu na vrtu Krčme pri Za-
morcu, začenši v nedeljo. Za
dopust poskrbite sami.
VSTOPNINE kot vedno NI.
Glasba in šport
Po evrovizijski evforiji, 14. mestu naših Sester, ki so
nam tako pripele uvrstitev na Evrosong tudi prihodnje
leto, se zdaj začenja nogometna evforija. Tudi glasbena,
saj je v preteklih mesecih nastalo zelo veliko nogometno
obarvanih skladb. Bolj redki pa so tisti glasbeniki, ki
niso naredili »nogometne himne«, bodo pa igrali na no-
gometnih tekmah oziroma otvoritvi.
Damir Korošec iz Celja, pa Velenjčani Davor Plamberger,
Dejan Tamše in Tomaž Lojen ter ostali člani STOP-a, sloven-
skega tolkalnega projekta, so že v Seulu, povabili pa so jih na
Drum revij ski festival, v okviru katerega bodo imeli štiri kon-
certe, od tega dva paradna. Istočasno z Drum festivalom se
začenja tudi svetovno nogometno prvenstvo, zato se bodo pri-
reditve združevale in na enem od prizorišč bodo nastopili tudi
naši tolkalisti. Igrali naj bi tudi na nekaterih nogometnih tek-
mah. Med drugim se nameravajo predstaviti s pritrkavanjem
zvonov, pa tudi z avtorsko skladbo Mozaiki 2.	S.B.
20 VROČIH RC
Št. 22 - 30. maj 2002
glasba
39
Ne bojijo se
vurberšicega zmaja
V ansamblu Primoža Založnika je najprej šola, potem pa »muzika«
Na tradicionalni glasbeni
prireditvi Med dišečimi šmar-
nicami v Tremarjih pri Celju
(organizator Franc Draksler,
^asbenik, pevec, čebelar in
muzealec) je nastopil tudi an-
sambel Primoža Založnika
iz Vitanja. Skupina si je v
letošnjem letu zadala obse-
žen program med katerim je
tudi predstavitev na vsaj
enem festivalu ter priprava
prve kasete.
Na predizboru v Podnanosu
so s svojim nastopom prepri-
čali komisijo, ki jih je izbra-
la za nastop na 11. festivalu
Vurberk 2002, ki bo 15. ju-
nija. Zaradi pohval brez stra-
hu pričakujejo srečanje z
»vurberškim zmajem«. »Do-
bro smo pripravljeni in upa-
mo, da bomo občinstvu
všeč,« je povedal vodja, Pri-
mož Založnik, tudi harmo-
nikar, s katerim sodelujejo
(na sliki od leve) Aleš Švab,
ki igra bas in bariton, pevka
Maja Rošer in Roman Rošer,
ki igra kitaro in klarinet ter
poje. S snemanjem skladb ne
bodo hiteli, saj želijo najprej
uspešno končati šolanje, ob
tem pa igrati in snemati.
V Tremarjih (dež je obisko-
valce pregnal v premajhne go-
stinske prostore) so ob an-
samblu Primoža Založnika
nastopili Ljudski pevci s Pre-
vorja, pevka Olgica Trbovc
iz Rečice pri Laškem (posnela
je že šest novih skladb za dru-
go kaseto), ansambel POK iz
Laškega (na snemanje prvih
posnetkov se bodo odpravili
čez mesec dni), dvojčici Mi-
ra in Mojca Lenko s citrami
s Tera pri Ljubnem, vse bolj
popularne Polka punce (22.
junija bodo nastopile na pr-
vem festivalu v Škofji Loki),
trio Franje Marguč z brato-
ma Janom in Žanom, ansam-
bel Veseljaki iz Dobja in do-
mačini Tremarski dukat z Re-
čiškimi pevci.
20. oktobra bodo pri Drak-
slerjevih pripravili tradicio-
nalno glasbeno srečanje, Lu-
keževo nedeljo.	TV
tv oko za odrom
Dva znana glasbenika,
Franc Draksler (levo) in Jo-
že Žlaus (desno) sta tudi
strastna zbiralca starih umet-
nin, saj imata oba lepo ure-
jeni zbirki. Na prireditvi Med
dišečimi šmarnicami si je Jo-
že Žlaus z zanimanjem ogle-
dal zasebni muzejček Fran-
ca Drakslerja (igra tudi v do-
mačem ansamblu Tremarski
dukat, ki v zadnjih mesecih
uspešno sodeluje z odlični-
mi Rečiškimi pevci), v kate-
rem je veliko trgovskih in go-
stinskih starin, v gozdu naj-
denih korenin in kamnov, ši-
valni stroj, svečniki in glas-
beni instrumenti z magneto-
fonom z rogom izdelanim v
Avstriji okoli leta 1910. Oba
zbiralca sta se dogovorila z
sodelovanje, od katerega bo-
do imeli korist predvsem obi-
skovalci, ki bodo ob dobri
glasbi doživeli še kaj druga-
če lepega.
Vrtiljak polk in
valčkov
Ansambel Gašperji po uspelem nastopu na koncertu v Kulturnem centru Laško, s harmoniko Brane ličar.
Brane Tičar okreva
Vodja popularnega an-
sambla Gašperji (ob Nipiču
zmagovalec na Vrtiljaku
polk in valčkov Slovenskih
5 v letu 2001) Brane Tičar po
hudi prometni nesreči uspe-
šno okreva. Med vožnjo z me-
nedžerko Sandro, ki je bila
za volanom, je na avtocesti
v Nemčiji prišlo do trčenja z
drugim vozilom, Tičar pa je
bil hudo poškodovan.
To je hud udarec za ansam-
bel, ki ima do konca leta pod-
pisanih veliko pogodb za na-
stope doma in v tujini. Pevka v
ansamblu Vera Soline je pove-
dala, da se je po začetnem šo-
ku položaj v ansamblu umiril,
za harmoniko pa bo poprijel
Lojze Dolinar, sicer član hišnega
ansambla Jožovc, ki igra v znani
gostilni »Pri Jožovcu« v Begu-
njah na Gorenjskem.
»Ob hudi nesreči smo vi-
deli, koliko ljudi nas pozna
in ceni,« je pripovedovala Vera
Soline: »Klicali so nas Igor
Podpečan, Robi Zupan, Kvin-
tet Dori, Damir Tkavc, Robi
Zupan in drugi. Hvala vsem!
Veste, z našim Branetom smo
skupaj po dvesto in več dni
na leto in v takem času se stke-
jo izredno globoke vezi. Po
prvem šoku upam, da se bom
zdaj tudi lažje lotila ostale-
ga mojega dela, zlasti pisa-
nja tekstov, saj sem v velikem
zaostanku, festivali so pred
vrati, ansambli pa čakajo...«
TONE VRABL
Prihajajo Vaški veseljalci
Zagreti glasbenik Dolfi Volasko iz Dobja ne more brez glasbe, zato je pred kratkim
trio Vaški veseljaki razširil v kvintet in mu dodal še pevko. Posneli so prvi dve
avtorski skladbi Ko ljubezen potrebuješ in Ko očka rojstni dan slavi.
Vaški veseljaki pričakujejo, da bodo še letos izdali prvo kaseto. V ansamblu Vaški
veseljaki igrajo Klemen Kladnik, Monika Gračner, Damjan Pasarič in Marko Kočevar ter
Dolfi Volasko in Samo Volasko. Vaški veseljaki igrajo narodno-zabavno in zabavno glas-
bo ter poskrbijo za humor, tako da jih vabijo na številne koncerte.	TV
ivied
notaivii
•	V nedeljo, 2. junija, bo
na Starem gradu v Celju 8.
srečanje glasbenikov ama-
terjev Slovenije. Prireditev
se bo začela ob 15. uri., na-
stopilo pa bo več kot dvaj-
set skupin in posameznikov,
med njimi tudi Fantje izpod
Rogle, ansambel Primoža Za-
ložnika, Veseljaki in drugi.
Kot gostje se bodo predsta-
vili legendarni Beneški fant-
je.
•	Vodja festivala narodno
zabavne glasbe na Graški go-
ri, Drago Plazi, je sporočil,
da so končali s sprejemanjem
prijav. Prejeli so prijave 23
glasbenih skupin. Do prihod-
njega tedna jih bo komisija
pregledala in izbrala vse, ki
ustrezajo razpisnim pogo-
jem.
•	Mlade Navihanke Marja-
na Hercoga so vse bolj zase-
dene. Po nastopu 15. junija
na festivalu na Vurberku od-
potujejo v Avstrijo, kjer bo-
do nastopile na avstrijski te-
leviziji. Junija in julija ni-
majo več prostih terminov,
avgusta pa le po 18. avgu-
stu, ko bodo nastopile na
Graški gori. Septembra go-
stujejo v Nemčiji.
•	Ljudski pevci s Prevorja
z Jernejem in Markom pri-
pravljajo v dvorani osnovne
šole na Prevorju koncert Kje
so tiste stezice...? Vodja Maj-
da Rezec je povedala, da bo
koncert v soboto, 1. junija,
ob 20. uri s sodelovanjem
ansamblov Vaški veseljaki iz
Dobja, Jurij iz Šentjurja, Tre-
marski dukat z Rečiškimi
pevci, citrarka Irena Zdol-
šek, Veseli Dobrinčani, Gaš-
per Jelen in Jasmina.
•	Jože Žlaus je povedal, da
so Vesele Štajerke igrale na
velikem srečanju poslovnih
žensk (650!) v Portorožu.
»Take žurke ne spravi sku-
paj deset tisoč moških, kar
so počele te ženske,« je bil
navdušen Jože, ki je tudi
»oče« uspele ženske glasbe-
ne skupine, ki se pripravlja
na septembrski večtedenski
odhod v daljno Avstralijo.
Št. 22 - 30. maj 2002
40
MASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Rabarbara
Rabarbara, ki je že zrasla
na vrtnih gredah, je kot na-
lašč, da si z njo osladimo pom-
ladno življenje: pripravimo jo
za posladek, po preprostem
ali zahtevnejšem receptu, od-
visno pač od tega, koliko ča-
sa imamo in za kakšno pri-
ložnost bomo potrebovali sla-
dico. Naj bo sladoled ali na-
vaden kompot, narastek ali
torta, kiselkasti okus po ra-
barbari nam bo vselej ugajal.
Rabarbarin
sladoled
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g mbarbare, 2 mmenja-
ka, 100 g sladkorja, limoni-
no lupino, 1/4 litra sladke
smetane.
Rabarbaro operemo, nare-
žemo na 2 cm dolge koščke
in damo v kožico. Prelijemo
jo z nekaj žlicami vode, da se
povsem zmehča, že skoraj
razpade. Nato jo ohladimo,
odcedimo in sesekljamo v
električnem mešalcu. Rume-
njake in sladkor penasto vme-
šamo. Ko so svetlo rumeni in
narasli, jim primešamo oh-
lajeno, pretlačeno rabarbaro.
Dodamo še nastrgano limo-
nino lupino in stepeno slad-
ko smetano. Zmes napolni-
mo v kovinsko posodo za le-
dene kocke. Sladoled posta-
vimo v zamrzovalnik, pri-
pravljen bo v približno 3 urah.
Ledena bomba
Iz rabarbare in jagod pri-
pravimo imenitno sladico za
slovesnejše priložnosti.
Za 6 oseb potrebujemo:
500 g rabarbare, 2 žlici be-
lega vina, 100 g sladkorja, 1
limono, 2 žlički malinovega
sirupa, 1 jajce, 50 g sladkor-
ja, 3/8 litra sladke smetane,
75 g lešnikovih piškotov (ma-
krone), 4 žlice maraskina,
500 g jagod , 80 g sladkorja,
1 zavitek otroških biskvitnih
piškotov.
Rabarbaro narežemo na 3
cm dolge kose, damo v koži-
co s 100 g sladkorja, nastrga-
no limonino lupino, belim vi-
nom in malinovcem. Posodo
pokrijemo, pristavimo na šte-
dilnik in kuhamo na počasnem
ognju toliko časa, da rabar-
bara razpade. Nato postavi-
mo kožico v večjo posodo z
ledeno vodo, da se rabarba-
rin kompot hitreje ohladi. Jaj-
ce penasto vmešamo s 50 g
sladkorja, smetano čvrsto ste-
pemo. Jajčno peno in stepe-
no smetano zamešamo v ra-
barbarin kompot, mešamo ze-
lo previdno in rahlo. Lešni-
kove piškote pokapamo z žga-
njem. V kovinsko skledo ali
podolgast pekač z zaobljenim
dnom (1 liter) napolnimo po-
lovico rabarbarine mase. Po-
tresemo z lešnikovimi piško-
ti in prekrijemo s preostan-
kom mase. Površino zgladi-
mo. Posodo pokrijemo in po-
stavimo za 5 ur v zamrzoval-
nik. Preden ledeno bombo
ponudimo, pripravimo jago-
dov preliv. Jagodam odstra-
nimo peclje. Nekaj najlepših
sadežev prihranimo za okras.
Druge zmešamo s sladkorjem
in pretlačimo ali sesekljamo
v električnem mešalcu.
Posodo s sladoledom po-
držimo pod mrzlo vodo, na-
to sladoled zvrnemo na pla-
denj. Ledeno bombo ponu-
dimo z jagodovim prelivom
in s preostalo stepeno slad-
ko smetano ter s piškoti.
Marmelada iz
rabarbare in
pomaranč
Potrebujemo: 1 kg rabar-
bare, 6 do 7 pomaranč, 1 kg
sladkorja.
Rabarbaro očistimo, ope-
remo in narežemo na majh-
ne kose. Pomaranče temeljito
umijemo z vročo vodo, osu-
šimo jih in tanko olupimo.
Lupino narežemo na tanke re-
zance. Rabarbaro in poma-
rančno lupino damo v koži-
co, zalijemo z malo vode in
zavremo. Dodamo 1 kg slad-
korja, premešamo in zavre-
mo, zalijemo s sokom 3 do
4 pomaranč. Kuhamo, da se
marmelada zgosti. Še vročo
napolnimo v kozarce, ki jih
zapremo s celofanom.
Rabarbara v
vinjaku
Potrebujemo: 1 kg rabarha.
re, 600 g sladkorja, 1 liter %
njaka, vanilijo.
Rabarbaro očistimo, opere-
mo in narežemo na 2 cm dolg^
kose. V pripravljene pollitrske
kozarce zlagamo menjaje plast
rabarbare in plast sladkorja, v
vsak kozarec damo tudi pol stro-
ka vanilije. Zalijemo z vinja-
kom in prekrijemo s celofanom.
Kozarce postavimo za 3 do 4
tedne na suho in hladno me-
sto. Od časa do časa vsebino
premešamo, da se bo sladkor
raztopil. Rabarbaro potem upo-
rabljamo za prilogo k pudin-
gom ali k riževemu narastku.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Št. 22 - 30. maj 2002
NASVETI
41
Top na push-up!
Ni nevarno, pa tudi ne povsem nedolžno oblačilce - top kot najbolj modna
eksplozija z erotičnim nabojem v letošnji poletni sezoni
Ne, ne gre za kakšen boj-
ni ukaz avstro-ogrskemu
topničarju, naj potisne gor
tisto usodno ročko pri to-
pu... Stvar sploh ni ubijal-
sko nevarna, saj gre zgolj
za super modno oblačilce,
top imenovano.
Pravzaprav sliši top tudi
na imena korzet, steznik, bu-
sters in životec, v rahlo raz-
ličnih vizualnih variacijah
seveda. Vendar, ko ga bolje
pogledamo, vidimo, da či-
sto nedolžna tale cunjica ven-
darle ni. Med drugim nare-
di po zaslugi podloge v stilu
čudežnih push-up nedrčkov,
iz še tako skromnega ženske-
ga oprsja, zavidanja vredna
baročna »balkončka«. Torej?
Če že ne zavisti pri istem,
pa mora zagotovo prevzeti
odgovornost za kakšno di-
halno-srčno aritmijo pri nas-
protnem spolu.
In od nekdaj je bilo tako.
Natančneje vse od 15. stolet-
ja dalje, ko je bil rojen kot
spodnje perilo. Zaradi večje
togosti najprej zlepljen iz
dveh plasti platna, v 17. sto-
letju ojačan s kitovo kostjo,
od 18. stoletja dalje pa še z
okrasnimi zavezalkanimi tra-
kovi spredaj ali zadaj. Vse z
namenom stisniti pas in dvig-
niti prsi!
Nostalgija za
lUlouiin
Rougeom
Na začetku 20. stoletja sta
slavna Poiret in Madeleine
Vionnet zahtevala osvobodi-
tev ženskega telesa iz tovrst-
ne mučilne naprave, ki je ne-
malokrat tudi resno ogrozi-
la zdravje žensk.
Koščene steznike so zame-
njali tanjši in krajši, ki se ni-
so zajedali v pas. Ampak,
pred tem se je zgodilo še
usodno leto 1889. Sredi ra-
zuzdanega Pariza je namreč
zrasel najbolj razvpiti hram
plesno-glasbenih spektaklov,
Moulin Rouge. Z njim je tu-
di top oziroma korzet doži-
vel prav slavo. Nič več se mu
ni bilo treba skrivati pod ob-
leko, ampak je postal samo-
stojen in najbolj izzivalen kos
plesnih kostumov pomanj-
kljivo oblečenih plesalk.
V	tej vlogi se je skozi ka-
snejša desetletja še nešteto-
krat pojavil, v osemdesetih
je blestel kot bombastično
Gaultierjevo oblačilo v glas-
benem spotu Madonne. Na-
to malce poniknil pod mod-
no gladino, lani pa znova kot
ogromen val pljusknil na
trendovsko površino z film-
sko uspešnico Moulin Rou-
ge.
V	letošnjem poletju se top
napoveduje kot hit-oblačil-
ce za dnevne kot tudi večer-
ne priložnosti. Še zdaleč ni
neudoben in stiskajoč kot ne-
koč, saj je ukrojen iz elastič-
nih, koži prijaznih materia-
lov. Ki pa še vedno stisnejo
in dvignejo...
Tudi Slovenkam? Tudi, saj
smo nekaj tovrstnih oprav že
videli na letošnjih Viktorjih
in nato na prireditvi Najbo-
lje oblečene Slovenke in Slo-
venci. Se boste tudi ve »za-
vozlale« vanje? Pohvalno!
Vendar le, če izpolnjujete es-
tetske pogoje, ki jih top zah-
teva. Vitko postavo, lepa ra-
mena in kožo z nadlahtmi,
kjer ni niti sledu o kakšni »za-
stavi« ali maščobni blazini...
Torej, če vam je to prikup-
no oblačilce všeč - uteži v ro-
ke, na hladilnik pa kakšno
top-fotografijo s topom!
Pripravila:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Št. 22 - 30. maj 2002
42
OGLASI - INFORMACIJE
Št. 22 - 30. maj 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 22 • 30. maj 2002
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 22 - 30. maj 2002
INFORMACIJE
45
Št. 22 - 30. maj 2002
46
»RAZVEDRILO
Št. 22 - 30. maj 2002
informacue
47
DESKANJE
PO SPLETU
Kdo
je boljši?
Se spominjate spletne stra-
li Am I Hot Or Am I Not? Za-
avna stvar. Obiskovalci si
iledajo fotografijo nekega
lonimneža ali anonimke in
lu/ji dajo oceno od ena do
Bset. In to je vse. Eni so po-
iilarni in drugi niso. Tako
reprosto gre to. Obstajajo pa
adi variante na temo. In ena
med njih je Whatsbet-
cr.com (www.whatsbet-
pr.com).
Osnovna zamisel je prav ta-
K preprosta, kot prej omenjeni
nginal, le da imate tukaj na
TOljo vedno le dve naključni
ibiri, odločati pa se morate
ped tem, katera vam je bolj
pč oziroma, katera se vam
Bi boljša. Primerjava, torej.
Sazvrščevanje zato tukaj po-
pka malce drugače, toda re-
ailtati so prav tako zabavni.
Če hočete torej potratiti ne-
iaj dragocenega časa, je ta
Iran kot nalašč za vas. Izbira-
1 boste lahko med ljudmi in
tvarmi, med dogodki in po-
Jvi, skratka omejitev ni. Naj-
olj pogosto je zastopana po-
mlarna kultura, od znanih
brazov do čudaških praks kot
recimo, hipnotizem. Ali
ešnjeva pita. Hja, nič čudne-
saj lahko svoje favorite ali
fiti-favorite prijavite tudi sa-
ii. Med igranjem s to stranjo
^m nekje naletel na črko »C«,
rtznam: ne vem, ali ima kak-
globji pomen, ali pa gre
jOlj za črko c, stvar se mi je
lela dovolj bizarna, da sem
dal glas.
Brez lestvic seveda ne bi bi-
nič. Rezultati v glavnem po-
lnijo število zmag v »dvo-
Jjih«, se pravi, kolikokrat je
'ločen vpis zmagal. Ne po-
vsem, saj se rezultati množijo
z rahlo zapletenimi faktorji pri-
čakovanja zmage posamezne
opcije, toda v to se raje ne bi
spuščal. Recimo, da gre za ne-
kaj takega, kot pri športnih
stavnicah. V končni fazi pa je
vse skupaj dokaj enostavno. Če
je rezultat pozitiven, potem po-
meni, da je ljudem ta izbor
bolj ali manj všeč. Če ni... hja,
saj veste... Pregledovanje te les-
tvice zna biti zelo zabavno, vam
povem.
Sicer pa je stran najbolj za-
bavna, kadar morate izbirati
med dvema bizarnima stvare-
ma. To se mi zdi bolj zanimi-
vo kot izbirati med dvema
zvezdnikoma ali zvezdnicama.
Kako bi se odločili vi, če bi
morali izbirati med zajčkom-
robotom in pravim pravcatim
tankom? Ali pa med Termi-
natorjem in dekletom iz rekla-
me za pivo? Hm.
Ob strani se nahajata les-
tvici desetih najbolj in naj-
manj priljubljenih. Na zad-
njem mestu je po pričakova-
njih Adolf Hitler, sledi mu
Osama Bin Laden in KKK. Ta-
koj za njimi so N'Sync, Back-
street Boys, Hanson in Bili Ga-
tes. Dokaj predvidljivo, kaj-
ne? Med najbolj priljubljeni-
mi pa kraljuje Einstein, kar
me je prijetno presenetilo. Bil
sem namreč prepričan, da
bom na lijegovem mestu ug-
ledal Britney Spears.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
Planinski kotiček
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 2. junija na po-
'd na Snežnik in Kozlek. Odhod z avtobusom bo ob 5. uri
Jvtobusne postaje na Glaziji. 8. junija bo pohod po vrho-
^ Zg. Dravske doline (Avstrija). Na pot bodo krenili ob 5.
i z Glazije. 15. junija pa se bodo odpravili še na Kepo.
Ihod bo prav tako ob 5. uri z Glazije. Dodatne informaci-
po telefonu 545-29-27.
l*laninsko društvo Zabukovica 1. 6. pripravlja ob svoji
■letnici izlet čez Dobrovlje - od Letuša do Vranskega,
'hod avtobusa z Glazije bo ob 7.10, iz Migojnic pa ob
0. Vse informacije po telefonu 031 860-188.
vodnik
Gledališče
Slovensko ljudsko gleda-
lišče - Ločitev 30. in 31. 5.
ob 17. na Odrupododrom, za
abonma po posebnem razpo-
redu; Chicago 2. 6. ob 19.30
za izven.
Mladinski center 5. 6. ob
11.30 prva in ob 17.30 druga
predstava Matura krimi, Po-
slovno-komercialne šole v
nemškem jeziku.
Plesni forum 31. 5. ob 21.
uri monospolno gledališče
Debbie da dol dallas.
Kulturni dom Vojnik 31.5.
ob 20. komedija Vinka
Moderndorferja Mama je
umrla dvakrat dramske sku-
pine Kud France Prešeren
Vojnik, v režiji Marijana Pu-
šavca.
Koncerti
železniška postaja Zida-
ni Most 1. 6. ob 20.30 slav-
nostni koncert ob 100-letni-
ci Železničarske godbe Zidani
Most, pod vodstvom Franci-
ja Lipovška.
Glasbena šola Velenje 31.
5. ob 19.30 koncert pevskih
zborov šaleškega Akadem-
skega pevskega zbora. Pom-
lad in Freya.
Razstave
Galerija sodobne umet-
nosti 4. 6. ob 19. uri otvori-
tev pregledne razstave del Žar-
ka Vrezca. Na ogled bo do 6.
7.
Osrednja knjižnica razi-
skovalne naloge Mladi za Ce-
lje, do 20. 6.
Savinov likovni salon li-
kovna dela učencev OŠ Spod-
nje Savinjske doline, do 8. 6.
Fotografski atelje Josipa
Pelikana razstava Josip Pe-
likan v planinah.
Galerija Mozaik razstava
del Štefana Marflaka.
Mladinski center Celje
Strip Venezuelca Alexa M.
Gassola, do 31. 5.
Knjižnica Gimnazije Ce-
lje - Center razstava fotografij
s petih celin Francija Horva-
ta.
Likovni salon 31. 5. ob 19.
uri otvoritev razstave Dnev-
nik, Mojce Senegačnik.
Grad Podsreda razstava
Okus po sliki.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indigo.
Galerija Volk Celje v sli-
karjevi podobi.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad razstava li-
kovnih del učencev OŠ iz Ce-
lja in Petrovč.
Mestna galerija Šoštanj
slikarska dela francoskega sli-
karja Jacquesa Bernarda Ber-
jaca.
Galerija Volk Celje Špela
Cvetko, do 31. 5.; hotel Evro-
pa Zdenka Vinšek, do 15. 6.;
hotel Štorman Raj ko Boga-
taj, do 31. 5.; galerija Mik
Celje Milan Todič, do 22. 6.;
Etol Slavica Lovenjak, do 31.
5.; avla splošne bolnišnice
Celje Mednarodni dan medi-
cinskih sester, do 30. 5.; Ga-
lerija Borovo Saša Grad, do
11. 6..
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog Prometna
pot v Hermanov brlog. Stari
pisker Zatirani, a nikdar po-
teptani; atelje Josipa Pelika-
na Celje, ki ga ni več.
Delavnice,
seminarji...
Muzejske ustvarjalne de-
lavnice - Hermanov brlog
- Z balonom okoli sveta 30.
5. ob 10. uri.
Mladinski center Celje 30.
5.: od 16. do 17.30 anglešči-
na; 31. 5. od 17. do 19. španš-
čina in ob 21. uri Clubbing;
1. 6. od 14. do 16. španščina
in od 12.30 do 14. ure ple-
sna šola; 2. 6. od 13. do 16.
prenos nogometne tekme
Španija-Slovenija; 3. 6. od
20. do 22. tae-bo; 4. 6. od
17.30 do 19. likovna delavni-
ca, od 15.30 do 20.30 ple-
sna šola ter 5. 6. od 20. do
22. tae-bo.
Ostalo
Mladinski center Celje 30.
5. ob 20. uri potopisno pre-
davanje Andreja Rustje o Ka-
nadski Arktiki.
Levstikova soba Osred-
nje knjižnice 6. 6. ob 19.
uri predstavitev knjige dr.
Boža Repeta Jutri je nov dan,
Slovenci in razpad Jugosla-
vije.
Muzej novejše zgodovi-
ne 1. 6. od 9. do 12. ure bolšji
sejem.
Plesni forum Celje 30. 5.
- odprta vrata za oriental-
ski ples in ogled nastopa te-
čajnic tečaja za orientalski
ples.
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union od 30. 5. do 5. 6.
ob 16.30, 18.30 in 20.30 Na-
črtovalka porok.
Mali Union od 30. 5. do
5.	6. ob 17. uri najstniška ko-
medija Dekleta zgoraj
(brez), ob 19. uri drama Kač-
ji pastir in ob 21. drama Moje
ime je Sam.
Metropol od 30. 5. do 5.
6.	ob 17.30 pustolovski film
Vojna zvezd: Epizoda II -
napad klonov ter ob 20. uri
akcijska drama Mušketir.
Kino Žalec 31. 5. ob 20.30
in 1. 6. ob 18.30 drama Va-
ruh meje. 1. 6. ob 20.30 in
2. 6. ob 18.30 grozljivka Vsi-
ljivci ter 2. 6. ob 20.30 dra-
ma V pasti.
Kino Vransko 31. 5. ob 20.
uri srhljivka Vsiljivci.
Kino Velenje - velika dvo-
rana od 30. 5. do 4. 6. dra-
ma Prah ter akcijski znans-
tveno-fantastični triler Spi-
der-Man.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja Časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19. 3000 Ceije,
telefon (03) 42 25 100,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de.
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-maii: radio@ni-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška SeliŠnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
poŠti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
Št. 22 - 30. maj 2002
48
ZANIMIVOSTI
Glej jo,
ptičko!
črno na belem iz minulih časov ter Celje in Celjani na
Pelikanov dan
Za minulimi časi radi
vzdihnemo, češ, škoda, da
jih ni več in da jih nikoli
več ne bo! Pa vendar se jih
da priklicati nazaj, so letos
znova (na bienalni priredi-
tvi) dokazali organizatorji
Pelikanovega dne. Muzej
novejše zgodovine Celje, v
sodelovanju s Fotografskim
društvom Celje, V.S. Styling
in tistimi Celjani, ki so se
minulo soboto znašli v me-
stu in postali akterji doga-
janj na ulicah, na dvoriš-
ču ateljeja ali pa pod nje-
govim steklenim svodom.
Prišli so se fotografirat,
obujat spomine ali pa so pri-
našali orumenele fotografi-
je iz družinskih albumov, ki
so nekoč nastale v Pelikano-
vem ateljeju. Te bodo pred-
stavljene na razstavi Celje ne-
koč in danes, skupaj z otroš-
kimi izdelki v fotografski de-
lavnici in utrinki Pelikano-
vega dne na letošnji 25. maj,
ki bo na ogled od 29. maja
do 12. junija v Muzeju no-
vejše zgodovine Celje. Spet
čas za obujanje spominov,
tako kot pričujoče fotogra-
fije...
Večer prej pa sta hčerka
Josipa Pelikana, Božena Pe-
likan in ministrica za kul-
turo Andreja Rihter, odpr-
li razstavo Josip Pelikan v
planinah (avtorja razstave
sta Andreja Rihter in Rado
Gologranc). Andreja Rihter
se je spominjala mojstra Pe-
likana iz otroških let z do-
mačega dvorišča v Razlago-
vi ulici, ki je mejilo na ate-
lje, hči Božena pa njegovih
odhajanj z doma s težko fo-
tografsko opremo na rami...
Tudi proti hribom nad Lo-
garsko planino, »kamor je
včasih vozil avtobus, danes
pa ljudje brez avtomobila ne
morejo več do te lepe doli-
ne«. Vesela pa je bila, da se
je z razstavo in Pelikanovim
sobotnim dnem kolo časa za-
vrtelo nazaj v preteklost.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
Mlada mamica ob srečanju z Ano Žorž iz Ško^e Loke, ki je bila z obleko in opremo iz svoje zbirke tudi leti
pogost motiv fotografov.
Čedne dame in gospode je bilo mogoče videti ob vozilu ford iz leta 1928, ki je družinska last Rudija Ferleža iz
Šentjurja.
Dušan Cafuta s starim fotoaparatom: »Glejte ptičko!«
Joži Sovine iz Muzeja novejše zgodovine je z
domala pozabljeno lajno zbujal pozornost mini
dočib, da so postali in prisluhnili.
V sodelovanju s člani Fotografskega društva Celje so otroci »slikali«
brez fotoaparata.
Božena Pelikan in Andreja Rihter Pelikanovim dogajanjem v mestu in
razstavi na pot. (Foto: Helena Vogeisang)
Celjani so v atelje prinesli številne zanimive fotografije mojstra PelikK
od ovekovečenja osebnih praznikov, do, na primer, posnetkov s prosil
leta 1954 na Ostrožnem. Izbrane se bodo znašle na posebni razstavi
Št. 22 - 30. maj 2002