INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE Poletne prireditve: Podgorsko rajanje (slike zgoraj) in športni dan v Bruhanji vasi (slika levo) Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 8. 2010. JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM 6 Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREŠNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE Imamo vse. Skoraj vse. www,mix,si Ipli'^ T  . lil Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^ ^Iše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani. Smo sredi pravega poletja, nekateri na zasluženem dopustu, nekatere pa to še čaka. Sam sem izkoristil samo pet dni dopusta, pred mano pa je veliko dela na več področjih, najpomembnejše pa je zagotovo prijava na objavljen 2. javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR 2. razvojna prioriteta: gospodarsko-razvoj-na infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2. informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Bele lise so za potrebe tega javnega razpisa definirane kot območja, kjer ob času prijave na javni razpis širokopasovni priključki niso omogočeni,oziroma kot območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki in kot območja, za katera je na dan objave javnega razpisa s strani operaterjev izkazan neobstoj komercialnega interesa. Neobstoj komercialnega interesa je izkazan na območjih, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka in kjer se v naslednjih 24 mesecih od datuma objave javnega razpisa s strani operaterjev elektronskih komunikacij ne planira gradnje širokopasovnega omrežja, ki bi omogočila povezovanje končnih uporabnikov s hitrostjo vsaj 2 Mb/s na končnega uporabnika in je z analizo poslovnega modela možno dokazati, da takega omrežja ni mogoče zgraditi in upravljati brez ustvarjanja izgube iz poslovanja. Območja belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja je objavilo ministrstvo na svoji spletni strani. Kadar je na delu naselja iz seznama belih lis širokopasovno omrežje omogočeno, se za belo liso šteje le tisti del naselja, kjer širokopasovno omrežje še ni omogočeno. Le tisti del naselja je lahko predmet gradnje širokopasovnega omrežja po tem javnem razpisu in le tisti del naselja se lahko upošteva v merilih tega javnega razpisa. Lokalna skupnost je dolžna v vsakem naselju sama ugotoviti dejansko stanje, zaradi tega se po vaseh izvaja anketa. Vljudno prosim vse, da anketo čim prej izpolnite. Na ta razpis se bomo prijavili skupaj z naslednjimi občinami: Občino Kočevje, Občino Črnomelj, Občino Metlika, Občino Kostel, Občino Sodražica, Občino Osilnica in Občino Ribnica. Občina Kočevje bo nosilka skupnega projekta, ki bo prevzela vlogo koordinatorja in nastopala v imenu povezanih lokalnih skupnosti v razmerju do ministrstva. V okviru projekta bomo na področju belih lis v vseh osmih sodelujočih občinah zgradili novo odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij. Projekt se bo izvedel po principu javno-za-sebnega partnerstva, kjer bo del omrežja zgrajenega z javnimi sredstvi (sredstva Evropskega sklada za regionalni raz-voj-ESRR) takoj po izgradnji prešlo v last posamezne občine, del omrežja zgrajenega z zasebnimi sredstvi pa bo prešlo v last občine po obdobju 20-ih let. Celotno omrežje pa bo od trenutka izgradnje upravljal in vzdrževal upravljavec omrežja za obdobje 20-ih let (vendar največ 30 let). Prvo odpiranje vlog bo 15. 10. 2010 ob 10.00 uri na sedežu ministrstva, Kot-nikova 38, Ljubljana. Odpiranje vlog zaradi pričakovanega velikega števila prijav ne bo javno. Odpiranje bo opravila strokovna komisija, imenovana s strani ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Upam, da bomo na tem razpisu uspešni, ter v naslednjem letu pričeli z gradnjo tako potrebne informacijske tehnologije. Druga pomembna zadeva je priprava projektne dokumentacije za vrtec na Vidmu. Izvajalec je pripravil osnutek IDZ projektne dokumentacije na podlagi priporočil naročnika k natečajnemu elaboratu. Na ta osnutek so bile podane pripombe oziroma dopolnitve. Izvajalec se strinja z dopolnitvami. Izdelava projektne dokumentacije poteka po pla- nu. Pred pričetkom projektiranja naslednje faze projektne dokumentacije je potrebno pridobiti geodetski posnetek za celotno območje Šolskega centra -JVIZ OŠ Dobrepolje. V letošnjem letu bi radi pridobili gradbeno dovoljenje, v začetku naslednjega leta pa pričeli z gradnjo tako pričakovanega vrtca. V Jakličevem domu želimo vzpostaviti večji red in racionalno uporabo prostorov. V tem mesecu smo se dogovorili za čiščenje še preostalih prostorov in steklenih površin. Opazili smo, da ima ključe vse več uporabnikov, ter se tako odgovornost oseb zmanjšuje. Zaradi tega smo povabili strokovnjaka, ki bo pripravil sistem zaklepanja vseh prostorov. Postopno bomo šli v zamenjavo vseh ključavnic, ključe pa bodo prejeli le tisti, ki bodo odgovorni za določen prostor. Uporabnik ne bo mogel več izdelati dodatnih ključev in jih dajati ostalim osebam. Za vse uporabnike bomo imeli sestanek, na katerem se bomo dogovorili o uporabi prostorov v Jakličevem domu. Idejni projekt podtlačne kanalizacije Ponikve je bil predstavljen vaščanom, pripravila se je dopolnitev idejne zasnove ter poslana soglasodajalcem za pridobitev projektnih pogojev. Izvaja se že geodetski načrt celotne kanalizacije. Pripravlja se tudi razpis za izvajalca podt-lačne kanalizacije. Odločili smo se za dvofazni postopek izbere izvajalca. V prvi fazi se izbere izvajalce, ki oddajo popolno vlogo, imajo ustrezne reference, ter se prizna sposobnost gradnje. V drugi fazi se izbere najugodnejši ponudnik. Čim prej bi radi pridobili gradbeno dovoljenje ter izbrali izvajalca del. Ureditev centra Videm je skoraj zaključena. Položiti je potrebno le kamen okoli fontane in rampe za invalide na zadnji strani občinske zgradbe. Dela se niso izvajala zaradi prevelike vročine, ker je velika nevarnost, da masa, na katero se polaga kamen razpoka. Investicija ureditve centra v Kompoljah in na Cesti poteka po planu. Predhodna arheološka izkopavanja se bodo začela izvajati naslednji mesec, poplavna študija pa je že v izdelavi. Upamo, da bomo imeli čim prej pripravljena oba dokumenta, da se nadaljuje postopek Občinskega prostorskega načrta. Želim vam prijetno preživljanje teh vročih poletnih dni, da bi našli v tem času balzam za svojo dušo. ♦ 27. redna seja OS Dobrepolje Mojca Pugelj Svetniki so najprej soglasno potrdili zapisnik zadnje redne seje. Župan je sejo nadaljeval s poročilom o planiranih in izvedenih delih v občini. Ureditev vaških jeder v naselju Struge in Kompolje Za urejanje vaškega jedra v Kompoljah je ustrezna dokumentacija pripravljena, izvajalec del je izbran (podjetje Rekon), za Struge pa se še čaka vodno soglasje. Ko se ga pridobi, se gre v pridobitev gradbenega dovoljenja. Za to ureditev bodo pripravili na razpis, s katerega naj bi bila ureditev s strani kohezijskega sklada financirana v višini 85% vrednosti naložbe. Natečaj za šolsko športni center JVIZ Do-brepolje Pogodba je podpisana, tako da se pripravlja celovita dokumentacija. Vrednost natečaja je bila 103 tisoč evrov. Potekajo intenzivni pogovori za odkup zemljišča. M. Marolt je predlagal, da se kupi samo zemljišče za vrtec (ne tudi za dvorano). Župan je pojasnil, da obstajata dve opciji: ali odkup samo dela zemljišča za vrtec, ali odkup za vrtec in športno dvorano. Po njegovem mnenju je realno pričakovati, da se bo vrtec začel graditi prihodnje leto. Prostorski plan Javna razgrnitev naj bi bila že meseca junija. Pa je ni bilo, ker so na občino z Ministrstva za kulturo dobili dopis, v katerem piše, da je v občini premalo odkritih arheoloških najdišč. Tako se bo sama razgrnitev zavlekla. Širokopasovno omrežje Združilo se je več občin, ki bodo skupaj nastopile na razpisu. Obrtna cona Predstruge Na Ministrstvu za kmetijstvo nastajajo problemi pri parcelaciji in pri izgradnji dovozne poti in mostu - Ministrstvo za okolje in prostor je zahtevalo, da se naredi 31 metrov dolg most, kar pa bo težko izvedljivo. Kanalizacija in ČN Ponikve Kmalu naj bi bil pripravljen idejni načrt, predstavljen bo vaščanom Ponikev Komasacijske poti so zaključene, vrednost je bila 70 tisoč evrov V Jakličevem domu je postavljena garderoba v avli, po pogovoru z nekaterimi ljudmi bi jo bilo potrebno dati na drugo mesto. Pripravili so še popis predmetov, ki manjkajo (luči, reflektorji). Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Hočevje (2. obravnava) Ta odlok je bil obravnavan že na vseh pristojnih odborih, nova vrednost komunalnega prispevka naj bi znašala 1.461 EUR. Po mnenju župana ta znesek ni sporen, saj je občina financirala celotno izgradnjo vodovodnega omrežja. Njegova želja je, da se čim več uporabnikov nanj čim prej priključi. Celotna vrednost investicije je dobrih 715 tisoč evrov, stroški investicije, ki jih pokriva občina, so se zmanjšali za cca. 50 tisoč evrov, tako da delež občine znaša 381 tisoč evrov. Zato naj bi se na predlog župana višina komunalnega prispevka v višini 1.461 EUR zmanjšala na 1.294 EUR.* Pa vendar svetniki tega amandmaja niso potrdili - 4 za, 5 proti. *izračun je narejen za površino parcele 1.210 m2, neto tlorisno površino objekta 102,40 m2 in po določenih faktorjih dejavnosti Po mnenju vaščanov Hočevja, ki jih je bilo nekaj prisotnih tudi na seji, je komunalni prispevek previsok. Po posvetovanju med svetniki in predstavniki vaščanov pa je bilo ugotovljeno, da je občina predlagala najnižjo možno ceno za komunalni prispevek. Pa vendar vaščani še vedno niso zadovoljni in se ob takšni ceni ne bi priključili na nov vodovod. Odlok je bil po krajši razpravi sprejet soglasno. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda ZD Grosuplje - 1. obravnava Sprememba odloka je bila potrebna zaradi zastarelosti veljavnega odloka. Veliko stvari je bilo potrebno na novo dodati oz. brisati iz sedanjega odloka. Nov odlok celovito in na osnovi spremenjene zakonodaje ureja ustanovitvena pravila javnega zavoda ZD Grosuplje. Svetniki so s popravkom odlok sprejeli. Svetniki so izglasovali tudi novo občinsko volilno komisijo, mandatna doba članov traja štiri leta. Razpravljali pa so tudi o Letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja občine Dobrepolje. Nakup dveh parcel na Vidmu je potreben za izgradnjo vrtca in športne dvorane, dve zemljišči sta potrebni za odkup zemljišča za izgradnjo regionalne ceste v Četežu. En del zemljišča naj bi se kupil na Vidmu pri gostilni Brdavs za izgradnjo pločnika. Okvirna vrednost nakupov je dobrih 205 tisoč evrov. Pri Letnem načrtu prodaje nepremičnega premoženja pa gre za prodajo 3 parcel v Pod-gori. Okvirna vrednost prodaje pa je slabih 185 tisoč evrov. Svetniki so načrt prodaje in nakupa soglasno podprli. Zadnja točka je bila namenjena soglasju k dodatnim uram pouka na PŠ Kompolje in PŠ Struge v prihodnjem šolskem letu. Občina bo tako za dodatne ure namenila dobrih 19 tisoč evrov. Odbor za družbene dejavnosti je soglasje obravnaval, z njim se strinja, prav tako so ga svetniki podprli brez razprave. ♦ Pod točko Vprašanja, predlogi in pobude pa je kar nekaj svetnikov izpostavilo problem KAMNOLOMA. Župan je jasno povedal , da je stanje v kamnolomu abnormalno. Sam je tudi večkrat zahteval inšpekcijski nadzor, ki pa ga do danes še ni bilo. Poklical je direktorja KPL, s katerim pa nista našla skupne besede. Po njegovem mnenju do leta 2021 ni rešitve, po tem letu pa je konec dejavnosti v naši občini. Rešitev je, da se jih v lokacijskem načrtu s parametri omejijo. Po mnenju svetnika LDS, Jožeta Samca, ima KPL tudi rudarski načrt, katerega bi se morali držat, pa se ga ne. Kdo lahko garantira, da se bodo držali lokacijskega načrta...?! Po mnenju Samca so šli že zdavnaj kršili rudarsko pravico. Kljub obljubam so že zdavnaj prebili bariero in so že v Ponikvah. Samec je še dodal, da je občina tista institucija, ki bi morala pritisnit na KPL. Župan je že aprila predlagal, da naj bi se sestali inšpektorji, občina in predstavniki KPL, vendar do pogovora še ni prišlo. S strani svetnikov je prišel predlog, da se naj še enkrat obravnava lokacijski načrt, ki bi lahko z določenimi parametri omejil delovanje KPL-ja. Sklenili so, da naj bi to tematiko temeljito in celovito obravnavali na eni izmed sej, še pred lokalnimi volitvami. Podjetniške in druge informacije Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Drugi javni razpis za ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu v letu 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za bla-žitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki je posledica smrti, več kakor 50-odstotne invalidnosti, več kakor šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj šti-riurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ARSK-TRP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=925 2. Javni razpis za ukrep 323 ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so: fizične in pravne osebe ter občine. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=922 3. Javni razpis za ukrep 322 obnova in razvoj vasi. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so občine. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=920 4. Javni razpis za ukrep 123 iz PRP 20072013 - za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem lastnih kmetijskih proizvodov in pridelavo grozdja ter vina oziroma pridelavo oljk. Raz-pisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje naložb, ki so v skladu z 31. členom Uredbe PRP in zadevajo: predelavo kmetijskih proizvodov in trženje lastnih kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I, predelavo živil, ki niso zajeta v Prilogi I in katerih surovina so kmetijski proizvodi, skupne naložbe predelave kmetijskih proizvodov in predelave živil, prvo stopnjo predelave lesa. Rok za oddajo vlog je do vključno 31. 8. 2010, do 24. ure. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=921 5. Javni razpis za ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev - ukrep 121 za leto 2010, za naložbe na področju novih izzivov. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev namenjene prilagoditvam na nove izzive v kmetijstvu. Podpora se dodeli enostavnim (do 50.000 EUR) in zahtevnim naložbam. Rok za oddajo vlog je do vključno 31. 8. 2010, do 24. ure. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=924 6. Javni razpis za ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev - ukrep 121 za leto 2010, za naložbe na področju živinoreje in medu. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih za naložbe kmetijskih gospodarstev na področju živinoreje in za naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic. Podpora se dodeli enostavnim (do 50.000 EUR) in zahtevnim naložbam (nad 50.000 EUR). Rok za oddajo vlog je od vključno 31. 8. 2010, do 24. ure. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=923 7. Javni razpis za ukrep 321 osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev. Cilj ukrepa: s podporo naložbam v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij omogočiti enake možnosti dostopa do informacij in storitev, ki jih ponuja to omrežje, podeželskim prebivalcem in gospodarstvom v Pomurju. To je zlasti po- membno na območjih, kjer so t.i. bele lise. Pogoji za sodelovanje: vlagatelji so občine. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=917 8. Javni razpis za financiranje investicijskih projektov na področju primarne kmetijske pridelave. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem s projekti na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov. Razpisana ugodna posojila bo Sklad dodeljeval v dveh sklopih, in sicer: Sklop 1 nudi posojila z nižjo obrestno mero. Sklop 2 nudi posojila z višjo obrestno mero in ne vsebuje elementov državnih pomoči. Roka za oddajo prijav sta še: 31. 8. 2010, in 29. 10. 2010. Več: www.rdf-sklad.si. 9. Javni razpis za ukrep 311 - diverzifika-cija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev. Cilj ukrepa je prispevati k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. To bo omogočilo začetek ali posodobitev opravljanja nekmetijske dejavnosti, spodbudilo ustvarjanje novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na kmetijah. Hkrati bo prispevalo k izboljšanju socialnih in ekonomskih razmer na kmetiji. Najvišja stopnja pomoči znaša 60 odstotkov upravičenih stroškov. V primeru naložb v obnovljive vire se stopnja pomoči poviša za 10 odstotkov. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=915 10. Javni razpis za ukrep 312 - podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev. Cilj ukrepa je prispevati k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju in s tem k izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na podeželju ter zagotovitvi dodatnih zaposlitvenih možnosti in povečanja dohodka. Najvišja stopnja pomoči znaša 60 odstotkov upravičenih stroškov. V primeru naložb v obnovljive vire se stopnja pomoči poviša za 10 odstotkov. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=916 Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=890 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Statistični podatki za občino Dobrepolje Občina Dobrepolje je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 103 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 67. mesto. Statistični podatki za leto 2008 kažejo o tej občini tako sliko: Konec leta 2008 je imela občina približno 3.800 prebivalcev (približno 1.900 moških in 1.900 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 129. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 37 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2). Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je - 0,5 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 24,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 23,9 (v Sloveniji 10,9). Povprečna starost občanov je bila 41,1 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših - tako kot v večini sloven- skih občin - večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 121 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo - tako kot v večini slovenskih občin - med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let Podatki za leto 2008 Občina Slovenija Površina km2 103 20.273 Število prebivalcev, 31.12.2008 3.824 2.032.362 Število moških, 31.12.2008 1.920 1.003.945 Število žensk, 31.12.2008 1.904 1.028.417 Naravni prirast -2 3.509 Skupni prirast 90 22.093 Število vrtcev v občini 2 845 Število otrok v vrtcih 131 65.966 Število učencev v osnovnih šolah 350 161.887 Število dijakov (po prebivališču) 144 87.465 Število študentov (po prebivališču) 232 114.391 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 1.620 879.257 Število zaposlenih oseb 744 789.863 Število samozaposlenih oseb 224 89.394 Število registriranih brezposelnih oseb 58 63.216 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 1166,74 1391,43 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) 784,56 899,80 Število podjetij 223 152.541 Prihodek podjetij (1.000 EUR) 57.862 95.786.283 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2008 1.468 830.047 Število osebnih avtomobilov, 31. 12. 2008 1.793 1.045.183 Količina zbranih komunalnih odpadkov (tone) 1.293 847.451 ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 131 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1-5 let, jih je bilo 71 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (70 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2008/09 izobraževalo približno 350 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 140 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 60 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 55 študentov in 8 diplomantov. Med osebami v starosti 15 let-64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 66 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (62 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 3,5 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (6,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 16 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 %. Vsak 82. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 28. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (1.059 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (3.165 EUR na prebivalca). V obravnavanem letu je bilo v občini 384 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 60 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 89 m2. Vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (47 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 8 let. V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 344 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 75 kg manj kot v celotni Sloveniji. ♦ Poziv staršem otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami: Manca se dobro počuti v vrtcu, vendar so tri ure dodatne pomoči na teden premalo... Juretu ne gre v šoli, posebni oddelki so zanj veliko predaleč... Mateja potrebuje ustanovo - dom, ki bi ji nudil enostavne zaposlitve, v času za sprostitev pa bi Tina končuje usposabljanje, potrebuje varno in prijetno okolje za druženje, delo in varstvo, potrebuje drobne pozornosti... Andreju pešajo moči, potreboval bi celodnevno oskrbo... Takih zgodb je veliko. Le kako, da država ne poskrbi, da bi se stvari uredile? Vse prevečkrat smo mnenja, da so vsega krivi nezainteresirani državni uradniki. Pa je res tako? Osebe, ki odločajo o raznih pravicah teh oseb, npr. izdajajo odločbe o invalidnosti oseb, izdajajo odločbe o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, napotujejo te otroke na razne obravnave, tistim osebam, ki lahko pomagajo, ne smejo povedati zgodbe o Andreju, Mateju, Juretu, Manci. Zakon o varstvu podatkov jim prepoveduje, da bi si izmenjavali podatke. Tako tisti, ki bi lahko pomagali, ne vedo, koliko je takih zgodb in ne vedo, kaj ti »otroci« potrebujejo. In če jim ne bomo povedali mi, dragi starši, skrbniki, sorodniki, prijatelji, znanci, bodo še naprej imeli zvezane roke. Povejmo, koliko nas je in kaj potrebujejo ti »otroci« danes ter kaj bodo še potrebovali. Da bomo vsaj imeli upanje... Ob sodelovanju s Centrom za socialno delo Grosuplje in Društvom Sožitje se želimo povezati starši otrok s posebnimi potrebami, ugotoviti naše potrebe in potrebe naših otrok ter na podlagi teh predlagati in sooblikovati rešitve zanje. Oglasite se na spletni naslov Cetra za socialno delo Grosuplje, gpcsd.grosu@gov.si, pokličite na številko 01 781 80 61 in tam boste dobili tudi vse nadaljnje informacije o namenu tega poziva. Lepo vabljeni k sodelovanju. Starši otrok s posebnimi potrebami im. Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje • franc.omahen@lj.kgzs.si SK KMETOVALEC IN KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA VAS VABITA NA prireditev na temo strniščne obdelave in setve ter blagoslova traktorjev v soboto, 14. avgusta 2010, ob 9. uri v Podgori, občina Dobrepolje. Dnevni red prireditve: 9.00: prikaz strniščne obdelave in setve na njivi g. Staneta Novaka ob cesti. Bruhanja vas proti Podgori 11.00: zbor udeležencev pri koči TD Podgora, pozdravni nagovori 11.30: blagoslov traktorjev ( gospod Škulj Franc) 12.30: tekmovanje ekip v gozdarskih igrah Za hrano, pijačo in glasbo bo poskrbljeno Zaželeno je, da pripeljete traktorje in mehanizacijo na blagoslov. VABLJENI Vabilo na ekskurzijo na Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni Tudi letos kmetijsko svetovalna služba Dobrepolje v sodelovanju z občino organizira strokovno ekskurzijo na kmetijski sejem v Gornji Radgoni. Ekskurzija bo potekala v sredo, 25. avgusta 2010. Ogledali si bomo večjo govedorejsko kmetijo in kmetijsko živilski sejem. Na koncu programa sledi večerja na turistični kmetiji. Lastna udeležba bo cca. 15 EUR, še ni končno določena, ker je program še v pripravi (možna minimalna sprememba). Čas odhoda iz Strug ob 6.30, iz Kompolj ob 6.40, iz Vidma izpred avtobusne postaje ob 6.50. Prijave sprejemam na KSS Dobrepolje na telefon 7867 150. Franci Omahen NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV avgust - september........................................................................................................................................................................... ODPRTI NATEČAJI IN RAZPISI * Literati seniorji - razpis: Območno srečanje literatov seniorjev - do 20. 8. 2010 MED BESEDO IN PODOBO, RAZSTAVA LIKOVNIH DEL petek, 17. september 2010, ob 18.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje Otvoritev tematske območne razstave likovnih del, ki bodo prispela na razpis. Strokovna selektorica za regijski nivo bo ponovno likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Izbrana dela bodo razstavljena na regijski razstavi, ki bo letos postavljena v Logatcu. OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV torek, 21. september 2010, ob 16.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje Odrasli literati imajo vsako leto priložnost, da predstavijo svojo letno produkcijo pod strokovnim vodstvom. Letos bo njihova dela komentirala mag. Ana Porenta, ki bo vnaprej prebrala vse prispevke in podala svoje mnenje ter se pogovorila z ustvarjalci. Srečanje bo kot ponavadi potekalo v prijateljskem vzdušju. DRŽAVNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE ROCKOVSKO BESEDILO 2010 sobota, 25. september 2010, Stična Zaključek natečaja bo potekal ob srečanju neuveljavljenih in inovativnih glasebnih skupin, ki je že v lanskem letu preraslo okvire izpostave in bo tudi letos vseslovensko srečanje izvajalcev in ljubiteljev tovrstne glasbe. REGIJSKO SREČANJE OKTETOV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN sobota, 25. september 2010, Cerknica Na regijskem srečanju imajo priložnost predstavitve male pevske zasedbe, ki so bile za regijski nivo izbrane na območnih srečanjih. DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE - KAKO SE BOJUJEM PROTI "REVŠČINI"? - RAZSTAVA PO NATEČAJU torek, 28. september 2010, ob 17.00, Mestna knjižnica Grosuplje LE PLESAT ME PELJI, DRŽAVNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN - 2. del sobota, 9. oktober 2010, Maribor Državno srečanje odraslih folklornih skupin bo potekalo v dveh delih in na dveh različnih lokacijah. Na srečanju se bodo predstavile folklorne skupine, ki so bile izbrane na regijskih srečanjih po celotni Sloveniji. Izbor z regijskih srečanj je pripravila strokovna spremljevalka Branka Moškon. Iz ivanške izpostave bo v Mariboru nastopila FS Ponikve. Župnijski dan prekoračil pričakovanja Franc Škulj, župnik Župnijski dan, ki smo ga obhajali 4. julija v župniji Dobrepolje, nam bo ostal v lepem spominu. Prekoračil je naša pričakovanja, saj se je zbralo na njem preko 700 ljudi. Pri mašnih oznanilih smo se že zahvalili Podgorcem, ki so s svojim znanjem in prakso izvrstno pripravili vso postrežbo, vsem, ki ste pripravili tako okusen krompir, kot tudi kuhinji doma Svete Terezije in našim pridnim in spretnim skavtom in animatorjem, ki so ljudem prijazno in spretno postregli. Sama priznanja in hvaležnost smo sprejemali cel teden. Potem pa pridejo spet novi dogodki in stari ostanejo le v spominu. Bila pa je pogosto izražena želja, naj bi bil župnijski dan vsako leto. Hvaležni smo ponovno pekarni Blatnik, ki je darovala kruh in ima vedno razumevanje za vse potrebe v kraju. Bog povrni vsem, ki ste napekli toliko dobrih slaščic, kot tudi vsem, ki ste to z veseljem jedli, da se ni nič zavrglo. Vsi nastopajoči so nam s svojim programom polepšali skupno bivanje. Ponosni in hvaležni smo, da imamo toliko skupin, ki znajo in so pripravljene sodelovati, da nekatere zaradi plohe sploh niso mogle priti na vrsto. Imamo jih v dobrem. Vsem Bog povrni! Bog povrni Alešu in njegovi skupini za ozvočenje, da smo vsi tudi slišali, kar se je dogajalo. Najbolj dragocena izkušnja pa je, da smo začutili najprej v cerkvi pri sveti maši in potem v nadaljevanju, da smo člani dobrepoljske župnije pravi bratje in sestre, ki se imajo radi in so radi skupaj. Oba duhovnika sva vesela in hvaležna tudi vaše pozornosti ob najinem 20-let-nem oziroma 40-letnem jubileju duhov-ništva. Bogu in vsem za vse hvala. ♦ Našo občino so obiskali člani folklorne skupine Mladi glas iz Kanade Mojca Pugelj K nam so prišli otroci zdomcev, živečih v Kanadi. Želja teh otrok je obiskati domovino staršev in starih staršev in dokazati, da je slovenska skupnost v Torontu in okolici zelo močno povezana. Peli so in plesali štajerske, gorenjske in belokranjske plese, svoje znanje o plesu pa so izpopolnili tudi na seminarju o Slovenskih plesnih in drugih izročilih pod vodstvom Tanje Drašler in Tomaža Simetingerja. Pripravili so celo turnejo, ki jo je organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu s sofinanciranjem Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS. Prvič so plesali v Tatrah v Brkinih, nato na Bledu, v Postojnski jami, v naši občini. Celo popoldne so preživeli v koči pri Tatjani Kavaš Gregorič (Slovenki, ki tudi večino časa preživi v Kanadi), ki jim je pripravila piknik. Prišli so tudi nekateri člani folklorne skupine iz Ponikev, da so si z njimi izmenjali plesne izkušnje. Zvečer so se skupaj predstavili na zelo prisrčni prireditvi, kjer plesa, petja, vriskanja in zvokov harmonike ni manjkalo. Nato so sledili nastopi na Mediteranskem festivalu v Izoli, Piranu in Kopru, nastopili so tudi na Mladinskem srečanju rojakov v Vipavi, na Taboru Slovencev po svetu v Dolenjskih Toplicah, nato pa še v Lenartu, v Šentjoštu, v Škofji Loki in v Metliki. Na nastopih v Sloveniji jih spremlja ansambel Brjar iz Goriških Brd. Slovenska plesna skupina Mladi glas je bila ustanovljena že leta 1974. Danes, po 35 letih, v skupini deluje 90 plesalcev in plesalk, starih od 7 do 28 let. V Slovenijo je prišlo 24 članov. Sicer pa je bil Mladi glas v Sloveniji že štirikrat, prvič leta 1985, potem tri leta kasneje, zadnjič pa pred petnajstimi leti. Eni so bili letos prvič v Sloveniji, drugi ne, vsi skupaj pa so nastope pri nas komaj čakali. Hoteli so pokazati, kaj znajo in da so ponosni, da so Slovenci. ♦ PodgoTsko^ rajanje — vsak. je del celote 26. junija ob 11. uri se je pričelo tretje PODGORSKO RAJANJE, tradicionalni projekt Turističnega društva Podgora, ki je namenjen vsem generacijam, ki si želijo medgeneracijskega povezovanja. Kaligrafija z Jolando Jereb Saša Strnad, TD Podgora Namen projekta je stičišče različnih generacij, kultur, umetnosti, gibalnih in športnih iger, eko in etno dejavnosti ter zabavnih znanosti. Umetniki, mentorji in prostovoljci poskrbijo, da obiskovalci prireditve preko delavnic ustvarjajo, se učijo, delijo znanje, spretnosti, obujajo običaje, spoznajo delovanja društev ter se sprostijo v naravi. Vse brezplačne ustvarjalne delavnice in aktivnosti so se odvile v prijetnem, naravnem okolju, v naravovarstvenem rekreacijskem centru pri Koritu v Podgori (NVRC). Na začetku prireditvenega prostora so se nam predstavili pravi gobarji iz Društva gobarjev Štorovke iz Hočevja z razstavo gob in predstavitvijo koče v Šentru-marju. Slavko Pajntar pa je za vse sodelujoče na prireditvi skuhal okusno obaro po kateri še danes diši. Društvo podeželjskih žena Dobrepolje - Struge je v svojih značilnih oblekah in gostoljubnostjo oskrbelo obiskovalce z izdelki peciva, pletenk in kruha. Društvo Radensko polje z mentorico Laro predstavilo krajinski park Radensko polje in izvedlo delavnico na temo projekta Pomagajmo žabicam. Društvo Fran Govekar je z mentorico Alenko predstavilo delovanje društva s poudarkom na koliščarjih iz ljubljanske- ga barja, g. Janeza Skubic pri obdelavi lana na stari način v vseh fazah in popestrilo s pravimi poslikavami po telesu z ga. Anito. Zavod za razvojno ustvarjanje je z mentorico Ano poskrbel za motoriko in spretnost naših sončkov s Sončevimi štafetami, pri Darinki Grmek Štrukelj smo lahko pletli vrbove venčke za lovljenje sanj, pri Markotu Kožarju pa smo se lahko preizkusili v zbijanju koze »Koza-klamf« s katerim so se prvič predstavili na Dnevu sonca. V bližini je imela krasen kotiček kali-grafinja Jolanda Jereb, ki je s pravimi gosjimi peresi pisala naša imena in ostale želne kaligrafskega znanja tudi naučila. Taborniki rodu Louis Adamič ^y^'i^llylSI^^ Apty toys so nam predstavili poseben material iz gume, moosgumi pena, še posebej primeren in prijazna za vrtce in šole, iz katere so imeli postavljen razstavni prostor v obliki grada skupaj z delavnico zapestnic, torbic, kron, mečev s princeskama Sabino in Andrejo, kraljem Robertom in kraljico Klavdijo. V popoldanskem času se nam je pridružila knjižnica Dobrepolje z razstavo posebno izdelanih knjig in delavnico, kjer si lahko izdelal kazalnik za knjigo. Niso manjkali niti skavti STEG Videm-Dobrepolje, ki so s svojimi oblekami popestrili prireditev in prikazali izdelavo rakete na vodni pogon, ki so jo tudi uspešno testirali. Trupa aduta se je odločila, da bo predstavila izdelovanje anti stresnih žogic iz riža in učila osnove žongliranja, hkrati pa je prvič za javnost predstavila tudi izdelke vilink in vilinov Tine Pobaline. V delavnici iz odpadnega materiala pri Maji, Moniki in Luciji so iz zamaškov, škatlic, nogavičk, kuhalnic, blaga, papirja in gumbov nastale zanimive skulpture, lutke in predmeti. Janja in Karmen sta se igrali z visečimi skulpturami, mobili, ki so svoj prostor dobili kar na krošnjah dreves. Navdušili so nas tudi izredno veliki milni mehurčki, ki so bili velikokrat večji od otrok, ki so jih ustvarjali s pomočjo Mete, Fibi in Frenka. Kotiček Freestyle frizure pri Bojani, Barbari in Tini je bil zelo obiskan, kar je dodalo mavrico našemu dnevu. Matija Kobola je z razstavo izdelkov, posod, vrčev, zajemalk in medvedkov marsikoga očaral, navdušil pa je tudi z delavnico, kjer si lahko izdelal leseni izdelek. V glasbeni delavnici pri Špeli in Vidi smo se naučili otroške pesmice in izdelali podgorske vuvuzele. Sadno -zelenjavni kotiček pri Neven-ki, Ani in Nataši je naša telesa polnil z vitamini in duhovitimi pripovedmi. Pravijo, da je smeh pol zdravja, in res je tako, Razstava učencev OŠ Dobrepolje še posebno če nas razvedrijo take frajle! Sprostili smo se s skoki in poskoki na skalnem gradu Markota Strah in prav nič nas ni bilo strah, saj sta nas skrbno čuvala Gašper in Žan. Popoldne nas je s konjsko parado pozdravila ekipa konjeniške sekcije Td Pod-gora, ki so so vračali iz dvodnevne konjenice in obiskovalcem omogočili jahanje s konji. Taborniki roda Louis Adamič so postavili manjši tabor, nas naučili izdelati več vrst vozlov, postavili totem, čez dan pripravljali taborni ogenj in na večer prika- Sadno - zelenjavni kotiček Freestyle frizurca Bojane Meglen za obrvi zali protokol s prižigom ognja. Ko smo prepevali smo na ogenj vrgli še nekaj krompirja in večer se je zaključil ob tabornem ognju s toplino duha. Vendar to ni bilo vse. V koči je bila na ogled tudi likovna razstava učencev OŠ Dobrepolje. In seveda še marsikaj, a tisto ... marsikaj je dopustilo vsakemu obiskovalcu, da je dokončal zgodbo, ki se je odvila pred njim. Življenje ni narejeno iz velikih dogodkov. Življenje je sestavljeno iz majhnih stvari. Iz tega, kako zjutraj vstanete, kaj počnete in kako, kako se sporazumevate, kaj rečete, mislite in čutite - vse je odvisno od tega. Vezi so premice, ne dalji-ce. Daljice postanejo šele takrat, ko vsi na premici umremo. Fizično postanemo da-ljice. Vezi so, ker smo vsi le eno. In isto. Z nekaj razlikami... Bili smo skupaj ali bolje, ostanimo skupaj: kolo se vrti, za vse. Zdaj smo gor, zdaj dol, zdaj levo, zdaj desno - ah, kako neprijetna so ta merjenja... a kaj bi to, kajne!? Ko se nas dotaknejo, čisto zares, takrat vse nepomembno izpuhti. Kuhinja z dušo! Zato je prav, da se nadgrajujemo, obiskujemo in podpiramo. Prav je, da stremimo h kakovosti, a prav je tudi, da se zavedamo, da edina prava pohvala in potrditev ždita najprej v nas samih. Le izkopati se moramo iz anesteziranosti in se Obiskovalci jahajo konje končno ugledati. Živeti strast ustvarjalnosti, saj nam to podarja radostno življenje. Zdaj pa se vrnimo vsak k svojemu. Skrbno se opazuj-mo. Saj nismo Bog, da bi se ukvarjali z drugimi. Podgorsko rajanje ostaja dobronamerna prireditev in v prihodnjem letu, 18.6.2011, tudi Festival za otroke, mladino in medgeneracijsko povezovanje. Zato se zahvaljujem vsem podpornikom prireditve, članom in vaščanom Podgore ter vsem snovalcem, mentorjem, animatorjem in skupinam, ki ste se sodelovali pri uresničitvi PODGORSKEGA RAJANJA in omogočili vsem otrokom in mladini dan ustvarjalnosti, radosti in sprostitve. Otroci so tega vredni. ♦ DAN SONCA 2010,5. festival ustvarjalnosti na Trubarjevi domačiji na Rašici, in DAN ZA ZARKEv Ljubljani 22. maja se je na Trubarjevi domačiji na Rašici je ob 11. uri pričel že peti DAN SONCA. Na otvoritvi festivala so v pestrem programu nastopili gledališčniki iz OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, lutkarji iz KUD Fran Govekar Ig in mladi iz folklorno gledališkega krožka podružnične OŠ Sveti Gregor. Zavod za razvijanje ustvarjalnosti V uvodnem nagovoru je idejni vodja in koordinatorica festivala mag. Ana Poren-ta poudarila vlogo prostovoljstva tako pri organizaciji kot tudi izvedbi festivala od samih začetkov v letu 2006. V imenu Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, Zavoda Med.Over.Net in JZ Trubarjevi kraji se je zahvalila 150 prostovoljcem, ustvarjalcem, znalcem, snovalcem in animator-jem, ki so pripravljali letošnji peti festival. Zahvalila se je tudi vsem društvom in zavodom, ki so postali že stalni sodelavci festivala ter podpornikom, ki omogočajo, da festival nima vstopnine ter da je ustvarjanje na delavnicah za vse brezplačno in da tisti, ki delijo svoje ideje, čas in energijo z obiskovalci, prejmejo simbolično zahvalo - majice festivala in knjižne nagrade. Poudarila je koncept festivala, ki želi vsem generacijam obiskovalcev omogočiti ustvarjanje, učenje, delitev znanja, spretnosti, obujati stare običaje, medgeneracijsko sodelovati ter se sprostiti v čudovitem naravnem ambien-tu. Dan sonca, ki je največji tovrstni festival od Ljubljane do Kolpe (Nedelo, 24. 5. 2009), je letos povezovala simpatična, energična in iznajdljiva voditeljica Petra Petravič. Številčna množica se je po otvoritvi festivala podala na barvito raziskovanje dogodivščin ter tržnega in de-lavniškega prostora Dneva sonca ob Trubarjevi Rašici. Na začetku prireditvenega prostora se je predstavila Velikolaška pomladna tržnica (Javni zavod Trubarjevi kraji) z etno izdelki, v delavniškem delu na otoku so ustvarjalci pripravili zanimive in atraktivne dejavnosti: Art Les izdelovanje lesenih vrtavk, Zavod Varna pot poučne in zabavne spretnostne naloge za informiranje o prometni varnosti, Društvo pa-raplegikov osrednje Slovenije voščilnice, darilca ter prikaz slikanja z usti. Likovni pedagoginji Renata in Teja Tegelj sta priredili mali likovni ex tempore Moje sonce, TD Podgora - skupina St*art je obiskovalcem omogočila izdelovanje najrazličnejših domiselnih lutk, Zavod Parnas pa ličnih kačjih pastirjev (knjižna znamenja). Anisha je v gibalni delavnici učila dekleta orientalskih plesov. Darinka Grmek Štrukelj je z obiskovalci pletla vrbove venčke za lovljenje sanj, akademska slikarka Mateja Kavčič iz Društva Se- zam je naredila cvetno travnate mandale, v katerih so se bleščali kamni. Katarina Duščak je učila izdelovati glinene posodice na lončarskem vretenu, Martina Jug pa je dekletom vpletala kitke med lase. Andrej Perhaj je popeljal radovedneže na obisk v Trubarjev muzej in predstavil življenje našega rojaka. Razvojni center Kočevje Ribnica je pripravil animacijsko delavnico za razvoj podeželja Leader (LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe). Sodelavci Zavoda Med.Over.Net so uprizorili pravo malo (humorno obarvano) ordinacijo na prostem in svetovali, kako ravnati ob različnih tegobah ter skupaj z društvom L&L navduševali obiskovalce za projekt Svet, ki raste z nami. Petošolci OŠ Primoža Trubarja so postavili stojnico s čudovitimi unikatnimi punčkami, ki rešujejo življenja otrok (projekt Unicef). Skavti STEG Škocjan - Turjak 1 so se utaborili na bregu Rašice, učili vozlati, se igrali skavtske igre in celo pripravili kosilo. Postavili so tudi leseni pontonski most čez Rašico, s katerega je marsikateri nadebudnež čof-nil v mrzlo vodo. Neumorni ZRU-jevi prostovoljci so ves čas vozili obiskovalce s kanuji po Rašici, Jože Starič pa je vodil sončeve štafete. Poleg delavnic je bilo tudi letos veliko priložnosti za dogodivščine. Člani spletnega projekta www.pe-sem.si so nam vsako uro postregli z eno svojih pesmi. Ena najzanimivejših pa je bila gotovo svetovno prvenstvo v Koza-klamfu (Rašca open 2010). Ideja o obujanju stare pastirske igre se je rodila na Literarni skupini UTŽO Velike Lašče. Tik pred začetkom Dneva sonca, 5. festivala ustvarjalnosti, je organizator in sodnik prvega prvenstva Marko Kožar prekvalificiral napovedano »prvo prvenstvo evropske skupnosti« v »prvo svetovno prvenstvo v zbijanju koze«, s čimer smo se prireditelji festivala strinjali. Po predtek-movanju, v katerem so se mladi (po pra- vilniku je to igra, namenjena predvsem dečkom med 8. in 15. letom) pogumne-ži spoznali s to staro igro in njenimi pravili, se je že začelo 1. svetovno prvenstvo. Pokal Kozaklamf 2010 je osvojil trinajstletni Domen Verovšek, sledila sta mu Nejc Duščak in Dan Grešak. Sklepni del festivala, imenovan Sončni sij, sta z glasbo letos obarvali domači mladi rockovski zasedbi Sweet Nation in Ogrožena vrsta ter Halima s skupino Nawar z orientalskimi plesi. Ne moremo tudi mimo vseh, ki jih tukaj žal ne bomo omenili, a so ključne osebe festivala: prostovoljci, ki pomagajo pri postavitvi prizorišča, na delavniš-kih prostorih, pri izvedbi dogodivščin, ozvočenju, varnosti, pospravljanju prostora in pri sami pripravi festivala. Brez njih Dneva sonca ne bi moglo biti. Zahvaljujemo se založbi Didakta d.o.o. za čudovite knjižne nagrade za ustvarjalce, Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici d.d. za podarjene majice, Skok sportu za izposojo varnostnih jopičev, Pekarni Blatnik za prigrizke ter Občini Velike Lašče in Domexu Elektronika za finančno pomoč. Naj še omenimo, da smo v sodelovanju s Sezamom, združenjem staršev in otrok iz Ljubljane za kulturni festival Še so z nami, ki sodi v projekt Ljubljana -svetovna prestolnica knjige 2010 v soboto, 19. junija 2010, pripravili »pomanjšani« Dan sonca, festival ustvarjalnosti, ki smo ga poimenovali DAN ZA ŽARKE v novem Severnem mestnem parku Navje - Zupančičeva jama. Predstavili smo se z delavnicami, ki se dotikajo knjige, pravljic in lutk. Na začetku Dneva za žarke sta nastopila Anja Mikič in Denis Crovel-la iz Slovenskega združenja za cirkuško pedagogiko Cirkokrog s simpatično zgodbo Cirkuški piknik. Družine, ki so prišle v park in prišleki iz Azilnega doma - udeleženci mednarodnega tabora prostovoljcev z otroki so se nato preizkusili v različnih dejavnostih: izdelovanju lutk s Sašo Strnad iz TD ST*ART Podgora, z ZRUjevimi sodelavci so ustvarjali v Hiši Abecednici, se igrali različne igre, izdelovali vrbove venčke za lovljenje sanj in pravljic z mentorico Darinko Grmek Štrukelj in se seznanjali s staro pastirsko igro Kozaklamf, ki jo je tudi tokrat vodil Marko Kožar. V svet starih knjig pa je mlade popeljala kaligrafinja Jolanda Ljubljanska. Dan za žarke je posvetil predvsem v domišljijski in knjižno obarvani svet delavnic, ki smo jih že srečali na Dnevu sonca. Z njegovimi žarki smo prvič z veseljem gostovali v Ljubljani. Medtem, ko oddajamo članek, pa naj omenimo še to, da smo s sončevimi štafetami, vrbovimi venčki in kozaklamfom gostovali na sobotni (26. 6.) Podgorski ringaraji v občini Dobrepolje. Prireditev so organizirali člani TD Podgora, povabilu nanjo pa smo se z veseljem odzvali, saj so naši stalni gostje na Dnevu sonca že nekaj let. Za tiste, ki ste bili z nami, je tu nekaj fotografij za obujanje spominov, za druge pa naj izzvenijo kot vabilo, da se nam naslednje leto pridružite in z nami sooblikujete nepozaben ustvarjalni Dan sonca. Vse, ki jih zanima kaj več o vsebinah in poteku letošnjega Dneva sonca (in vseh preteklih) pa vabimo na ogled nove spletne strani www.dan-sonca.si. ♦ Godbeniki v Stuttgartu Dobrepoljski godbeniki smo se odzvali prijaznemu povabilu Zvoneta Štrublja ter 10. in 11. julij preživeli v Stuttgartu v Nemčiji Foto: Klemen Škrlj in Alenka Cimerman Na pot smo krenili že v petek zvečer in v sobotnih jutranjih urah prispeli v Stuttgart, kjer nas je Zvone pričakal z dobrodošlico in zajtrkom. Po zajtrku smo se v spremstvu vodiča zapeljali skozi mesto ter obiskali Porschejev muzej, imeli pa smo tudi nekaj prostega časa - tako smo se lahko sprehodili po trgovinah, kaj prigriznili in se prepričali, da Zvone lokalnega piva le ni zaman pohvalil. Po nastanitvi v hostlu je bilo časa za počitek le malo - popoldne smo se do-peljali v Esslingen, kjer nas je čakal nastop v procesiji ter med mašo ob 50. ob- letnici župnije sv. Cirila in Metoda v Stuttgartu. Upokojeni ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran je vodil mašo, med katero tudi sicer ni manjkalo glasbe - kot se za visoki jubilej spodobi, je v cerkvi sv. Elizabete tekom celotnega obreda odmevalo tudi petje ter celo zvok harmonike. Veselje ob prazniku se je preselilo tudi izven cerkve ter se nadaljevalo z druženjem do poznih večernih ur. V nedeljo nas je Zvone po jutranji maši peljal na izčrpen ogled središča Stutt-garta. Obenem smo izvedeli tudi veliko o našem rojaku Primožu Trubarju, ki je med drugim deloval tudi v Stuttgartu. Po naši vrnitvi iz mesta pa so godbene fan- fare naznanile odprtje razstave Slovenci v cesarskem mestu Dunaj - mag. Anton Levstek nam je razstavo tudi podrobno predstavil (gre za predstavitev vplivnih Slovencev, ki so delovali na Dunaju) ter nas obdaril s publikacijami o delovanju Slovenskega kulturnega centra Korotan, ki na Dunaju deluje pod njegovim vodstvom. Po izdatnem okrepčilu smo se s še zadnjimi odigranimi skladbami počasi poslavljali od Stuttgarta in se obenem zahvaljevali Zvonetu in vsem ostalim, ki so nas sprejeli s takšnim gostoljubjem ter nam omogočili to gostovanje. ♦ Okoljski vidiki kot pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj Medtem ko globalizacija vodi k poenotenju vzorcev v prostoru, se na drugi strani odvijajo močne pobude za ohranjanje regionalne identitete in njihovo trženje kot individualni prispevek k lokalni ekonomiji. Mag. Vesna KOLAR PLANINŠIČ Evropska okoljska zakonodaja in Evropski okoljski program spodbujata ohranjanje regionalnih značilnosti in izvajanje politik na njihovi osnovi. Določata traj-nostni razvoj kot osnovni koncept in cilj; pri tem opredeljujeta dolgo vrsto predpisov s področja voda ter s področij narave, tal, zraka, kulturne dediščine in zdravja. Prispevek opisuje pomen ohranjanja naravnih virov in okolja, da bi vse generacije lahko kakovostno nadaljevale življenje v območju kraškega polja dobre-poljske občine ter ohranile tiste vsebine, ki so generacijam pomagale preživeti in pomenijo tudi temeljne prvine preživetja v prihodnje. Ključne besede: okolje, celovita presoja vplivov na okolje, podeželje, okolje, občinski prostorski načrt 1. Varstvo okolja in globalizacija Evropski okoljski program med številnimi cilji varovanja okolja, varstva biotske raznovrstnosti opredeljuje kot osnovni cilj uravnotežen trajnostni razvoj. Kot enega temeljnih instrumentov pri tem poudarja implementacijo evropske politike trajnostnega razvoja, ki predstavlja tudi standard najrazvitejših držav (OECD: 2006), kamor je Slovenija ravnokar vstopila. Pri varovanju okolja in traj-nostni rabi naravnih virov pa je vse pre-velikokrat govor o prepleteni evropski zakonodaji s področja okolja in slovenski zavezi kot o nečem zelo abstraktnem in težko dosegljivem; moramo poudariti, da gre za logične prostorske ukrepe, ki temeljijo na okoljskih izhodiščih. Nekaj, kar so naši predniki obvladovali: živeli z naravo, znali razmeščati poselitev v naselja, ki še zdaj kažejo strukturo, ki je marsikje ohranjena že nekaj sto let in se umetelno umika poplavnim območjem, jamskemu svetu in erozijskim območjem. Značilna trakasta parcelna struktura Dobre-polja, kraškega polja z ravnim dnom, je tako še ohranjena. Danes sodobnim visokošolanim prostorskim načrtovalcem to ne uspeva kar takoj, saj so ujeti v mrežo globalizacije in individualizacije, kapitala in vrednot. Na eni strani so tu globalizacijski trendi po uniformiranosti in vzpostavljajo vsepovsod enake vzorce, ne glede na značilnosti krajine in strukturo poselitve. Na tej strani vidi mlada stroka izziv, da bi se izpostavila, naredila nekaj velikega v mali državi, nekaj vidnega in kar bi lahko objavili v mednarodnih revijah. Zato želijo nadgraditi obstoječo krajino, prostor, urbanizem s presežnimi stvaritvami: z več- jimi, višjimi, barvitejšimi, bolj drugačnimi. »Kultura šoka« kot enega izmed prepoznavnih globalizacijskih konceptov se je namreč prenesla tudi v našo državo in potujočega resnično šokira z raznolikostjo na robu kaosa; s še bolj modro, rdečo, višjo, bolj diagonalno ali gobasto zgradbo, z inovativnimi slemeni, razmerji v arhitekturi in razmerji med arhitekturami in krajino. Likovna skladnost tako nastaja na detajlih, v konceptu pa izgineva. Med najnovejšimi globalizacijskimi inovativnimi presežki, ki čakajo na prodaj in z množico katerih je uničen slovenski nepremičninski trg, pa kot tihe princese čakajo starejše zgradbe z zgodovino, odličnimi likovnimi razmerji in z elementi na kapitalsko usmiljenje. In glej, tudi to se je že zgodilo, da so prenovljene domačije oživljene arhitekturno in programsko ter obstajajo kot dober vzgled in praksa. Vendarle velja potrkati na zavest investitorjev: če bi bil takšen način bolj pravilo kot izjema, ne bi bil izropan skupen kapital, slovenska krajina s kulturno dediščino. Drobna struktura in raznolikost slovenskega prostora namreč potrebujeta načrtovalce in investitorje, ki prostor in okolje spoštujejo in se mu prilagodijo, takšne, ki najprej spoznajo ekosisteme, značilnosti prostora in družbeni preplet v krajini ter ki gradijo na prepoznavnosti, tako da nagradijo obstoječe vrednote. To pa lahko storijo, če jih prepoznajo v vseh dimenzijah njihovega zelo odgovornega dela, katerega posledice bodo zaznale generacije. V takšne vrednote morajo tudi verjeti, zadovoljstvo, da niso okrnili ravnovesja in strukturnega sklad-ja, pa jim lahko pomaga graditi strokovne etiko in integriteto. Konflikt med globalizacijo in individualizacijo je v prostorskonačrtovalski stroki zdaj namreč razpoznaven ne le v teoriji, ampak tudi v praktičnih stvaritvah zadnjih petdesetih let. Zelo redka so ohranjena območja najbolj razpoznavnih krajin, ki kljubujejo globalizaciji in največ jih je ostalo tam, kjer so razdalje od centrov kapitala znatne. Globalizacija na več frontah razvoja zdajšnje družbe ne prinaša zadovoljstva in uspeha večini, vendar se kljub temu nekateri ljudje težko odrečejo sreči kratkoročnega dobička ob prodaji zemljišč, čeprav potem nesrečno spoznavajo, da so izgubili veliko, dobili pa hrup, onesnaženje in drugačno okolje. Večina ljudi, ki prebiva v skladni krajini, pa je zadovoljna in ustvarjalna, čeprav se ne koplje v zlatu, vendar jih napajajo vrednote domačega okolja, kultura in narava. Napajajo jih studenci bistre vode, ker se lahko osvežijo v potoku in nadihajo v gozdu, ki jim nudi biomaso - obnovljiv vir energije. In takšna območja so tudi iskana, iščejo jih turisti, ki prihajajo iz urbanih okolij, iščejo jih prebivalci sosednjih območij ali raziskovalci, ki raziskujejo in spoznavajo raznolikosti geološke podlage, pedologije, površinskega pokrova, nadzemnih in podzemnih voda, jam in prebivalcev. 2. Okoljski cilji Evropska unije je res razvila vrsto zakonodajnih instrumentov za trajnostni razvoj, vendarle pa velja poudariti njihov temeljni namen: iskanje takšnega vzorca razvoja, ki ohranja okoljske cilje, kot so: ugodno stanje podzemnih in nadzemnih voda, kanalizacija v vseh naseljih, pitna voda za prebivalce, preprečevanje upadanja biotske raznovrstnosti, varstvo zraka, ohranjanje tal kot naravnega vira. Pri tem se velja osrediniti na osnovno načelo Evropske unije: načelo sodelovanja in odgovornosti ter na oblikovanje idej za udejanjanje okoljske politike na lokalni ravni in poudariti, da je odgovornost ohranjanja okolja le zato, da bi lahko preživeli in da bi bila dana možnost preživetja tudi našim zanamcem. Kakovost življenja že zdaj za veliko ljudi ni več merljiva v denarju, ampak v zdravem okolju s kakovostno pitno vodo, čistim zrakom in s tlemi ter z visoko biotsko raznovrstnostjo. Veliko mestnih prebivalcev je že življenjsko ogroženih zaradi stresa, ki jih prizadene hrup, visoka stopnja trdih delcev zaradi prometa in industrije, ozona in drugih onesnaževal. Tudi viri pitne vode so v velikih urbanih aglomeracijah ogroženi. Zato je nujno, da vsak prebivalec, ki živi v zdravem okolju, to spozna, ceni in se aktivno potrudi, da viri, na katerih se je območje razvilo, ostanejo v enakem obsegu in v ravnovesju s porabo. 3. Celovita presoja vplivov na okolje Celovita presoja vplivov na okolje je instrument evropske okoljske politike za trajnostni razvoj; pomeni okoljsko preveritev planov in programov. Izvaja se za plane in programe s področja urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma (Zakon o varstvu okolja: 2008). V navedene načrte je treba vključiti vidike varstva okolja, kulturne dediščine, krajine, prebivalstva in zdravja ter narave, in to v sledljivem procesu celovite presoje vplivov na okolje, in načrt izvesti na način, da so cilji na vseh področjih doseženi. V Sloveniji poteka priprava novih občinskih prostorskih načrtov, nov občinski prostorski akt pripravlja tudi občina Do-brepolje in celovita presoja zanj se izvaja. Skladno z zakonodajo s področja okolja se v prostorske načrte torej vključijo okoljski vidiki in v fazi osnutka se ugotovi, ali je osnutek že pripravljen trajnost-no, kar pomeni, da je optimiziran glede na okoljske cilje ali pa to ni tako. Če je ugotovljen verjeten pomemben vpliv na okolje, je tudi v nadaljnjih fazah uvedena celovita presoja vplivov na okolje, ki jo določa evropska zakonodaja, implementirana z Zakonom o varstvu okolje. Za varovana območja narave, kot so območja Nature 2000, se pripravi poseben del okoljskega poročila, ki se imenuje Presoja sprejemljivosti na varovana območja po Zakonu o ohranjanju narave. Presoja vplivov na okolje v fazi načrtovanja in programiranja je priporočena v čim bolj zgodnji fazi. Obveznost presoje sprejemljivosti načrtov se presoja glede na: - načrt ali spremembo načrta, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni držav- 18 Okolje B3Q1 ni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti; - načrt s področja urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma; - kadar bi načrt lahko pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi načrti. Prostorski načrti, ki zdaj nastajalo na območju celotne Slovenije, so najprej narejeni po Zakonu o prostorskem načrtovanju v obliki osnutka. Ugotovljeno je, da pripravljavci načrta v večini primerov ne upoštevajo stanja okolja in prostora, ampak zarišejo načrte tako, da pomembno spreminjajo območja kulturne dediščine, Nature 2000, voda, največ primerov osnutkov občinskih prostorskih načrtov pa je takšnih, da pomembno vplivajo na več okoljskih segmentov. Le 6 % osnutkov občinskih prostorskih načrtov je pripravljenih tako, da ni verjetno pomembnih okoljskih vplivov in torej zasledujejo vse kriterije trajnosti: zagotavljajo razvoj in varstvo. Preostali se uravnotežijo med javno razgrnitvijo ali podajanjem mnenj ministrstev in organizacij, pristojnih za okoljska področja, in nosilcev urejanja prostora. V Sloveniji je 35,5 % opredeljenega kot Natura 2000, veliko je območij, ki jih pravno okvirjajo različni režimi, kot so območja kulturne dediščine, naravne vrednote itn. To so temeljne vrednote, ki imajo že dano vrednost, saj jih je družba definirala kot vrednote skozi postopek za njihov sprejem, in nudijo različne priložnosti za razvoj, zato jih morajo upoštevati vsi deležniki v družbi, vključno s kapitalom. 3:....Râzvpi..v..ok?liu...D9br .................................................. Odgovor, kako odgovoriti na vprašanja razvoja v Dobrepolju, ni preprost. Nam ga bo nakazala Rašica, ki skrivnostno izgine v ponornih jamah na Br-davsevem v Ponikvah in priteče do Radenskega polja, kjer je ravno v ustanavljanju krajinski park? Nam bodo pokazala velika neurja, kjer se površinske vode združijo do Struške doline? Nam bodo prišepnile pravo pot stoletne lipe za cerkvijo sv. Antona? Ali bo mogoče moral prepoznati vrednoto kraškega polja sodobni krasoslovec v mislih na Valvazorja, ki se je ojunačil in leta 1687 predstavil načrte pretočne vodne Podpeške jame v časopisu angleške kraljeve družbe, ko je skušal razložiti delovanje kraških pojavov in pojave na Cerkniškem jezeru? Slika 1: Delovanje sistema Podpeške jame, kot jo prikazuje Valazor Ali mogoče ponikovalnica, ki izvira iz vodne jame Zovkno in ustvarja mokrot-ni ekosistem Krkovega, ali državna naravna vrednota Krvaviška okroglica; Mlake, močvirna zakisana travišča, trstičja, jelševja, barja, redke in ogrožene vrste? Enkrat prepoznane vrednote ni treba nenehno potrjevati in dokazovati. Če so uvrščene na listi državnih ali lokalnih vrednot, so zakonsko varovane in nihče jih ne sme uničiti ali okrniti njihove lastnosti. Kraji in zaselki Kompolje, Videm, Pred-struge, Četer pri Strugah, Tatarca, Zelenko, Bruhanja vas, Podgora in drugi ustvarjajo skladno celoto in so se razvijali glede na naravne danosti kraškega sveta in voda. Zato je odgovore treba iskati previdno ter ob poznavanju okoljskih sestavin in njihovih omejitev ali usmeritev, potencialov območja in njegove ranljivosti. In pot do odgovorov? Odgovor ni v zapletenih postopkih, ampak ga najdemo v preprostih dogovorih. Odgovor ni v zapletenih znanstvenih vrednotenjih, ampak v preprostih, dobro premišljenih in logičnih strokovnih rešitvah. Odgovor ni v globalizaciji, ampak v ohranjanju identitete, značilnosti prostora in okoljskih sestavin. Odgovor ni v degradaciji, ampak v nadgradnji skladnega. Odgovor ni za kakršen koli kapital, ampak za prebivalce in družbeno odgovoren kapital. Odgovor ni v odtujevanju, vendar ga najdemo v sožitju med naravo in prebivalci. ♦ Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas Tel/Fax: ( 01 ) 836 - 41 - 26 GSM 031 871 767 aljosa.kosorok@geoakt.si GEODETSKE STORITVE ALJOŠA KOŠOROKS. P. Tabor čete Dobrepoije 1, od 9.7. do 18.7.2010 8 izvidnikov, 2 voditelja in 1 tehnična pomoč smo se letos odpravili na poletni tabor na Pacifik, natančneje na Marshallove otoke. Erika Erčulj To so otroci izvedeli v petek, 9.7.2010, ko smo se zbrali ob 12:50 na železniški postaji v Grosuplju. Seveda nismo šli na Pacifik, temveč v Cerknico, kjer smo taborili na travniku, ki je last ribiškega društva. V prvih dneh smo postavili tabor, se naučili izdelovanja bakel za lažji prižig ognja, naredili ognjišče pod zemljo, se naučili nabirati dračje, da se je ogenj prižgal z eno vžigalico, pekli piščanca in preživeli dan samostojnosti. Dan samostojnosti je dan, ko voditelja pustiva izvidnike in vodnice same v taboru. Ob vseh zadolžitvah, ki so jih dobili za ta dan, so se odločili, da bodo šli proti večeru v bližnji dom za ostarele za- peti kakšno pesem ter jim s tem polepšati dan. V četrtek, 15.7. so se izvidniki odpravili na pot, na kateri so spoznavali okoliške kraje, ljudi in znamenitosti. Dekliški vod je prehodil pot na Slivnico in vse do Grahovega, od tod pa nazaj v Cerknico na taborni prostor. Fantovski vod pa je prehodil pot na V. Špičko do Stražišča in mimo Begunj nazaj v Cerknico. V tabor so se vrnili šele naslednji dan (se pravi v petek), tako da so si morali poiskati prenočišče. Dekliški vod je tako dobil prenočišče v skladišču trgovine, fanta pa sta se odločila, da vso pot prehodita kar v četrtek in noč prespita na prostem v bližini tabora. Še v istem dnevu so starejši izvidniki pripravili preizkušnjo za novince, da smo jih v soboto, ko smo prišli s Cerk- niškega jezera, lahko krstili. Krstili smo kar 4 člane in sicer Nežno veverico, Ustrežljivo veverico, Modro opico in Zavzetega panterja. In prišel je dan, ko smo se morali pripraviti na prihod naših staršev, sv. mašo in na zaključek poletnega tabora. To se je zgodilo v nedeljo 18.7.2010, ko smo s sveto mašo, ki jo je daroval naš kaplan, začeli z zaključkom tabora. Po maši smo se poveselili ob dobrotah, ki so nam jih prinesli starši. Polni lepih vtisov in navdušenja, ki so ga pokazali tudi starši, smo podrli naš tabor, podelili našitke za usvojene veščine in zapustili naš tabor, ki nam bo verjetno dolgo ostal v spominu. ♦ Pazi, čas za oratorij 2010! Tudi letos se je okrog župnišča en teden slišalo smejanje, razigrano vpitje otrok in vsake toliko tudi malo joka, saj smo tudi letos v izvedbi 30-ih animatorjev pripravili oratorij za osnovnošolske otroke. Ta je potekal med 28. junijem in 4. julijem. Nastja in Petra Z otroki smo se vsako jutro ob 9.00 zbrali pred odrom na župnijskem vrtu, tam zapeli himno, animatorji pa smo vsakič zaigrali odlomek zgodbe o deklici Momo. O temi, ki je sledila vsakemu dnevu posebej, smo razpravljali v kapeli, kjer je na otrokom prijazen način to temo razlagal g. kaplan Marinko, nato pa smo pogovor nadaljevali po starostnih skupinah. Sledil je še zabavni del dneva, ki je bil vsak dan drugače obarvan. Letos so otroci svoje talente lahko pokazali v pevski in kuharski delavnici, pri izdelovanju uric, v novinarski delavnici, ki jo je nato nasledilo barvanje platen, imeli smo tudi delavnico, kjer smo iz različnih materialov izdelovali zapestnice, zadnja pa je bila namenjena mozaikom na kapelici, ki smo jo postavili na lanskem oratoriju. Približno 2 uri na dan smo namenili igram, kjer smo se igrali štafetne igre, igre ''po otokih'', en dan smo imeli vodne igre, nad katerimi so bili otroci še posebej navdušeni, v petek pa smo dobili obisk iz Krke in za en dan združili njihov in naš oratorij, nato pa skupaj odšli na izlet k pod-peški cerkvi. Tisti dan nas je bilo vse skupaj 250, kar ni bil majhen zalogaj za pripravo piknika, ki je potekal po skupni sveti maši. Ker je sonce poskrbelo, da nam je bilo cel teden zelo vroče, je bilo v času teh iger omogočen tudi obisk plesišča v klubskih prostorih, kjer smo se tik pred koncem ob ritmih račk, macarene in drugih ritmov dodobra vsi znoreli. Dan smo prav tako, kot smo ga začeli, zaključili s petjem himne pred odrom, nato pa je od 15.00 ure naprej okrog žup-nišča vladala tišina, dokler se spet nismo zbrali in cel teden nadaljevali v tem ritmu. V nedeljo smo se vsi zbrali in odšli k sveti maši, kjer smo oratorij zaključili, sledila pa je še točka, kjer smo predstavili naš teden, to pa smo izvedli na odru na župnijskem dnevu ob 750-letnici. Najbolje, da se na lastne oči prepričate kako je bilo. Slike oratorija skozi cel teden, prav tako pa tudi slike priprav ani-matorjev in zaključne »havajske noči« se nahajajo na www.zelnik.net. Najlepše bi se radi zahvalili sledečim: Pekarni HAPPY PEK, ki nam je skrbno in slastno polnila želodčke, da nismo bili lačni. Muc trade, Mihi Tekavčiču, ki nam je posladkal dan s sladoledi. Trgovinama Tuš in Trgojan. Velika zahvala gre tudi g. župniku Francu, ki nam je odstopil župnijske prostore in g. kaplanu Marinku, ki je z nami delil veliko večino svojega časa. HVALA! ♦ FOCrTNIiSKE DiELAVNiœ V KNJIŽNICI ZABAVAT SE Z NAMI! Gobe na domačem vrtu Društvo gobarjev štorovke - Šentrumar hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepgue Pinki Tokrat sem se odločil, da vam napišem nekaj o rasti poletnih gobanov pri meni doma. Večkrat smo se pogovarjali z vaš-čani, gobarji in drugimi, da goba potem, ko jo vidiš, ne raste več. Malo v šali rečeno... ko jo odtrgaš, ne raste več... Zakaj bi jo pa puščal v gozdu na travniku, da jo pobere drugi? No, marsikateremu sem dokazal, da goba, ko jo vidiš, raste še vedno naprej in to kar nekaj dni. Vedno vse tudi dokumentiram s slikami. Res moraš okoli njih hoditi previdno in ne smeš trgati večjih gobanov, kajti v nasprotnem primeru bodo ostale gobe počasi začele veneti, propadati. Sam sem jih v teh poletnih, sušnih dnevih, kakor v prejšnjih letih tudi zalival in praktično pred domačim pragom, na nasuti zemlji, ki se redno kosi, že kar nekaj let od sredine maja do junija tudi pobiral. In kaj naj rečemo na letošnjo rast v naši okolici? Bila je dobra, nekje v določenih krajih nadpovprečna, drugod slaba ali pod povprečjem. Nabirali smo marčnice (zaradi dolge zime šele v aprilu), sledila je dobra bera užitnega smrčka ali mavraha, konec maja prve poletne gobane in navadno lisičko ter nekaj vrst golobic (predvsem zeleno in modrikasto), ki so rasli vse do začetka julija, ko se je začela sončna pripeka in za rast gob sušno obdobje. Kaj lahko pričakujemo v avgustu in jeseni, bo odvisno od vremena, saj nam vremenarji napovedujejo tudi suho in vročo jesen, tako da ni pričakovati kaj dobre bere. Mogoče le v višjih predelih, na primer Karavank, Pohorja in Pokljuke. Dobro bero vam želim! ♦ Toliko jurčkov na domačem vrtu ... Rožle in Predsednik GD Boletus iz Umaga Marino Simič pri nabiranju jurčkov pri Pinkiju doma. Pečeni gobani na krompirju 1kg jurčkov (samo klobuki) 1 kg krompirja 12 dag sira (gauda) oziroma po želji 1 strok česna 1 žlica sekljanega peteršilja Olivno olje, sol, poper Za pripravo uporabimo le cele zdrave in očiščene klobuke. V rahlo nameščen pekač naložimo na šnite narezan krompir, ga posolimo, po krompirju naložimo narobe obrnjene klobuke, napolnjene z žličko mešanice česna in sekljanega peteršilja, solimo, popramo, poškropimo z oljem in pečemo cca 45 minut na približno 180°. Ko je jed skoraj pečena, dodamo v vsak klobuk košček sira in prelijemo z maščobo iz pekača. Zraven se prileže skleda zelene solate. MDD izlet v Mirabilandijo MDD organizira izlet v enega izmed najbolj obiskanih zabaviščno-adrenalinskih parkov v tem delu Evrope. Vabljeni vsi mladi, da se razvedrite pred novim začetkom šolskega leta. V Italijo bomo odrinili v nedeljo, 22. avgusta dopoldne in se vrnili nazaj v domači kraj taistega dne zvečer. Izlet bo cenovno zelo ugoden saj naj bi bil prevoz za udeležence brezplačen, tako da bo cena izleta predvidoma 25 EUR (vstopnina). Več informacij in prijave na spletni strani www.zelnik.net ali na e-pošto mdd@zelnik.net. Prijave zbiramo do 5. avgusta oz. do zapolnitve mest na avtobusu. Vabljeni! DS Scena v in Veronika Zajec nastopili v Velikih Poljanah V Velikih Poljanah je v Štruklovem skednju v petek, 23. 7. 2010, potekal že 6. Večer na vasi. Dramska skupina Scena je s športnim društvom Velike Poljane že sodelovala in tudi letos je poskrbela, da se občinstvo v teh vročih dneh malo nasmeje in tako pozabi na vsakdanje težave in probleme. DS Scena se je predstavila z nekaj skeči, za čas med skeči pa je poskrbela Veronika Zajec s svojimi citrami. 2. regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji 2010 Udeleženci tekmovanja iz PGD Kompolje in PGD Zdenska vas Miha Tekavčič, član mladinske komisije GZ Dobrepolje Člani GZ Grosuplje so letos v Račni priredili 2. regijsko tekmovanje v orientaciji. Tekmovanje je potekalo v soboto, 12. 6. 2010, udeležili pa so se ga mladi gasilci iz regije Ljubljana II. Na območju naravno in kulturno bogatega Radenskega polja se je pomerilo 56 ekip, med katerimi so bili mlajši in starejši pionirji ter mladinci. Najboljši, ki so dosegli prvo in drugo mesto, so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo letos potekalo 11. 9. 2010. Rezultati ekip: Mlajši pionirji 1. PGD Metnaj - GZ Ivančna gorica 2. PGD Prigorica 3 - GZ Ribnica 3. PGD Zdenska vas 4 - GZ Dobrepolje 5. PGD Zdenska vas 2 - GZ Dobrepolje Mlajše pionirke 1. PGD Šalka vas 1 - GZ Kočevje 2. PGD Kompolje 2 - GZ Dobrepolje 3. PGD Šalka vas 2 - GZ Kočevje Starejši pionirji 1. PGD Ambrus 2 - GZ Ivančna gorica 2. PGD Livold - GZ Kočevje 3. PGD Št. Jurij - GZ Grosuplje 6. PGD Hočevje - GZ Dobrepolje 8. PGD Ponikve 2 - GZ Dobrepolje Starejše pionirke 1. PGD Stična 6 - GZ Ivančna gorica 2. PGD Livold - GZ Kočevje 3. PGD Zdenska vas 1 - GZ Dobrepolje 6. PGD Kompolje 1 - GZ Dobrepolje Mladinci 1. PGD Račna 1 GZ Grosuplje 2. PGD Račna 2 GZ Grosuplje 3. PGD Stična 2 GZ Ivančna gorica 6. PGD Zagorica 2 - GZ Dobrepolje 7. PGD Zdenska vas 3 - GZ Dobrepolje Mladinke 1. PGD Zagradec - GZ Ivančna gorica 2. PGD Velika loka - GZ Grosuplje 3. PGD Račna 3 - GZ Grosuplje 4. PGD Zagorica 1 - GZ Dobrepolje Projekt »Gasilci« v vrtcu in PŠ Kompolje Letošnje šolsko leto smo v vrtcu in PŠ Kompolje okrepili sodelovanje z gasilci PGD Kompolje. Barbara Francelj Za celoletni projekt smo si namreč izbrali gasilce. Le-ti so bili zelo zagnani in pripravljeni delati z otroki. Za nas so pripravili različne dejavnosti. Pokazali so glavno opremo v gasilskem kombiju ter v gasilskem domu. Prikazali so vajo z motorno brizgalno, gašenje z gasilnim aparatom, izvedli so trojni napad. Videli smo njihove omarice in v njih že pripravljeno zaščitno opremo gasilca. Pokazali so nam, kako se je potrebno hitro preobleči v primeru, ko je potrebno iti pomagati. Najbolj zanimivo je bilo seveda, ko so otroci tudi sami preizkušali opremo in si jo pobližje ogledali. O zgodovini gasilcev v Kompoljah pa nam je pripovedoval eden izmed najstarejših gasilcev, gospod Ivan Brodnik. Predstavil nam je gašenje nekoč ter največje požare ter posredovanja gasilcev v Kompoljah. Otroci so veliko ustvarjali na to temo. Prebirali so knjige o gasilcih, delali plakate, slikali so gasilske avtomobile, požare, gasilce. Poskusili so se v sestavljanju pesmic, zgodbic. Iskali so pesmice, ske- če o gasilcih. Naše delo smo na kratko predstavili na prireditvi 24.6., ko je bilo združeno praznovanje dneva državnosti in 85 let PGD Kompolje. Otroci so se tekom leta veliko novega naučili ter marsikateri pridobili interes, priključiti se h gasilcem. Zahvala za uspešno sodelovanje gre gasilcem iz Kom-polj, predvsem pa Mihu Tekavčiču in Domnu Prijatelju, ki sta za nas pripravila vse te aktivnosti. Takega sodelovanja si želimo še naprej. ♦ rt Misli Brezhibnost pomeni, da, ne glede na to, kaj delaš, narediš to po svojih najboljših močeh. (C. Castaneda) Bili smo Velenjski »knapi« Branka Šušteršič Lepo jutro je obetalo lep in sončen dan. Že star pregovor pravi, da se po jutru dan pozna. In tak dan smo imeli v četrtek, 10. junija, ko smo se ob 9. uri zbrali pred zavodom, da se odpravimo na izlet. Odpravili smo se na pot. Najprej smo se ustavili v Grosupljem in si ogledali cerkev sv. nadangela Mihaela. Imeli smo mašo in med njo razlago čudovito lepega mozaika, ki ponazarja Jezusa, ki rešuje Evo in Adama in čeljusti smrti. Daritev svete maše, ki jo je opravil gospod kaplan, je bila lepa popotnica za našo nadaljnjo pot, ki nas je vodila proti Štajerski, na Vransko. Obiskali smo dom starejših občanov, Zavod sv. Rafaela, ki je podoben našemu, vendar manjši. Sprejme 42 stanovalcev. Direktorica doma ga. Mojca Hrastnik nas je lepo sprejela, nam razka-zala zavod, odgovarjala na naša vpraša- nja in nas povabila na kosilo. Po kosilu smo se poslovili od prijaznih Štajercev in nadaljevali pot v Velenje. Zunaj je bilo vroče, v avtobusu pa je bila temperatura primerna, saj je imel avtobus klimo. Prišli smo na cilj našega potovanja, v rudarski muzej v Velenju. Oblekli so nas v delovne obleke rudarjev oziroma »kna-pov«, kakor so jih nekoč imenovali, nam dali v žepe rudarsko malico in nam na glavo poveznili čelado. Tako opremljeni smo se podali na ogled rudnika. V dveh skupinah smo stopili v dvigalo, ki nas je zapeljalo približno 180 m v globino. »Jezus in Marija,« sem rekla, »pomagajta nam, da se srečno vrnemo na površje.« V jami nam je vodič povedal in pokazal, kako je potekalo delo v rovih v prejšnjih časih. Nazorno nam je bila prikazana tudi nesreča, ki se je večkrat zgodila v rudniku. Še danes čutim, kako so se ob prika- zu tresla tla pod nogami, in bobnenje mi še danes odmeva v ušesih. Pot po rovih je bila dolga, utrujajoča in zanimiva, vendar smo jo mogli vsi, tudi tisti na invalidskih vozičkih. V rovu je tudi jedilnica, kjer smo pojedli svojo rudarsko malico. Videli smo star način kopanja premoga, delati so morali tudi otroci in konji, vsi v zelo težkih pogojih. Danes tega ni več, vse se dela z najmodernejšimi stroji. Končno je nastopil trenutek, ko nas je strašno ropotajoče dvigalo potegnilo na svetlo in na trda tla. Odložili smo delovne obleke in čelade in brž v avtobus, ki nas je varno pripeljal domov, na Videm. Jutranji blagoslov, ki smo ga prijeli pri sveti maši in zaščitnica rudarjev sv. Barbara, sta nas spremljala na poti pod zemljo in na vsem našem izletu. Naj vas spremlja rudarski pozdrav: »SREČNO«. ♦ Spomin na prvo direktorico našega zavoda, gospo Cvetko Andreja Priiateli Menjajo se letni časi. Prišlo je poletje. Na oknih spet cvetijo rože in s svojo omamo vabijo žuželke. Zemlja daje svoj sad. Otroci in dijaki se veselijo počitnic. De- lavci hrepenijo po letnem dopustu. Bolniki pričakujejo zdravja. Osamljena gospa upira pogled proti vratom. Moje misli pa se vrtijo okoli tebe, draga Cvetka. Čas neusmiljeno hiti, ne pozna odmora. Ne morem verjeti, da je že dve leti od dne, ko se je tebi ustavil čas. Vse, kar si dobrega naredila na tem svetu, ti bo nagrajeno v prihodnjem. Tega pa ni malo. Moj spomin zazna tvoj prešerni nasmeh, milijon spodbudnih besed in tisoč prečutih noči, ki so bile namenjene nam, delavcem in stanovalcem zavoda sv. Terezije. Po sobah našega doma odmeva tvoja pesem in neomajna volja v lepši jutrišnji dan. Pa ne samo jutrišnjemu, tudi današnjemu si znala postaviti ceno. Iz vsake tvoje geste je sijala božja dobrota, usmiljenje in odpuščanje. Iz oblačnega dne si naredila sončno jutro. Tvoja usta so sejala besede, ki so padale kot drobne marjetke na preprogo zelenega travnika. Vse te je imelo rado. Žal te je bolezen večkrat obiskala. Ko je ohromila tvoje zdravje, si ji v svojem srcu namenila posebno mesto. Spraševala sem se: »Kako to zmoreš?« Našla sem odgovor: »Ne sama, ampak božja pomoč je bila s teboj.« Z njo si zmogla vsak večer reči: »Bog, hvala ti za še en dan, ki sem ga smela preživeti.« Bog je gledal in te opazoval. Nobena tvoja misel mu ni bila skrita, noben tvoj vzdihljaj neznan... Ko je spoznal, da so vsa tvoja prizadevanja za dobro človeku izpolnjena, te je poklical k sebi, da te obdari z nagrado, ki si jo s tako vestnostjo prislužila. Sedaj bivaš poleg Njega, ki je gospodar življenja in smrti. Prosi ga, da bo bivanje v našem domu še naprej prijetno, za razumevanje, za strpnost, za vse tiste milosti, katerih smo najbolj potrebni. Ko si se mi prikazala v sanjah, je bil tvoj obraz nasmejan. Vem, da si srečna, da prosiš za nas, da nam pripravljaš prostor poleg sebe. Cvetka, hvala ti! Na zemljo pada mrak. Sledi mu noč, ki ni noč. Nebo je posuto z utripajočimi zvezdami. Ena je svetlejša od druge. Med njimi kraljuje mesec. Vse je mirno in spokojno. Zjutraj se bo rodilo jutro. Meni teče čas, tebi pa se je ustavil. Zate je tisoč let kot ena sama minuta. Lepi so spomini na te, še lepša pa je večnost, iz katere zreš na nas. K šopku svojih mladih let, svoj zadnji si dodala cvet. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Bolj, ko se čas oddaljuje od našega piknika v Zalipovcu, spomini le niso še pozabljeni. Tam nas je bilo kar 132. Bilo je tako veselo, da so bili nekateri za to, da bi bilo dobro kmalu vse še enkrat ponoviti. Lahko se zgodi, če pa nam bo zmanjkalo časa, pa naslednje leto. Dragi člani! Zdaj ste ugotovili, da je potrebno le malo dobre volje, vzeti si čas tudi zase, odmisliti vsakdanje skrbi, pa se imamo lepo. Kaj pa sobotni izlet, 10. julija? Tudi ta je nepozaben. V Radeče smo prispeli ob deseti uri. Sprehodili smo se do cerkve Sv. Petra, kjer smo imeli sveto mašo. Stoletna cerkev je zelo lepa, okolica urejena in čista. G. župnik nas je po maši pogostil z dobro kapljico. Ko smo zapeli tu- di nekaj slovenskih narodnih, je pokazal, da ima dober posluh, saj se nam je pridružil. Nato smo se vkrcali na splav. Sprejeli so nas veseli splavarji s harmonikarjem. Tudi mi smo svojega Toneta imeli s seboj. Poskočnih viž ni zmanjkalo, petja pa tudi ne. Po treh urah na splavu je sledil še splavarski krst. Od znotraj smo bili mokri vsi, od zunaj pa novopečeni splavar in splavar-ka. Domov smo se vrnili - kot se spodobi, v poznem mraku. Naslednje dogajanje bo 9. avgusta. To bo celodnevni kopalni dan v hotelu Delfin v Izoli. Kakšne prednosti imamo tu, je že skoraj vsakemu znano. Naj na hitro omenim; širno morje, zunanji bazen, notranji bazen, kosilo v restavraciji hotela. Takoj ko bomo prišli s ponudbo na plano, pohitite s prijavo. Avtobus je kar hitro zapolnjen, če bo potreba, pa še kombi. Odločiti se morate pravočasno, ker je zadnji dan težko priskrbeti dodatno vozilo. 11. septembra je izlet v Prekmurje. Mogoče bo kdo rekel: »Tam smo pa že bili«! Ja, ja, tokrat bomo krenili po drugi poti. Imejte se lepo do naslednjega branja. ♦ FANTJE Z VASI s pevko Katarino - ti pa znajo »zašpilat« ... in pozorno poslušanje o zgodovini splavarjenja Radeški g. župnik s pesmarico v Po končanem dogajanju še »splavarski krst« 6. športni dan v Bruhanji vasi Prireditev se je odvijala 4. julija, v prečudovitem sončnem vremenu, v rekreacijskem parku »Gmajna« v Bruhanji vasi. Alojz Kuplenk Preko celega dne sta potekala dva turnirja: članski turnir v nogometu na travi in turnir trojk v odbojki na mivki. Za nogomet je bilo prijavljenih šest ekip, za odbojko pa osem trojk. Športni dan so popestrili še mlajši dečki in veterani,ki so pred zaključkom nogometnega turnirja odigrali vsak svojo tekmo z nasprotniki. Za zaključek pa je bila posebna poživitev za vse prisotne in sicer vlečenje vrvi med ekipo veteranov Dobrepolja in domačo ekipo iz Bruhanje vasi. Pa tudi otroci in njihovi starši se niso dolgočasili, saj je bilo poskrbljeno za vse. Otroci so se namakali v bazenih, skakali v napihljivem gradu in na trampolínu, starši pa so se ob njihovih vragolijah zabavali in hladili z osvežilnimi pijačami. Prireditev je bila prijetna in dobro obiskana. Poleg starih obrazov,ki obiskujejo prireditev vsako leto, je opaziti vedno več tudi novih obiskovalcev. Všeč jim je čudovito naravno okolje in seveda možnost, da dan preživijo malo drugače kot ponavadi. Prireditev je potekala pod okriljem ŠD Dobrepolje in pomoči mladih iz Bruhanje vasi. Sponzorji prireditve so bili: Pekarna Blatnik in Trgojan iz Dobrepolja ter Zlatarstvo Gros iz Grosupljega. ♦ REZULTATI NOGOMET 1. mesto-ŠD Struge-Outsider 2. mesto-ŠD Cesta 3. mesto-Klapa 4. mesto-Bruhanja vas FAIR PLAY - Klapa NAJ GOLMAN TURNIRJA: Klinc Rok, ŠD Cesta NAJ STRELEC IN IGRALEC: Padar Rajko, ŠD Struge-Outsider ODBOJKA NA MIVKI 1. mesto: Legende 2. mesto: Betonsport 3. mesto: Gadje 4. mesto: Kompolje MISS MIVKE: Kraljič Tea MISTER MIVKE: Erčulj Janez NOGOMETNA TEKMA DEČKOV DO 14. LET BRUHANJA VAS : VELIKE LAŠČE 0 : 2 NOGOMETNA TEKMA VETERANI DOBREPOLJA : HAPPY 1 : 3 VLEČENJE VRVI VETERANI DOBREP. : BRUHANJA VAS 0 : 2 Utrujeni, zadovoljni, nasmejani, vsi pa zmagovalci Mister odbojke na mivki Zmagovalci odbojke na mivki Dečki iz Bruhanje vasi in Velikih Lašč v prijateljskem objemu Neumorni strokovnjak za kuho in peko -Janez Drugo popotovanje konjeniške sekcije TD Podgora Konjeniška sekcija TD Podgora Letošnjo drugo popotovanje s konjeniško sekcijo TD Podgora smo izbrali na dan državnosti. Obiskali smo Velikolaške kraje. Naša pot se je začela pri Koritu, nato smo pot nadeljevali iz vasi Podgora v Podpeč in se vzpenjali na Grmado. Tam smo imeli prvi postanek z malico. Pot nas je vodila naprej preko Poljan na Retje, Prilesje, Strmec do Medvedjeka in ranča Petrič, kjer smo prenočili. Drugi dan smo se po zajtrku odpravili preko Retij nazaj na Podpeč in na našo začetko točko pri Koritu, kjer smo imeli zaključek našega popotovanja. Pri koči so nas pričakali tudi najmlajši iz otroškega rajanja in tudi sami poskusili v sedlu. Lep konjeniški pozdrav! ♦ KONJENIŠKO DRUŠTVO STRUGE pripravlja veliko konjerejsko prireditev 4. septembra 2010 • vztrajnostni tek (endurance) 2x20 km s pričetkom ob 10.uri • snemanje struškega venčka (alka) in spretnostna ježa s pričetkom ob 14.uri Po uradnem delu druženje ob zvokih ansambla Kosobrin. Vljudno vabljeni! BrdaVs Gostilna Brdavs išče pomoč za delo v strežbi v dopoldanskem času, med malicami. Informacije v gostilni Brdavs ali na telefonu 01-7807-337, mobi 051-437-779. rí Misli Veličina ni v tem, da nikoli ne padeš, pač pa v tem, da se po padcu vedno znova pobereš. (Kitajski pregovor) Nikoli ne bodi zadovoljen s tistim, kar si, če želiš postati tisto, kar nisi; kajti tam, kjer si postal zadovoljen, boš tudi ostal. (F. Quarles) Sudoku Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! ^i^tiček sladokusce OPRAVIČILO V prejšnji številki Našega kraja se je med številke v sudokuju prikradel tiskarski škrat. Zaradi tega se sodokuja ni dalo rešiti. Za napako se vam opravičujem. Javno komunalno podjetje Grosuplje razpisuje: eno prosto delovno mesto vzdrževalca cevovodov in hišnih priključkov Pogoji za zaposlitev: IV. stopnja strokovne izobrazbe - inštalater vodovodnih napeljav, vozniški izpit B kategorije, ter najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne prošnje pošljite v osmih dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. Sladoledni sendvič, Ko si zaželite nekaj sladkega in mrzlega, v nekaj minutah sestavite simpatičen sladoledni sendvič. Za 4 osebe potrebujete: 8 velikih ali 16 manjših tankih (čokoladnih) keksov sladoled (vaniljev, čokoladni, kavni, orehov nekaj žlic nasekljanih mandljev, lešnikov, pistacij in/ali drugih oreškov dve žlici čokoladnih kapljic ali nasekljane čokolade Priprava: Sladoled vzemite iz zamrzovalnika in ga pustite, da se nekoliko zmehča. Nasekljane oreške in čokoladne kapljice ali nasekljano čokolado zmešajte. Polovico keksov (okroglih ali pravokotnih) obložite s sladoledom, pokrijte s preostalimi keksi in malce stisnite, da sladoled čisto malo kuka čez robove keksov. Robove nato "pritisnite" v mešanico oreškov in čokolade. Postrezite takoj. •Če sladoledni sendvič pripravljate s sadnim sladoledom, vanj vmešajte nekaj žlic nasekljanega svežega sadja. Dober tek! "Pinhijeve dobrote Polnjene bučke Sestavine 2 večji bučki (1 bučka na osebo) 15 dag Poli salame 15 dag sira, ki se lepo topi 2 žlici kisle smetane 1 jajce sol, poper Priprava 1. Buče po dolgem razpolovimo. Z žličko izdolbemo sredico. Vsako polovičko posolimo in zložimo na pekač. Postavimo v ogreto pečico na 200 stopinj in jih pečemo 10 minut. 2. Medtem pripravimo maso, s katero bomo napolnili bučke. Sredico bučk, ki smo jo izdolbli, narežemo na koščke. Na koščke narežemo tudi salamo in sir. Te sestavine zmešamo skupaj, dodamo kislo smetano, jajce in začimbe. Premešamo vse sestavine. 3. Bučke vzamemo iz pečice in jih napolnimo z maso. 4. Bučke postavimo nazaj v pečico še za cca. 20 minut, oz. tako dolgo, da po vrhu lepo porumenijo. Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete IVANE ERČULJ iz Podgore (1919 - 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za tople besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam ob njeni smrti stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste molili zanjo, še posebej Nežki za vodenje molitve. Žalujoči: vsi njeni Pesem mila je utihnila, ko se ljuba mama od nas je poslovila^ ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Kristine OKOREN z Vodic, zadnja leta oskrbovanka v Zavodu Prizma v Ponikvah. Iskrena hvala osebju Zavoda Prizma, saj se je mama med vami dobro počutila. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri pogrebni svečanosti. Hvala za molitev v vežici. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našo mamo tako številno in v tišini pospremili na njen zadnji tihi dom. Vsi njeni Od čisto navadne objemke do celovitega ogrevalnega sistema. Ko vas mine živeti v mrazu, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. C www.mix.si Prodajni centri MIX: gt Ljubljana, Stegne 15 [01/513 13 40] a Velenje, Kosovelova ul. [03/898 6056] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. Imamo vse. J | Skoraj vse, I www.mlx.si I r1l/\ Prodajni centri IVIIX: v Ljubljana,Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova uL [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Klub harmonikarjev Urška Vas vabi na 18. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki bo v soboto, 7. avgusta 2010 ob 15. uri v Zamostecu pri Sodražici. Tekmovanje poteka v štirih kategorijah. Priznanja in nagrade so izdelki rezbarja Draga Košir. Prijave sprejemamo pol ure pred tekmovanjem ali na GSM št.: 041 591 133 ter na tel. št.: 01 8366 128. Prijavnine ni. Po tekmovanju sledi zabavni del z ansamblom Erazem iz Postojne. Vljudno vabljeni! mmmmv^@ mk M Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljenosteklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan Oddamo enosobno stanovanje v centru Vidma. Pokličite na tel.: 041/319-544 Ojjjtíjíi^íjjjujbíl Obrestna mera: - Komitenti hranilnice: 6 mesečni Euribor + 2,50 % - Nekomitenti hranilnice: 6 mesečni Euribor + 3,50 % Informativni izračun: Kredit zavarovan pri zavarovalnici Kredit zavarovan pri zavarovalnici Kredit zavarovan pri zavarovalnici Znesek kredita 5.000,00 10.000,00 15.000,00 Doba odplačila 96 mesecev 96 mesecev 96 mesecev Obrestna mera* 3,467 % (6 mesečni EURIBOR»»+2,50%) 3,467 % (6 mesečni EURIBOR"+ 2,50%) 3,467 % (6 mesečni EURIBOR»»+2,50%) Mesečni obrok 59,71 EUR 119,43 EUR 179,14 EUR Stroški odobritve 80,00 EUR 150,00 EUR 150,00 EUR Strošek zavarovanja 257,40 EUR 517,79 EUR 772,18 EUR EOM««« 5,16% 5,16% 5,16% Izračun je informativen in upošteva pogoje za komitenta Hranilnice LON, ki kredit zavaruje prek zavarovalnice. *Obrestna mera je spremenljiva glede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR. ** Ob odobritvi kredita se uporabi Euribor objavljen na zadnji dan v mesecu pred odobritvijo in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan 1. 1. ali 1. 7. Šestmesečni Euribor, določen na dan 31. 5. 2010, znaša 0,967 %. ***EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan 31. 5. 2010 in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki uporabljeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Opozorilo: Hranilnica si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev, zavrne odobritev kredita. Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 781 01 30 www.lon.si HRANILNICA LON BéMČKdfYO KK yuMetnír Oseben. ^kčU PRIBASTEFANC&CO.,d.n.o. ROLETfa^UZUE. . komarnikuMqùcë PRODAJNO RAZSTAVNI SALON „ C. ljubljanska brigade 13A, 10M Ljubljana f^ gsm : 041M02 780.041/449334,t=i:01/510S530. fai:01/ï1CI iS 31. e-mail: pnba6amu.r^(. del.fei: pcHi - p«t. Sh - 12h. Mti - 17h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.