Leto 1887.
801
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXV. — Izdan in razposlan dne 28. maja L887.
61.
Ukaz ininisterstva za finance «d 13. maja 1887,
o vvedenji novega pečatilca za kolkovanje novin.
Od dne po zvrŠenem razglašenji tega ukaza vvaja se in to za zdaj pri Le-^°V8kem kolkovnem uradu novo pečatilce (sigueta) za kolkovanje vnanjih (ino-Zeüiskih), kolku po 2 kr. za en primerek podvrženih novin (časopisov).
Novo kolkovno znamenje sestavlja krogovit kolut, imajoč v promeru a/3 milimetrov, ki ga zavrsujeta dve črti. Vnanja izmed teh črt je debela, a no-tranja tenka.
Znotraj druge notranje tenke krogovice, ki ima 15 milimetrov v promeru, Vy. aJa se tenkopotezno brez otenjave izveden c. kr. orel, ki nosi v srednjem 8eitu arabsko število „2“.
Med notranjo tenko in vnanjo debelo dvojnato črto krogovico nameščena je ^edi dveh arabesk številka, a nad orlom obpis: „k. k. Zeitungsstämpel“ z latiu-011 velikimi začetnimi pismeni.
Duiiajewskf s. r.
63.
Uka/ miiiistnstva za pravosodje od 20. maja 1887,
se občina Sparbach odkaznje pod okoliš okrajnega sodišča v Bejdovu na Diji v Dolnji Avstriji
^ Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odloča se občina sparbach iz okoliša Schreinskega okrajnega sodišča ter odkazuje v okoliš okraj-Ilega sodišča v Bejdovu na Diji.
t a ukaz pride v moč 1. dne januvarja 1888.
Pražak s. r.
03.
Razpis finančnega ininisterstva od 24. maja 1887,
o merilih za pavšaliranje davka od repnega cnkra v delovršbeni dobi 1887/88, dalje o meri zavarovanja za kako doplačilo k davku od repnega cnkra.
Za davek od repnega cukra v delovršbeni dobi 1887/88 ukazuje se na podlogi §“ 4 postave od 18. junija 1880 (Drž. zak. št. 74) o deloviti premeni določil za davek od repnega cukra in na podlogi §. 2, št. 3 in §. 3, št. 1, postave od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 71) porazumno s kralj, ogerskim finančnim ministrom naslednje:
§• 1.
Množina frišne repe, od katere je plačati davek za en hektoliter prostornine v baterije zvezanih difuzijnih posod in za vsako polnilo teh posod, odmerja se:
I.	Pri baterijah iz najmanj 9 in največ 11 difuzijnih posod:
1.	sè Šest in šestdesetimi (66) kilogrami, če se te posode rabijo takö, da bo naslednji uveti skup izpolnjeni:
a)	repni odrezki morajo biti frišni, ko se denejo v te posode; ne smejo torej biti poprej greti niti zdrozgani niti drugače pripravljam;
b)	difuzijne posode morajo se polniti brez tlačilne ali phalne priprave, ki bi gostost lege repnim odrezkom povečavala. Lopate, greblje in grablje se ne štejejo med tako pripravo. Nasproti naj se zaporni vijak na gornjem po-krovci tedaj ima za tlačilno pripravo, kadar isti pri trdno zaprtem pokrovu čez locenj ali pokrovec, vštevši del, ki ga matica pokriva, za več nego 20 centimetrov moli (štrli);
c)	pri nobeni polnitvi difuzijske posode ne sme se po tem, ko se je difuzija uže pričela, pozneje kaj dodajati, t. j. množina odrezkov repnih povečavah-
2.	Z devet in devetdesetimi (99) kilogrami, če se posode te takö rabijo, da od zgornjih treh uvetov uvet pod a) ali pa pod b) ni izpolnjen.
3.	Sè sto petnajst (115) kilogrami, če se difuzijne posode tako rabijo, da od zgornjih treh uvetov ni nobeden izpolnjen, ali da uveta pod
a) ob enem z uvetom pod b), ali pod c) manjka.
II.	Pri baterijah, ki imajo manj nego 9 ali več nogo 11 difuzijnih posod’ po načinu porabe z zgornjimi postavki (I), povišanimi za 25 odstotkov.
Z difuzijskimi posodami, katere pretin loči na dva razdela, treba je — od-merjaje jim storitveno zmožnost — postopati kakor z nerazdeljenimi, če imata oba razdela en vkupen zgornji in en vkupen dolnji pokrovec ter se hkrati polnita in praznita ter se v ovedbo resničnega števila polnitev uporabljaHodkovo štelo. Ako le enega teh uvetov ni, šteje se vsak razdelek za se za eno difuzijsko posodo.
III.	Za difuzijne posode, ki so manj nego 75 centimetrov visoke, priklada k postavkom pod I, odnosno k tem postavkom doda vsi 25 odstotkov (II), namreč:
se
pri visokosti pod 75 do 70 centimetrov po 5 odstotkov
n	n	od 70		55	65	55	55	7 V.	•5
n	55	55	65	55	60	55	55	10	55
**	55	55	60	55	55	55	55	12 V,	55
55	v	55	55	55	50	55	55	15	55
55	55	55	50	55	45	55	55	17‘A	55
55	55	55	45	n	40	55	55	20	55
n	55	55	40	55	35	55	55	22 V*	55
55	55	55	35	55	30	n	55	25	V
n	55	55	30	55	—	n	55	30	n
Visokost meri se pri difuzerjih zvračajočih se od središča dolnjega do sre-ls*ca gornjega sita in pri drugih difuzerjih od središča dolnjega sita navpično do ravni (ravnoležja) kraja gornje velike luknje.
IV.	Pri difuzijnih posodah, ki so proti dnu konično razširjajo, katerim se k reJ notranji promer od zgornjega kraja proti dnu bodi polagoma bodi odstav-°ma povečuje, priklada so k postavkom pod I, odnosno k tem s prikladi pod It HI omenjenimi povišanim postavkom po devet (9) odstotkov.
. Koničnost, pri kateri razlika najmanjšega in največega promera koničnega L' a ne preseza 5 centimetrov, ne jemlje se v poštev.
Tudi take difuzijne posode, pri katerih se koničnega gornjega dela v niz jh"edč drži obel ali biiconičen del ali oba eden za drugim, podležč istemu pri-
sadu
po devet (9) odstotkov, kadar je navpična razdalja med sredino dolnjega
?1*a ln ravnino največega kroga, merjena tam, kjer se konični gornji del pribije oblega ali bikoničnega dela, manja od polovice največega promera. '“pata ali odstavkoma razširjajoča se oblika šteje se za enako koničnej.
V.	Pri difuzijnih posodah, ki so se uže rabile pred dobo 1887/88 ter so bile ?a ^°bo 1887/8 prenarejene takč, da bi jim se davkovna prostornina v primeri K prostornini poslednje delovršbene dobe, v kateri so delale, za več nego 3 odlike v dobi 1887/88 premenila, vzema se za pravilo, da prenarejeni difuzêr za Vfjakih 100 kvadratnih centimetrov njegove največje notranje horizontalne srednje P oskve imej po vliti vodi najdeno davkovno prostornino od 7‘5 litrov najmanj.
k Ako ima manjo prostornino od te, priklada se po petnajst (15) odstotkov * P°stavkom pod I, odnosno k tem postavkom s prikladom, kakor se ustanavlja P°'l H. Ta priklad veljâ tudi tedaj, kadar se začnd rabiti nove difuzijne posode, tle ustrezajoče zgornjemu pravilu.
§• 2.
, I- Davkovna prostornina vsake difuzijne posode oveda se s tem, da se ista P 1 odprti gornji veliki luknji do kraja z vodo napolni.
Predno se začne voda vlivati, vzamejo se iz posode, ako bi jih. bilo, tako ime-n°vani odbremenilci sita, tudi če so predrti, kakor n. pr. tako imenovana Križ-
Mayerjeva sita z razporkom, Chrobinski odbremenilci (katerih uporabo je pa treba naznaniti pred začetkom delne dobe) ter se posodi zaprö vse dotočnice in odtočnice, ležeče v isti ravnini z notranjo steno.
V poslednjem oziru treba je paziti še na to le:
a)	Tako imenovana školjka, ki utegne biti na gornjem robu difuzijne posode in katera moli na znotraj, kakor tudi krožni kanal na gornjem robu difuzijne posode, ako je, kamer drži dotočnica, ne privzemata se v izmero.
b)	Pri vseh difuzijnih posodah, katere pod sitom na dnu imevajo še privlito ali pribito sok razdeljujoče dno, ki ima za razdeljevanje soka eno ali več odprtin, zaprö se te odprtine pred merjenjem v isti ravnini z dnom sok razdeljujočim takö, da ne propuščajo vode.
Ako posodo nimajo sok razdeljujočega dna, nego imajo samo eno ali več odprtin pod sitom na dnu za dotok in odtok soka, zapirajo se te odprtine v isti ravnini s steno, ki biva ueposrednje pod sitom.
Ako sok razdeljujoče dno ni privlito ali pribito, zapirajo se posode v isti ravnini s steno, ki biva pod razdelilnim dnom.
II.	Kadar ima difuzijna posoda na zunaj izbočen gornji pokrov velike luknje, meri se ji votlina z vlito vodo, po tem ko se odprtine, katere držč v to votlino, takö zaprö, da ne propuščajo vode in da ima zapor isto ravnino z notranjo steno votline.
Ako prostornina te votline preseza tri odstotke od prostornine, ki jo ima difuzijna posoda, prišteje se presežek k davkovni prostornini te posode.
III.	Drobci litra, ki se podadö pri ovedovanji davkovne prostornine, puščajo se pri vsaki posodi, če so manji od pol litra, iz računa, a če dosezajo ali prese-zajo pol litra, računijo se za cel liter.
§. 3.
Davku podvržena dnevna storitvena zmožnost sokovnih točil računi se p° merilih postavljenih z razpisom finančnega ministerstva od 28. junija 1878 (Drž. zak. št. 80) s sto in osemdeset (180) odstotki priklada pri vsakem načinu stiskanja.
§. 4.
Iznos varščine, ki jo za kako doplačilo davka od repnega cukra mora vsak podjetnik pavšalirane fabrike dajati, postavlja se na 20 odstotkov vprečne vsote, ki prihaja na fabriko za 120 delovnih dni.
Dunajewüki s. r.
Razpis finančnega ministerstva «d 24. maja 1887,
0 ®«i zavarovanja za povračilo priglednih troskov v delovršbeni dobi 1887 88, katero imajo
fabrike repnega cnkra dajati.
Iznos varščine, katero je vsak podjetnik pavšalirane fabrike repnega eukra f1 povračilo priglednih troskov po §“ 6 postave od 18. junija 1880 (Drž. zak. s ■ 74) zarad delovite premene določil, o davku od repnega eukra dolžan plačati, Postavlja se za vršbeno razdobje 1887/88 na 1 odstotek poprečnine, ki prihaja öa fabriko za 120 delnih ali vršbenih dni.
Duiiajewski s. r.
05.
Razpis ministerstva za finance od 24. maja 1887,
8 katerim se za delovršbeno dobo 1887/88 izdajo določila o štelih v difuzijskih fabrikah.
V porazumu s kralj, ogerskim ministerstvom za finance vzdržavajo se tudi ,z,a dobo cukrarskega dela 1887/88 % 1881 (Drž. zak. št. 80), od 7. julij
' _rž. zak. št. 75) o štelih, katera služijo v poizvedovanje resničnega števila polnil a^i polnitev difuzijskih posod v cukrarnah.
I>uiiajew»ki s. r.
v veljavnosti določila razpisov od 14. ju-a 1882 (Drž. zak. št. 97) in od 25. maja 1883
(Slovonisch.)
39