Leto LXXI. št. 9S.
Ljsaljana, asnsaeljtfc a. mafa 1938
Cena Din 1.—
i^naja vsa* dan popoldne, izvzemai nedelje m praznike — Lnaerau do 80 peut vrst a Dir 2. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 3O0 vrst a Din 3. večji ineeratJ petit vrsta Din t.—. Popust pc oogovoru, lnseratm davek pose Dej. — >Sloveusku Narod« ■eaja meseno v Jugoslaviji Din 12~—. za inozemstvo Dtn 25-—. Rafcopsal ee ne vraeajo.
(JBCDNI6TVO EN DFRAVNIATVO LJUBLJANA,  Knafl jeva ulica Štev. 6
Telefon: Sl-82, 31-21,
Podružnice: MARIBOR, Stroaninaverjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon fit. 26 — CELJE, cel Jako uredništvo: StroasmayerJeva unca L telefon št. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L
v LJtfbtJani št. 10.351
Po londonskem sporazi
Intervencija Anglije v Berlinu in Pragi
generalni štabi uredili vsa vprašanja vojaškega jedetovanja, bo AngBfa po diplo-
Med tem, ko bodo matskl poti intervenirala
London. 2. meja. Diplomatski urednic »Sundav Ti mesa« pise. da se ho zdaj začela živahna diplomatska akcija za to. da se v praksi izvedejo določbe francosko-angleškega sporazuma. Angleški :n francoski generalštab ne bosta imela kake javne konference; posvetovanja se bodo vodila v ožjem krogu in bo delo na izvršitvi skupnega vojaškega vojnega načrta opravljeno preko vojaških odposlancev. Diplomatski urednik omenjenega lista tudi poudarja, da strokovnjaki v angleškem zunanjem ministrstvu zdaj proučujejo, koliko bi bi! umesten morebitni angleški korak pri nemški vladi, kateri naj bi dali podobne nasvete, kakor so jih dali češkoslovaški vladi Angleški veleposlanik v Bertimi bo verjetno vztra-
I jal na tem. da Velika Britanija polaga ! veliko važnost na ohranitvi evropske* ga miru. za katerega hi nastala nevarnost gotovo tedaj, če bi se kršili sporazumi, oziroma če bi se nesporazumi reševali s silo. Do angleškega koraka v Berlinu naj bi prišlo šele po Hitlerjevem povratku iz Italije. Kar se tiče Prage, bosta Francija in Velika Britanija nasvetovali. naj Češkoslovaška kolikor more popusti glede nemške manjšine. Glede gospodarske pomoči podunavskim državam diplomatski urednik omenjenega lista poudarja, da je bilo o tem zelo mak) govora. Določeno je bilo le to. naj podrobna vprašanja urede trgovinski odposlanci, nakar bi se šele moglo začeti s končnimi podajanji
Angleška ponudba Nemčiji
Anglija je pripravljena razpravljati o kolonijah, če se urede razmere v Srednji Evropi
London, 2. maja. br. Današnji >TT»e Peo-ple< objavlja naslednje senzacionalne Informacije o intervenciji Anglije v Berlinu:
Mmistr^lrl predsednik Chamhrrlaln bo ta-koj. ko bo v parlammtn odobim nnir!***ko italijanski *poraznm. kar ho rjrodUo po vsej priliki ^ ta teden, naroči] angleškemu podaniku * fV-rlinn Hendrnonn. naj otoMee kancelarja Hitlerja fai razpravlja z ajhn ne samo o re^ko^lovaAkeni i |n Meejn nage to-«H o vprašan fn vrnitve nerr*<kih kolonij. And^ki p«WjM»fk bo •»pomefl Hitlerja, da j> Ansrfija pripravijrna razpravljati o tem problemu v okvrrn akcije za ureditev *plo-snesra po»«*aja v Fvropt Predno pa bf ee TT-ogr!^ prWti podajanja aVde kolonij, bo AnarfiJ* zahtevala, naj se poprej toeno definira re^koiUova&ko vprašanje. Hitlerja bo
pri fcef priliki sporočeno, da boftta Anglija in Francija podprli z vsemi sredstvi. Id so jima na razpolago, akcijo za ureditev položaja v Srednji Kvropi hi bosta v zvezi s trm svetovali tudi «^*>*ko*»lovaAki vladi, naj pravično uredi problem nemške narodne manjšine v CSK. Ta angVSfca intervencija pa bo izvršena se le potem, ko se bo HI Ura vrnil • 7 Rima fn ko ne bo videlo. aH je Nemčija pripravljena sodelovati pri tej akciji za okrepitev mirn v F>vropi.
V zvezi s pripravi jajoco se mterv^ncfjo anfrleSki listi toplo pozdravljajo korak pre-zidenta CSR dr. Beneša. ki je poslal včeraj o priliki nemškeea državnega praznika Hitlerju brzojavne čestitke V tem vidijo ponoven dokaz, da zeli ČSR vzpostaviti z Nemčijo dobre sosedske odnosa je
Anelija za obnovo Društva narodov
Poziv Italiji in Nemčiji, naj se vrneta v Ženevo
lUlta, 2 maja. br. V tnkajanjih an-irleških krogih se doznava, da je anaieška Ttada že intervenirala v Rimu in Berlinu jr»*~ie odnosa |r% Nemčije in Italije do Društva narodov. AnrlMlu vlada je izrazila žel in, naj bi Nemčija te Italija zavzeli pozitivno * t alHcc do ženevske 1—11 Po vesteh -,t Rima ho italijanska vlada v krat-ham padala Izjavo, v kateri bo orisala svoje *ta!K*e elede v«*>h vpraAanj v zveal z Društvom naredev Dejstvo, da je Italija te
dni piačaia v«e svoje rini Drn&rvn narodov od leta 1935 dalje, smatrajo za dokaz, da ho Italija po sklenitvi sporazuma z Anjrfijo In Francijo todS napram ženevi spremenila svojo dosedanjo politiko. AnrleUu vlada zefi da bi se Italija bi Nemčija vrnili v Ženevo ter J bi se Dntfhn narodov snorazamnp reformiralo tako. da bo morlo uspešnejše vrniti *vojo naiofro.
Hitler bo dre vi odpotoval v Rim
7 M u s*olin i jem bosta skupno proučila
-   meja   Drevl odpotuje kancler
H ex na svo| prvi cticietej obisk v Italijo. O lan potovanju zatrjuje o tukajšnji siui-bem krogi, da ne bo sanv- reprezentatrvne-gi snagi l ree^ tudi vehke^i pohtičnega pomena O prilik* razgovorov v Rimu bo-sta M ssolmi in H ter razprav] jak posebej o španskem problemu n, c položaju, ki je nastal na ^edo/emskem morju po lon-d -^kem sesti-ku francoski d in ■ntfhatnl "»i državnika bosta sklepe, k' ^> biK »prejeti v Lonoonu. temeljito P««: .i N :>a pričakovati, da bi ItaHi* is Ne-, a v Rimu sklen«h kak nov rum ali pakt.
Na ceru skupine 84 nrvneteijev ir nih urednikov nMisnrtfi hsjtov, ki so it či odpotovaii v Rim, da tam počakajo na Hitlerjev prihod. so visosii Krnkciooarji rerrškejja propagandnega mmi^trstva in na-r d^o-sociaiistične^s trskovoecsa urada. Nemški novinarji nosijo uniformo, ki je bila izdelana nalašč z« ta otrsk v rtahjo To uniformo tvori temen povrsi.ik z odprtim ovratnikom in drče hlače Pred odhodom nemški novinarje ■ iz Murchena jim je bila prrrejona iTrtimna večerja, kri se je je udeieri1 tudi »talijanski aererar konzoi. opofciomoćeni narnster
Huda letalska nesreča v Italiji
Potniško letalo je v megli treščilo ▼ brib — 19 ljudi, med njimi albanski partanllr, m jo
Kim, 1 maja. r. Vsa Italija je danes pod vtnNnl kade letalske nesreče, ki se je vfte-raj pripetOa imliiitt us— letalu, ki vozi na prosi EtrindiS' Rim. S tem leta lom se je vračala ver ta ukapana tujcev, ki so prisostvovali kraljevi poroki w Tirani, iz Tirane v Rim Med potniki ie bil rudi albanski poslanik v Rimu. h.nit; poslanik v Beograda Diafer ^ ila. Letalo bi bilo moralo po voanem reda ie zsodaj Popoldne prispeti v Rim. Sprva so mislil: da ie nastala kaka zakasnitev pri odhodu. Ko pa so prejeti poročilo, da je letalo v redu odletelo, se je takoj pojava sam da se je ponesrečilo. Zadalo se je nT-zimo poizvedovanje zs izginulim letalom Razširile so «e najrazlienep« veati. a še le pozno zvečer je bi! izdan usalfiilsj uradni komunike:
V soboto dne 30. mprilm je potnUko letalo (štir?motorno letalo «Hr» »Meta«). ki vozi na pro0 Brinditi—Rim. odletelo ob 1135 z letališča     Brin diši ju v j m Vreme
ob Apeninih prtšk> do forme. Nad C u po je letalo v gosff meg/t g krilom odani o ob neki hrib m v hisufiii je izbruhnil požar na letalu. Na letalu je bilo 5 mož poaadke. med potniku pm rodi albanski poslanik v £arm Diafer Kan. Na letalu je bilo ar 13 poenakov. 4 f t aH jam ss 9 inozemcev, med n farni Otmar K\ jaai. Vah ter Krapke. Jakob Fnedridk. Bon &*n-e*z, Kari Grotzner. Samuel Proađai Lindhein, Jurij Hadžikakis Val člani posadke so mrtvi.
Letalo je bilo last družbe »Ala Uttorism. čanosti trupel je bilo zalo te&o istovetnost potnikov  Na kraj priais glavni ravnatelj družbe glavni ravnatelj   v letalskem ministrstvu Peieartmi. ki vodtta nadaljnjo
Trupu poneareeee Ran. odkoder hndo
CSK in Nemčijo
Vse nemško časopisje zeao obširno paše o veJikm pripravah za Hitlerjev obisk r Italiji. Listi pišejo tuda o vojaškem deUi t ob svečanosti m se 26*0 ponvsaoo izraJajo
o razvoja itaHjanoke oborožene ane> aa katero pnavijo. da se tako po materialni opremi, kakor tudi po vojaškem duba, ki v Djej v4sda, nahaja na zavidljivi višini
Zastoj na španskih bojišcEh
je zopet ustavljeno
Barcelona, L maja. Napadi fcranoovcev t pirenejski pokrajini, posebno na odseku za-hodno od Trcmfa io jaano od Bsnspsaji so nsleteh' »laj ne močne ovire. Glarmi dve oviri sta zeao slabo vreme in nenavaden odpor republikanska! čet. Sovražno napredovanje v smeri proti F^ncerdi je skoro pooo*xm» onemogočeno. Več »terteAo -vnžndei točk v tean deis je v sakan repa b&kaocev. Premoč r ma^ersaln, ki jo imajo fmneovci in ki je bata *ek> upjtaa pri bo-jersojD v nižjih prodolm, v porskm pokra-j±nafa ne pride do izraza. Tu opravljajo glavm posel stroimce. Republikanske čete so zaceie z gverir^ko vojno, ki se je izkazala za exftno pravilno. t*jsebno včeraj, ko so bise ponovno zavzete nekatere vrstne na odseku pri Trenti. Na bojišču ob obali Sre-dozernakega morja so feaocovci nekol^Do napredovali, repoblikainakrm 3e*am pa se je k maki poarečiso, da so j* potisnile nazaj.
Saiamanca. 2. maja. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pasvi. da so vefike vre-
ljevanje bojev v Španiji Na nobenem bojišču ni brlo važnejših dogodkov. Na kaste-kmskem bojidou sLabo vreme onemogoča vstale o vojskovanj e. Na ixsm dolu bojišča so republikanske Čete s pomočjo tankov izvršile dva protinapada.
Barcelona, 2. maja. d. Francova letala so včeraj dopoldme dvatkrat napadila Bairceio-oo, predvsem njene pristaniške naprave. Pri prvem napadu ob 9. dopoldne je bilo 29 smrtnih žrtev, največ pristaniških delavcev, pri drugem napadu ob 11. dopoldne pa se je več v luki zasidranih amgleskm ladij le s težavo o^nik> bombam, vendair pa so bile nekatere zadete od drobcev šrapnelov protiletalskih baterij ter lažje pc^odovane na krovu. Skupno je bik> pri včerajšnjih letalskih asnasHfa ubitih 50 ljudi, približno prav toliko pa je bilo ranjenih.
Barcelona, 2. maja. Predsednik republikanske vlade Negrin je izročil predstavnikom tiska besedilo deklamacije, ki med drugim pravi, da se je republikanska vlada odločila bojevati se do konca.
Proslava ls maja po svetu
V ČGR t mirn In redu
Prasa, 1 maja. AA.. CTK: Proslave 1. mara so v -sner C?5R potekle v popotnem redu m miru. V Pra^i je korakalo v sprevodu nad : • .'■ ■ oseb. <**TK porooa, da se je po statističnih podatkih s&erajBnjih proslav 1. maja ndeiežno S mtajone ljudi, ki pripadajo via<hirm a< i aaika^n m 1 udrijogi pristašev Henreinove stranke. Dnai je msnifp*^tTrak> nad 4 nrjftjone liorli je vecdarla prS4o do neredov samo v C)psrsL Jpper je bsV> oseb ranjenih.
Varšava, * maja, A A. Pat: V vsej Poljski so bttte voaraj ob prifiki pfosinnB 1 ovija raane maniU ntartfs Do neredov in .. padov ni piđsui, osaen v Eaeasa aa Iysova. kjer so nianjsestantje mstafi kamenje na na-iiminntairiM maanfesjtante. PriSo je do spopada m oddanofa je bflb va6 sSreauv. En socialist je bfl ubit, tri oset« pa as ranjene. Policaja je hitro iHpUHaifh ved ki mir, V Lvou pa so mmšmmmaaaat dSjasn spvesod. Ranjenih je 1" --»-'^n. Do neredov je prSko se v r i krajni, kjer so nantonafistl* priiedgi pi' nonstraerjeproti soo»li8tom. V Vnriav. je v fidovskeni deia mesta eksniorJrai peklenski stroj in je bila ranjena ena oseba. Potkaja je aretirala ve? komunistov, ki so sknesli de4Uonstrimti.
PoiHienl et$o\ni&
O pott&čiefh Itototlltili
Sarajevska »Jugoslovenska poštam objavlja tanimuv dopis iz Zaaraba o tako zvanih paOhčrtih katoHkih na Hrvatskem, Ti po-htičrti katolik i t. d. — tako izvaja list — so oni, ki so pred 6. januarjem 1929 MTi aa defa hrvatske pučke (ljudske) stranke. Njih 0asmo je bila »Narodna politika*, ki se je pod Žrvkovsčevim imlmmmi prele-v4to v »Hrvatsko stražo* Vodja te skupame ja arakokatorWci kanonik dr. Janko Šimrak, peoiaaor kanonskega prava. On i ran* jmmo, v jmmoati ga vaf imuni sča profesor Peter Grape ki m Ta skupina, ki jo vodarn Janko Smuak m Petar Grgsc. tvori tako
V B->1
SotUa. 1 maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Letos so vsi organiztrani delavci pod pokrovrtel istvom države prvič proslavili 1. maj kot praznrk dela Po službi božji v katedrah, ki je bfla v navzočnosti m-adngi osebnosti in delavskih zastop-nsVov, so odprli novo delavsko bolnišnico, ka nosi ime kraljice Joane. Celo vrsto aiič-rrJb ustanov so odprli v drugih mestih drŽave.
Svečane sj psajfjve se je udeležila kraljica, dlani vlade, in zastopniki delavstva. De-rvei  pa so v dolgem sprevodu korakali t.-^za. mesto s zastavami in godbami na če-i ka   Manifestacije  so potekie  v popolnem sadu in mirn.
V Rum uniji
Bakarešta, 2. maje, AA. Proslava 1. maja je v vsej Runaunip potekla v popolnem redu m nnm.
TiuH na Kitajskem m slavili 1« maj
Hankea* 2. maja. A A. Na včerajšnji proslavi L maja je 80.000 kitajskih delavcev korakalo skozi mesto m vzklika hi maršalu Čanka jšku.
dobiti kako boljšo župnijo aH kako bolje dotirano kanoniško mesto, mora biti njih človek. »Tajni seniorat« smatra za svoje izrazite pristaše zagrebškega nadškofa, splitskega škofa. Največja nasprotnika »tajnega seniorat a« sta sarajevski nadškof dr. Ivan Sarič in kraki ikof dr. Srebrnič. Šimrakova skupina ima organizirane akademike, srednješolce, kmete in delavce (»Domagoj«, Grom, Skom in Krom). Poleg teh organizacij pa še obstojajo društva mladeniče v in deklet, mož m žena hrvatske Katoliške akcije. V vseh teh organizacijah pa imajo glavno in odločilno besedo voditelji bivše hrvatske klerikalne stranke, ki so se zdru-itH v »tajnem senioratu«. Njihova skupina se v zadnjem času silno zavzema za to. da bi bil za zagrebškega pomožnega škofa imenovan njen član Ljudevit Peric. —
Hrvati um sovražijo tldov!
~ajake »Narodne novine* priobčujejo izjavo dr. Vladka Mačka o židovskem Dr. Maček je podal, kakor zali Hat, to-le izjavo: »Mi Hr-ne sovražimo Židov. Sveeske demokra-antisemitizma, ki so ga iz-^jaški pokreti. Antisemitizem m nenavaden pojav, ki stremi za mam, da Zidom podtakne krivdo za vse zlo v življenju. Židovska nevarnost ne obstoja m ona je samo v domišljiji gotovih krogov. Iz teh razlogov antmemitizem tudi ne more obstojati na Hrvatskem* — »Mlaje v tam omam Cšato drugačija m kaplan dr. Očak strelja v na Ude z
Juti K« Strcdtetjjr
Jan Karel Strakafy, zaslužni Seski kulturni delavec, naš dolgoletni praški dopisnik, piaznuje danes svojo šestdesetletnico. Je to mož, ki si je za poglobitev bratskih stikov med Čehi in Slovenci pridobil ne-venljivih zaslug, saj je z velikim uspehom
nadaljeval delo, ki ga je tako srečno pričel nepozabni J m Lego pred več kakor petdesetimi leti. Ne mali del zaslug, da so postali slovensko-češki stiki v zadnjih desetletjih tako intimni, tako res bratski, pripada brez dvoma našemu dobremu in zvestemu prijatelju Strakatemu. Kakor je bil svoje dni Jan Lego zastopnik in mentor Slovencev v Pragi, tako je zadnja desetletja opravljal ta posel naš Sirakatv s tako ljubeznijo, vnemo in požrtvovalnostjo, da so mu Slcrvenci upra\'ičeno nadeli ime »slovenskega konzula« v Pragi.
Strakaty je iz veteugjedne narodne praške rodbine. Njegov ded Karet Strakatv je bil sloveč češki basist, ki je kot prvi zapel pesem »Kde domov mu j«, ki je potem postala narodna in sedaj tudi državna himna. Njegov oče je bil notar, dolgoletni deželni poslanec in eden izmed ustanoviteljev češke svobodomiselne (mladočeške) stranke. Naš Strakaty je sprva študiral pravo, nato pa se je posvetil novinarskemu poklicu. Bil je urednik x>Samostatnosti« in »Večera*, dolga leta pa tajnik centrale »Kluba Čeških turistov«. Med vojno se je živo udeleževal protiavstnjske piopagande in bil član Mafije na Krm. Vmohradih Ker je bil osumljen veleizdaje, so ga leta /9/6. aretirali in vtaknili v zapor. Zaptt je bil sprva v Pragi, kasneje pa na Dunaju v isti ječi, kjer sta bila tudi dr. Kramar in dr Rašin. Po prevratu je stopil v redakcijo »Narodnih listov«, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 193J. Tu je imel med drugim tudi referat o kulturnih stikth & slovanskim jugom. Ne preje, ne kasneje niso imeli »Narodni listy* tako vešče ure,evane jugoslo-venske rubrike, kakot takrat, ko jo je vodil Strakatv. Med svojimi poklicnimi tovariši je zavzemal ugledno pozicijo, saj je bil do svoje upokojitve podpredsednik »Sindikata češkoslovaških novinarjev«. S Slovenci je navezal tesne stike že kot visokošolec in njegova najboljša prijatelja sta bila dr. Ivan Lah in Viktor Zalar. V Sloveniji je bil prvič leta 1905. pri odkritju Prešernovega spomenika. Od tistega časa ne preteče skoraj leto. da bi Jan Strakaty ne posetil naših krajev in svojih slovenskih prijateljev. Da se je v tem času dobro naučil slovenski, se razume samo po sebi. Vešč slovenskega jezika, je prevedel na češki jezik več del naših pisateljev. Od leta 1920. do 1929. je bil praški dopisnik našega lista. Leta 1932. je priredil v Pragi razstavo literarnih del znanih delavcev na polju če-škostov.-jugoslov. zbližan ja J. Hudca. J. Raušarja. Fr. Govekarja. dr. Iv Laha in Bože Lovrića. Ves čas je delaven Član uprave praške Ćeškoslov.-jugoslov. lige V malo priznanje njegovih zaslug ga je Jugo-slov.-češkoslov. liga v Ljubljani izvolila za svojega častnega člana, blagopokojni kralj Uedinitelj pa ga je odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje.
Dobremu našemu prijatelju iskreno čestitamo k življenjskemu jubileju in mu kličemo: Ješče na mnogaja ljeta!
Povratek predsednika vlade dr. Stojadinoviea v Beograd
Ljubljana, 2. maja, A A. Snoci ob 21.43 je z brzim vlakom odpotoval z Bleda v Beograd predsednik viadc m zunanji minister dr. Milan Stojadmović z družino in v sprernstvu šefa kabineta dr. Dragana Pro-tica.
Sorzna poročila„
Car*A, 2. morja. Beograd 10. — Pariz 13w30. London 21.67, New York 4254.50, Bruselj 73J.75, Milan 22.68, Amsterdam 241-825, Berlin 174.175, IXmaj 46 50, Praga 16.14, Varšava 82. — Bukarešta 3.25.
čitajte In širite
aSlovaapJtf NaTOA«:
»SLOVENSKI  NAROD«,  ponedeljek. 2. maja 193*.
Stev. Q8
Avtobusna postaja
v Ljubljani
sjo M bila Maaaryk4pva
LjubiTajoa je basnih prog;. Avtobusen promet Je poatal pri nas te aeao živahen m ker ana se veliko bodočnost, kakor ksae raavoj v asv-7 ^ :n- ^ h. držav-sii. ba rr« moralj čati pt '*oo poaornost. Lahko bi da 3e razvija po vsej sflL ker ea ovira šteto ovir. ki zadržujejo pri nas isavoj wu ga motoriana. Največja ortra so seveda siabe ceste: z&rad, rdSh je obraba vozil mnogo večja. Zdi se tudi da tvorijo slabe ceste in avobusni promet začarani krog-; čim već je avtobusov, tem Mahšt so ceste, odnosno etm fcva*xnels* ie avtobusni promet, tem već je ovbr na njegov navoj. Seveda bc morale bttf ceste tem boljše, čim borj je razvit avtornora U snn. to da bi morale ustrezati avtomo-. med tem ko zriaj ne morejo već nflt| navadnemu prometu z živinsko vtaego Tako pri ona zadenemo vselej
Ob tej prOflc pa gre zgolj za pomerrv no zadevo v svead s avtobusnim prornetom v sami LJuniJana: aktualno je postao --prašanje avtobuane postaje. Primerne ve-Hhisis *_ae postaje, ne postajališč. Ljubljana namreč ie nama avtobusne posta ie.
d postajališča kn postaja nista eno in isto. Dosedanja posta jahača, n. pr. v Gledališki ulici ob protestantski cerkvi m • Tavčarjevi uOci nikakor ne morejo ustrezati avtoboanemn prometu v Ljubljani tako, da bi ne čutih od dne do dne bolj potrebe po primerni, cencraka avtobusni postaja.
Nedostatka postajaflac so menda dovolj
srani,       nam jfb ni treba vanb nasteva-
de ra zahteve prometa. Tako imajo sedanja postajališča slabo zvezo s kolodvorom is tramvajem in tudi med seboj niso zvezana. Prostori so posta* ze pretesni, dovoz jn odvoa sta otefloočena in potniki nima jo rjobenega zavetja, kjer bi ćakali na zveze, Na postaja!*«! ni nit! bencinskih
c^"o*garafeh- ki bi morale bttJ v ^po-
rde* ne govorimo Potreba po avtobusni postaji v Tri se kaze za detj časa m. kakor smo po-uciaa. zdaj tudi se rasmdaljajo na magi-sirca.   kateri  prostor   bt  doioćalL odoo
rezervirah za veliko, moderno avto-postajo.
Strokovnjaki. Id so ie nekoliko razmišljam o tem vprašanju, so priAli do preipri-da Ljubljana nima aa ta namen prostora od Massjrjrkove ceste pri glavnem kolodvoru. Ubire med prostori m za tabiro prostora pri glavnem kotodvoru pa lahko navedemo več razlogov, najtehtnejši je seveda itima blizina kolodvora, kajti idealno je. da lahko pot-mta brez iskanja in boje stopijo z zelez-aiškega kolodvora na avtobusno postajo Cim borJBa je zveza med obema postajama, tem boi-e Raaen tejra je ndaj glavni kolodvor v mestnem središču, ker se mesto razvija proti severu. Masarvkova cesta je neposredno zvezana z glavno prometno žilo v Ljubljani, s TvrSevo cesto in ob nji se končuje na eni strani Bleiweiso-va ces*a, ki veze tri glavne ceste v Ljub-'jcm: Tvrsevo, Celovško in Trzaiko. na drugi strani pa Resi jeva ©eata. k^ je tranzitna v smeri prot Dolenjski cesti; razen tega pa drži Masarvkova cesta naravnost na niilil Sajli i cesto, odkoder se odcepi '-esrta na letališč** in k Sv. Jakobu ob Savi. Masarvkova cesta ima torej v prometnem pogledu najboljšo osrednjo lego. sarj je stičišče ravnih cest v Ljubljani m lezi ob glavnem kolodvoru. Avtobusna postaja ob kolodvoru bi ustrezala tudi mestni upravi, n. pr. zaradi trošarine, ko je že trosarinski urad tam. Na drugi strani bi se pa potnik, lahko posluževali kolo-dvorake garderobe in restaxTacije. V neposredni bližini je tuda hotel Masa ry kova cesta je dovolj široka za parkiranje sjeaobusov. Potniki bi imeli tudi zvezo s tramvajem m posluževali bi se lahko av-trozvosekav.
Za avtobusno postajo so seveda potrebna se posrsbna poslopja, predvsem garaža za nujna popravila m neobhodno po-irebna bi bila prej aL slej primerna čakalnica z vsemi priti k li nami, n. pr. z bifejem in morda tudi s trafiko. Samo po sebi unevno je. da avtobusna postaja mora imeti bencinsko črpalko Kar se tiče postajnih objektov, je vprašanje zase. ki ga ne bo težko rešiti toda mestna občina se mora ob pravem času pozanimati za prostor
Odločitev, kje bo v Ljubljani avtobusna postaja, bo baje padla že letoa.
Ogiejte si prekrasni film danes ob 16, 19.15
in 21.15 ari v  RI.NT UNIONTJ
Finale
Katbe >agy. Haas Moser. Lade Englisch, Theo Lingen
Pri nakupu vstopnic zahtevajte  kupon  za  žrebanje !
Ljubljančani so praznovali na Rožniku
Gospoda je z delavstvom v bratski slogi in socialni solidarnosti pokušala cviček
Ljubljana. 2. maja
kako so po svetu praznovali prvi maj. Pra-znovali so ga v resnici po vsem svetu, iv povsod ne pod enakovrednimi >fir-V mnogih državah so bile mogočne Milijonske množice so korakale v sprevodih. Vse je bilo v zastavah. 2T-alo je nešteto godb. Prirejena so bila .številna velikanska zborovanja. V nekaterih drugih državah so pa bili prirejeni veličastni defile ji armad. Zemlja se je tresla, kn so ure in ure drdrale v nepregledni vrsti najbolj modeme morilne in ustrahovame -pr prave. Nebo pooblačila — letala. In — kaj je vse to proti našemu praznovanju! N pr proti ljubljanskemu, tradicionalnemu praznovanju prvega maja!
Klhče aaa ne more posnemati N.kjer na svetu nimajo takima Potnikov, kakršen je ljubljanski, ki dobi svoj pomen prav 1. maja in će je po naključju tedaj nedelja kakor je bfla letos, se preden so kje po svetu prvega maja praznovali kakršnakoli narodne praznike ter prirejali parade, smo mi že praznovali prvi maj na Rožniku. Ne Te delavci temveč v najlepši narodni slogi asi stanovi, kar se zdaj komaj Se uče tu in tam po svetu Vsako leto sme prvega maja vstajah zelo zgodaj, da je bil dan čim daljši ter da smo ga lažje temeljiteje in čim bolj dostojno izrabili. Zajtrkovali 5---.- - - ; ■ -   ."-«-- r.--     pr..«*-em slo-
venskem mm ii Ji i Zajtrk se je zavlekel do i . a. kosilo do večerje, kako se je pa pra-rjajovanje končalo, nihče ne ve.
- -  *       - -   -    isjsammnafJI  -r- isjfa
nem laau in nepolitičnem političnem prepričanja smo praznovali tudi včeraj. Tudi v^šje sile niso posegle vmes. da je narodna manifestacija tem lepiš. 2e m zgodaj so ljudje naskakovali Rožnik od vseh strani, že od ranih ur so zvonili zvonovi kakor ob birmi m na Rožniku je bOo JFvs kskor ob pristnem iju. Roben
kado: ob cerkvi so prodajali spominke lz lecta. cerkev je bOa na stfžaj odprta ta neki snaHrek je vpraševal, če bo res dan naša: maoil sa ni |irsstsao klenkaH. ljudje so pa taborili ob gostilni. Pr ha jale so ■M0OŽ Kad pešci so as Mmi
is lahko bi rekli, da je bilo včeraj na Rož-nfkn vsaj toliko uf luallli vozičkov, kakor kje drugje pri paradah tankov, žal naša statistika nI tako popoma kakor so ino-
kSeVtencev je bOo v veli-na Roftnflktt. kotfko je bilo
kolik- -- sj || ammjsjail ■ ■—-;h ->v»ah in koliko žrtev je obležalo v goadovm. Bfla je veSka reč! Hm v najbolj bahati tnprdji at ne nmrejo ptlsuožltl tetim ga tegnanja fm ne doseči tako popotne narodne sloge. 'NTh<*p ".. kanal kakšn^ra posebr.^ea prepri-eaotja. da bt se bS od dru srh Vsi so si ogledan' cea kav. leet ta gnatimo. Oenpoda je z delavstvom ▼ brmtsJd atogi ta ancšaml solidarnosti m kuša le cviček poslušala zvo-nenje ter navala trenutke redkega aado-voJjsAva in ' neenefl Nar»ino namreč prihajata ob nedeljah aa taktna »zrJetne točke« san>- meščani pripadniki srednjih stanov, med tem ko so bfn včeraj delavcu v bi lahko rovorm o
tičTiem praznovanju prvega maja. ko bi bila 'i^mokracija bolj v moli.
V resnici ne gTe za nobeno posebno praznovanje, kar je treba posebej nagrlasiti, da si ne bo kdo česa domišljal. Gre samo za že gnan je in le no naključju je imelo faguanje tako lep uspeh, ker je pač bOo v nedeljo in-ker je bilo lepo vreme. Ne, ne smete vzet: resno, da je včeraj kdorkoli manifestiral pri nas. čeprav je sedel na gostilniškem vrtu. bil nekoliko glasnejši in imel v gumbnici zataknjeno lipovo vejico! Ne. saj ni bil včeraj praznik dela. temveč praznik cvička, kakršnih je najmanj 52 na leto.
Iz Celja
* c< ^ki k nI urni teden. V nedeljo <k> >e cHjski župan kot pre4aed«nik odbora Celiskeea kuk urnega tedna otvoru v sja]   I oran   it jakega ,:oina  kitr k Bjsjsjsn* Scena likovna razstava prireditve Celjskesa : *     *-_a   redna    Po  pozdravnih besedah M 7»pH Celjski oktet državno 'venem rrovoru pa Schwa-ov    j>laniea< in   Večer na naorju<. Ovo '"    -    ie pofeir preds^a.Tiikov mariborske, ptujske   rn   ljub!n--ke   rrertne   občine rer -cov  ob7. uradov korporaoij.
?o| in društev ter um etri kov in .Stevfknesn iruireea ob^instv? udeležil tudi ban dr. Natlačen po otvoritvi so si udeldfcenoi otrlejali boca*o likovno razstavo v Celjskem domu m zek> zanimivo razstavo celjskega edoven-skeaa Tiska v mali dvorani Mestne h ran-Sni-ce. Drevi ob od 8. se bo pričalo v Mestnem gledališču eostonanje ljubljanske opere, ki bo vprizorila opero srvin;skega rojaka Ri-oa Ssv na >M»tija Gubecc.
—r rmrl je v neoelio rjutra| na Vraao-vrm treu stev 2 v 83 letu starosti šotori u prav-telj ▼ p a- Ivan Kern. Pokojni )e služboval doUpo vrsto let v Trbovljah, kjer se ie z veliko vnemo in nesebičnostjo nve-1 javljal kot odličen pedagoe in nacionalni delavec. Pogreb bo v torek ob 16 rz hiše talenti na okoliško pokopališče. Zaslužnemu riacionainermi delavcu hodi oh ran jen raien spomin svojcem naše skrene eoša-ije!
—« V eeijčki bslsiei je umri v petek 4b-letni   brezposeln;   mi-zarski   pomočnik AlofK
Petelmlek s So. Hurirnie pri Celju.
—r Tri nesreče. \ rudniku v Zabukovri pri Žalni je v šetrtek jamski voziček odtrgal 28-1 ^tnemu rudarju Martinu Lahu iz Loanrce pri Celju palec desne roke. Istegs one ie nad*: »-letni sklad senik Anton Divjak z Dobrteške vasi pri Št. Petru v Savinj doim pri razkladanj« vreč m si tanahnu krro roko ▼ aapea^u. Ko je šel 1fi talin hlapec Franc Zliomr iz Besov ja pri ftL Joft-ja ob mi zel v pecek po samx je padal s koaosea m si s*nm"l aesrj roko v zapestja. Pocresrc-eoei se adravijo v csijpki boimeL
—c Zaradi ei^esais ia deli nih prs^tsrsT mestnega do 4_ četrtek 5. in pesek 6 L m. ne bo vania n aprejemansi gtrank pri k« mostne občine, magistratnem direktor-wl oretnerci tajniku in mesurum računo-?odsbra. "^banke. ki so povabljene aa te dnese. naj aeaffLasijo po 6. maju ot jrad-iifc mah Vk<čtr> in orlneavrrjštvo bo v navedenih dneh poslovalo v sobi štev. 6, kjar
—c La$ko. Jagoslarijs 3^1 (0:0). V nedeljo popoldne je bila na Glazij: pred CCO zledsJci drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Jugoslavijo. La&ćani so zmagah msluieno. vendar pa je rezultat Zleoe na potek i^re nekolrko previsoko izrazen. Moštvo Ju47oslavije je i pral o raztrgano in brea pravejra elana ter ni imelo strei> eev pred nasproTnikovim golom, saradi Česar ui .:iak> izrabiti niti ene izmed mnogih lepih Drilfk. Laščani jjo nudili lepo komh-nscdjsko igro m so bili tudi v startu bolj>i. Prvih 20 minut so imeli Lašcani nekaj \cč od igre- potem pa »o se domačini nekoliko znašli in igra je po?taia izenačena, V 14. minuti drug* pa polčasa je Kaoič po lepi kombinaciji pr\-ič potresel mrežo Jugoslavije. Dve minuti nato je BlaKotir^et zvišal na 2:0, v 26. minuti p« Vrečko na 3:0. Po teh uspehih so LaJcani nekoliko popustili. Jugoslavija je prešla v lahno premoč, a kljub
mnoeim prilikam ni znala zmanjšati rezul tata. Sodil je g. Presinger točno in objektivno.
—c Sresko seiteljske drsštvo JUU se je
sestalo danes ob 9. uri dopoldne v mesiji ljudski šoM v Celju na zborovanje z dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Dopisi. 3. Predavanje g. učitelja Cirila Preglja >0 mladinski glasbil z nastopom njegovega pevskega zbora, ki je zapel 6 pesmi. 4. Porodilo g. Janka Pogačnika o odgovorih članstva na društvene vprašalne pole glede smeri in dela organizacije in društva. 5. Slučajnosti. K obisku zborovanja je vabljen pesnik Oton Zupančič, ki bo ob otraoritvi Celjskega kulturnega tedna v Celju. Po zborovanju bo -kupen pot»et raz^stav slikarstva in kiparstva
ter esJjskeaa slovemnrsaa tiska ob znižam vstopnini. Oteek učiteljic je zboroval že ob 8. uri zjutraj. Poskrbljeno je, da bo poslovala tudi knjižnica.
i
Včerajšnji dan je prinesel presenečenja v ligi
BSK, Hašk ta Gradjanski mo oddali po dve točiti
Ljubljana, 2. maja Odkar imamo v Jugoslaviji državno prvenstvo, se še ni zgodilo, da bi bili na isti dam kar vsi trije vodilni klubi premagani. Včerajšnja nedelja je bila za vodilno li-gaško trojko zares :na, nikakor p& re nesrečna. Vrstni red med njimi je namreč ostal isti m neizprernesjena tudi razlika, točk. Le na spodnjem koncu lestvice je postalo sitno tesno ki zamotano. Trije klubi imajo enako število točk in se ločijo le po razliki golov. Sele obe zadnji koli bosta odločili, kateri izmed trojice bo izpadel.
Ljubljana je igrala v Beogradu zelo nesrečno in izgubila nasproti Basku s 6:2. Elna^^^r:^ *; nu«"?-11   nrakovredno igro.
toda sreča je bila na sr.rani Beograjčanom* Ljubljanski vratar Pogačnik je bil zeio slab in le njemu pripisujejo krivdo na visokem porazu. Do odemora so domaći zabili dva gola. takoj" v začetku drugega pol čaaa pa še tretjega. Sledil je potem najboljši čas gostov, ki so zmanjšali na 3:2. Konec ifirre pa je zopet pripadal Basku, ki je imel v svojem napadalcu črabriću izvrstnega strelca V drugI tekmi sta se srečali Jugoslavija in Gradjanski. Za-gTebcand so naleteli na izredno razi^rrane-ga nasprotnika, ki jin od vsega začetka ni pustil v dvomu o pvojdn namerah. Zaradi neprestanih Jugo^lavij^nih napadov je r.ioral Grad jamski igrati obrambno taktiko, kljub temu pa so odlični nasjprotniki našli pot do gola in senzacija je bila tu. Jugoslavija je zmagala 3:1 (2:0).
V ZagTobu je imela Concordia v gostih vodilni klubi v tabeli — BSK. Domači so zaigrali zelo požrtvovamo in potisnili Beograjčane v obrambo. Do odmora nd bfio golov, ko so pa menjati strani, so domači žogo trikrat poslali v nasprotno mrežo, dočim je njihovo svetišče ostalo čisto. S 3.0 je poslednji premagal prvega- V Sarajevu bi se skoraj zgodila senzacija. Jedinstvo je v prvem polčasu vodik) 2:0, po odmoru pa je Slavlja popolnoma prevladovala in zma^aia s 5:2. Le odlični vratar je rešil Jedinstvo večjega poraza.
Hajduk je na domačih tleh odvzel Hašku obe točki in zmagal 2:0.
V podoaveznem prvenstvu je bila na sporedu *e ena prvenstvena tekma. Hermes je na svojem igrišču premagal Celjane 4:1.
V Milanu je zasedal odbor za izvedbo srednjeevropskega pokalnega tekmovanja. Sklenili so, da bodo zaradi izpada Avstrije vsi trije ustanovitelji, češkoslovaška, Italija in Madžarska nastopih v tem tekmovanju s po 4 kluibi. nova udeleženca Jugoslavija iai Rumimija pa s po dvema Obenem so že izžrebali nasprotnike za prvo kok>. Drugi udeleženec iz Jugoslavije bo igral z drugim klubom Češkoslovaška, četrtoplasirani na Češkem pa s pivakom Jugoslavije.
★
— žSR Herme*. Dne 3. maja bo >Pri
šestič i v; obvezen sestanek članstva zaradi ocenjevalne vožnje 8. maja.
Družinska tragedija
v Mojstrani
Pijani drvar Andrej Rekar je zabodel v srce svofo svakinjo Terezijo Kosmačevo
Mojstrana, 2. maja
V Mojstrani se je davi odigrala pretresljiva družinska drama v hiši posestnice Terezije Koemačeve, ki je postala žrtev svojega pijanega svaka.
V hiši št. 54. so stanovali skupaj že priletni drvar Andrej Rekar, njegova žena Lenka ter njena sestra Terezija Kosmač s sinom in njegovo ženo. V hiši ni bilo pravega soglasja, ker je bil Rekar hudo nagnjen k pijači in je v pijanosti vedno razsajal ter povzročal prepire. Včeraj je sel v neko gostilno in tam popil pol litra žganja, pol litra ga je pa vzel še s seboj domov in ga skril v posteljo. To žganje je hotel davi na skrivaj popiti, žena Lenka mu je pa hotela to preprečiti. Ko je pa stopila v sobo, je podivjani mož planil nad njo.
na kar je zbežala pred njim po stopnicah iz prvega nadstropja. Tedaj jI je prišla v svojo nesrečo naproti njena sestra Terezija Kosmačeva. V divji jezi je pijani Rekar potegnil nož in jo zabodel naravnost v srce.
Smrtno ranjena se je Kosmačeva zgrudila. Domači so jo naglo prenesli na posteljo in pozvali vojaškega azravnfika, ki je bi i slučajno v btznjem hotelu, na pomoč. Ta pa ni mogel več pomagati, ker je bila Kosmačeva že izkrvavela.
Na kraki zdočana se je zbrala skoraj vsa Mojstrana in prišli so tudi orožniki, ki so Rekarja vkaenili in odvedli v zac>or. Mož ni povsem pri zdravi pameti in če mu vino stopi v glavo, kar podivja — Pokojna Kosmačeva je bOa stara okori 60 let in zapušča dva sinova.
Odprava napitnine
Ljub-lrana. 2 maja Pred tremi redni je izšla v »Slaižbe^err listu« banova odre-dn* ^4ede od-prave rxa-pitrrine v ljubljanskih restavracijah, penzionih m hotelih. V četrtek 28. aprila so se glede uveljavi jenja te uredbe sestali v prostorih Zbornice za TOI v Ljubljani zastopnika gostinske obrti in ugostitelj-skm nameščencev, da še enkrat prouče uredbo. Dosežen je bil popoln us po razum in na podlagi tega je bila z včerajšnjim dnem odpravljena napitnine po vseh ljubiianskih restavracijah, pen zvonih in hote^h, poleg tega pa tudi v Mariboru in Celiu ter v vseh na^ih letoviščih in rm>oviŠčih. tako na Bledu, v Kranjski gori. v Bohinju, Rogaški Slatini, Slatini Radenci, Dobr-m. Laškem in Rimskih Toplicah- Namestu napitnine se pobira 10" o od računa.
Na podlagi nove uvedbe vrnejo pobirati restavracije do 10*/o. labko tudi manj, a več ne. S tem je bik> sicer znatno ustreženo ugostrtelj-skim nameščencem, vendar uredba ni povsem zadovoljila večjih gostim-skm obratov, kjer bodo po novi uredbi tako usJuzbenci kakor gospodarji na slabšem, kajti v prvovrstnih hotelih in penzionih na Bledu in v Ljubljani pa tudi drugod so pobarali za postrežbo dozdaj do 12 ali celo lP/t. 10*/« je namreč prema k) m podjetja ne morejo kriti režije.
Za ugostiteljske nameščence pa pomeni trreJ javljen je nove uredbe glede pobiranja 10*/t velik korak naprej v borb m n:ihove socialne pravice, saj so bili do danes natakarji najbolj zapostavljen in morda najslabše raačan stan, več ali manj navezani le na nspterimo sli tako rekoč miloščino SosSo *. Prav gotovo se bo s tem njihov socialni položaj precej izboljšal. Pobrani odstotki za postrežbo bodo razdeljeni po posebnem ključu, m sicer se ocenjuje usluz-benstvo po točkah. Tako je za plačilnega prebVkfcvanA 15, za prvovrstne jelonoše 12. aa drtigo-erstnc 6 in za imtakarske va-3 točke. Seveda se lahko ta ocena
Kot rečeno, je bsV> uveljavljeno pobiranje nsjpttrrme le v restavracijah, hote-Hh in pemionih, v kavarnah in gostilnah ps ne. Kavarrriško ki gostilniško osebje bi bflo namreč v tem primeru znatno na slabša ho
minimalnih mezd. Dne 19. maja bodo zastopniki delodajalcev ir delojemalcev ponovno razpravljala tudi o tem vprašanju in kakor čujemo, bodo natakarjem priznane malne mezde, tako da bodo prejemali približno do 2.50 din na uro Ko bodo enkrat urejene minimaine mezde, potem bodo najbrž tudi v kavarnah ki gostilnah odpravil; napitnino.
Nesreča francoskega bombnika
Novo mesto, 2. maja
V soboto proti večeru so opazili ljudje nad Kostanjevico na Dolenjskem večje vojaško letalo, katerega Čudno ropotanje je vzbudilo njihovo pozornost. Kar so opazili, da se iz letala močno kadi m da naglo pada. Oči vidno je pilot skušal najti primerno ravnico, da bi se spustil na tla. Zaradi naglega padanja pa je letalo precej trdo priletelo pri Cerkljah na zemljo, tako da se je razbil tank za bencin in je izteklo okrog 1500 1 bencina. Tudi podnožje letala s kolesi vred se je globoko zarinilo v zemljo.
V letalu je bilo pet oseb. Bili so sicer v zaprti kabini, pri silnem sunku pa je vseh pet vrglo iz kabine, a so po čudnem naključju ostali skoraj nepoškodovani. Dobffi so le lažje praske.
Ugotovljeno je, da je letalo francoski bombnik, ki je bil namenjen v Rum unijo. O nezgodi je bilo obveščeno vojaško poveljstvo v Zagrebu, ki je včeraj poslalo vojaško komisijo na kraj nesreče.
Bombnik je padel na mehka tla. Oba motorja sta tako poškodovana, da ju bodo morali temeljito popraviti. Sreča je, da ni letalo treščilo na električni vod, ki je napeljan le nekaj metrov od kraja nesreče.
Bombnik je enokrilnfk, dolg 25 m. Krila so pločevinasta. Kot rečeno se je tank popolnoma razbil in je izteklo 1.500 litrov bencina. Letalo je bilo že prepleskano v rum unskih barvah. V kabini so bili v dvihi en inženjer, telegrafist, mehanik in pilot, vodil pa je posadko neki francoski kapetan. Včeraj so že prišli iz Zagreba vojaški strokovnjaki, letalska uprava hangarjev je pa poslala tudi mehanike, ki so se takoj lotili popravila razbitega bombnika. Posadka se je nastanila pri Volčanšku v Brežicah. Popravila bodo trajala najmanj 10 dnL
Kopaj domače blago!
KOLEDAR
Ponedeljek, 2. maja katoličani: Atanazij
DANAINJE PBIREDITVE Kino Matica: Tornado, matineja »Broa-dway Melody< ob 14.15
Kino Sloga: Kavarna Metropol Kino Union: Finale
Kino Moste: >Mayerling^ in »Metropoii-tanc
Kino siaka: Bell volk
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded. Mestni trg 4, Ustar. šelenbur-gova ulica 7.
★
—-4* Srebrno iape>tno uro z zapestnico š.eni izeubila v nedeljo popoldne v smeri od ce^te X. v Rožni dolini, Svetčeve ulice, ©kozi tivolski gozd mimo ribnika, no Nunski ulici in Kongresnem trsu. Ker mi ura nenadomestljivo drag spomin, lepo prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne na naslov: Angela Platiša, Rožna dolina cesta X. «t. 30  ali pa jo odda na policaji.
Slovenci smo narobe ščuke. Če živimo skupaj, se grizemo in požiramo, da je čudno, da je nas sploh še kaj ostalo, pomešani med druge narode se pa hitro vživimo v nove razmere in stopimo trdno na lastne noge. Najbolje bi bilo. kakor pra\-i naš pesnik, d : bi med nas usekalo in nas raz teplo po svetu. Drugi narodi drže skiipai in če ta ali oni omaga na življenjski poti. mu drugi pomagajo vstati Nas Slo\-ence žene neko usodno prekletstvo narazen in zato so na stežaj odprta \Tata naše zemlje tujcem, da se med lami šopirijo in rede, nam pa se smejejo v obraz, ker smo tako po nižni, potrpežljh'i in uslužni. Tujcu kar sami menKo poste! jemo na s\x>ji zemlji in čim bolj se razkorači na nji, tem bolj se mu klanjamo. Gorje pa domačinu, ki si drzne stopiti pred jai-nostf Takoj najdemo na njem tisoč napak in grehov, da mu zagre m mo življenje in pristudimo delo za aplo šnost.
Stokrat gorje pa med nami človeku, ki je kakorkoli omaga! pod težo življenja in padel! S sadistično naslado teptamo in pljujemo po njem. veseleč se. da ga vidimo na tleh in da lahko kažemo s prstom nanj. Pri jatelji in znanci mu obračajo hrbet, ot nizacije, ki jim je bit dobrodošel član, dokler je delal za nje, se ga javno odkrili j n Pra\' zadnje dni smo doživeli tak zgovo ren primer naše solidarnosti in našega Un valirstva.
Iz vlaka je skočil
Zidani most, 1 maja V petek popoldne je šed premogovni name teč Dular Jože. doma s Suhadol pri Zida nem mostu, za svojo ženo, ki je baš na koncu nosečnosti, po babico v Sv. Peter pri Radečah, V bi namen se je hotel poslužiti osebnega vlaka, kd odpelje ob 15.00 z Zidanega mosta proti Zagrebu. V rtaslici je pa stopil v mariborski vlak, ki odpelje s postaje eno mikiuto kasneje. Vlak jc že vozii preko Savinje na tako imenovanem hrvatskem koJodvoru blizu kurilnice s pre cejšnjo brzino, ko je neprevidni Dular sko-63 iz njega Posledice niso izostale. Voz. iz katerega je skočiL, je bil tretji od kon ca. Med zaletom so ga najprej udarile stopnice drugega ki ležišče osi zadnjega voza tako močno, da mu je počila lobanja. Nesrečnež je ohJežad z razbito glavo na trač-nicsh in bil je že nezavesten.
Železniški uslužbenci so nudili ponesrečencu takoj prvo pomoč. Za silo so ga obvezali ter odnesli preko mosta na železniško postajo, odkoder so ga odpeljali s popoldanskim brzim vlakom. Teiefonično so klicali na pomoč zdravnika, ki pa je bil službeno zadržan. Ponesrečenega. Dularja so včeraj prepeljali v ljubljansko bolnico. Poškodbe so strašne in je le malo upanja, da bi okrevaL O nesreči smo kratko poročali že v soboto.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 2. maja: zaprto
Torek, 3. maja: Izpit za življenje. Red A.
Sreda, 4. maja: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Četrtek, 5. maja: Nočna služba. Red četrtek
Petek, 6. maja: Ob 15. uri: Na ledeni plošci. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol
OPERA
Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 2. maja: zaprto. (Ob %20. uri: Matija Gubec. Gostovanje opere v Celju).
Torek. 3. maja: zaprto Sreda, 4. maja: Madame San3 Gene. Red Sreda
Četrtek, 5. maja: Don Juan. Red B Petek, 6. maja: zaprto Sobota, 7. maja: Trubadur. Premijera. Pre-mrjeraki abonma.
★
Tenorist žan Franci je naštudiral vlogo
Manrica v Verdijevi operi Trubadur. Prva letošnja predstava Trubadurja bo v soboto dne 7. t. m. Ta predstava bo za premijeraki abonma, čeprav tega dela ostali abonmaji ne bodo dobili. Za premijerski abonma je zato, ker premijerski abonenti niso dobili za svoj red oper Boheme odnosno Prodane neveste, ki sta bih ob koncu lanske sezone za premijerski abonma.
Slovenci v Ameriki
V Clevelandn eo umrli Miha Bukovnik, star 66 let, doma iz Tupalic pri Kraniu, Margareta Bizjak, stara 84 ret doma iz Trsta in M. Oravec, hči dobro znanih slovenskih starše*. Mihe in Neže GriČar, v East Wortcestru je umrla Frančiška Mostar, stara 63 let, doma iz Dola pri Litiji. V New Yorku sta umrla Martin Mu-star, star 66 let- doma iz bližine Zagradca na Dolenjskem m Eleonora Lučič. stara 16 let V kraju Raeine je mrla Marija Kramar, rojena Kumar, stara 68 let, doma iz Jablana pri Misni psS. V Gfltertu je u mrka Ana Sta-
Oaadea
»SLOVENSKI NAROD*,
Stran i,
DNEVNE VESTI
— Daritve za delo v naai drs**l. Včeraj se je pričela t
Beogradu pitmama seja glavne uprave Ju-gocđovonuirrga društva za osste. ki bo imelo i. io 5- junija v Ljubljani svoj prvi kongres Za kongres je is pripravilo već
strokovriiii poročil o perečih, vprašanjih trracntve, firtenriranja. vzdrževanja in ekspioaLacije cest. Generalni inspektor mi raatrstva javnih del S-meon Babic je pripravil za kongres referat o rjotrebi uvedbe obveznega dela v nast državi vobce, -Jašu pa *a gradnjo cest. Referatu je priložen osnutek resolucije, s katero bo kongres zahteval, da se ote prej izda zakon • . pr-. te^^ucrlih dehh aa vseh poljih gospodarstva, zlasti pa pri gradnji mojdsrafc cest. Pri nas je *e vedno v veljavi zakon e kuluku, toda principi ihsssuuaa sata bi morali biti razUc-i |HlWLfcyn kaSska. ki m* prinesel dr-ji i ili ideale koristi, ker je zadel ta zakon aanx> siromašne sloje. Kukat je zsed UulM i tmm adaj tako osovražen, dn ■DC« n-hče vse slišati o njem,
--   CieSka a a^tanovitvi  institut* <*r-žav :< obrambe.   > Službeni  vojni  !ist< pri-.e v avo:i zadr.-i številki uredbo. • kast ustanavlja institut državne obran bc Svrha mu je tesnejša zveza znanosti i na polju državne obrana-*. Inetitu* bo dajal vojnemu ministru strokovna mne n ja  ' vseh zrianstvenih \mraaanj;h v zvez. z vosko
— Upozorilo  ribičem. Odsek  za ribar-
stv- v kmetijskem mJalstrstvu oposarja ribice in vse. ki se pečajo z nbarstvom. ca od l. maja nihče ne sme loviti rib, če Ti»Tr.-* z zakonom predpisane ribarske lz-kasmoe. odnosno ribolovnice obenem z ribolovnim dovoljenjem. Te izkaznice od-dovoijenja bodo isda;ala v srezih naćelstva, v m ust si pa mestna poglavarstva.
!
KINO  SLOGA Tel 27-90
Vesela in smeha polna komedija
KAVARNA METROPOL
Loretta Jounjr. Tyrone Povrer,
naj! ep*i ljubavni par_
— Delo dobe, Javna borza aeia v Ljubljani sprejme takoj 2 mizarja, 3 kovače, devijaj-ja, rroKarja za poiiuiro, slaSCJCarja s =k-       nmtm     > IsjMSJSJMfMK
— Msras setrfe.ni **aek t Dalmaciji. V soboto so čet: h v Sptitu močan potresni bU-r a Vifprej se je začuk) tnočno bobuoaje -   asi eSssi je pu prišel potresni sunek.
~ trajal 4 do 5 sekund Potres so čutili tudi v okoli i špsta. v Šibeniku in na daljih otokih.
— šara je v* Sebi ausstiisak. Tadi Sarajevo lobi nehotimik. Finančna direkem & ssrlen Aa zaraditi 10 do 12 riadsiroono palačo, v  kateri  bodo imele uradne  prostore *se
pri Ljutomera se bodo vr-
8. maja 1S36 ob pol 15. ne ter preponske gaJop-
.   .. •   .    kor      - konjskega žfjjorta P'^^TJ^J01^ PnahztiU.
-eme. Vreesenska sapo ved pravi, da bo deloma obtseao m spremeni jreo vreme Vcera- ie dezevako v Msfthnni in Zajebu.
»e in asa I ■ v Splitu -2. v Sa-* evu 19   ▼ Zatrrebu in Beocradu le. v Mar *-->!-u ai na *Tsssku 17. v Ljubljani is kazal barometer v Ljubljani 754 4     mperatani ie msisln 6\4.
— Psi atiiijssa sapra^ii. petem »e je sa utopil, v *a<i Šalov sj je koo/al n vi jen* BO je eieo najbojrateKib kmetov v Prek mm ju. pa ie sel v smrt zaradi te&% srn**-nih razmer. Moi je H v Ameriki, odkoder )e prinesel okroc po! milijona in jel ;e a-vari kot velik gospod- dokler ni v*eca le smrsm poanaL V p*'- n«ver j* nri.*e! *e z sadni i m denarjem r foat-Lno. kjer so mu svirali cizani Pror1 hrru je odS*' n a- lo-sbsv. rred ;«ot»o ;e pa skoeil v potok ta utori
— P«Niraiiie» krasa ▼ Beerrsea. Beofrraj-
ski pe'v ^ J..C-; .i , o-iraiiti kruh za 50 par pri ktoeramu. Kruh se fe psdraCl de-
• razsraraat le pst i ri «ta Hi skasss mesec dni je teza. kar >** šli . mrt dve vaiki lepotici Bolira
Z vas .n Jelka Radić iz vati Bnstiviee pri Trosim. N-una tracedija se je pejasnila k> le z ro nasii njuni trupli. Bocka je
;a v Nlato Karenusira *r sosei-lo ko je zanosila jo je lan* zapustil, e »klesum končati si žrvljenje. To >e psvedala svofi priistetjioi. Ta je pa sklenila končati ai z njo življenje, ker ie bfla tudi sama razočarana v bubezn. Skočili sta v naragli ti odrski potok.
— Okradesa v vlaku. V vlaku med Sev--. - Z.ianlm mostom je nekdo ukradel samski državljanki Rosi Poitaf zlato tri-krovn rr.o*k~ um z verižico, zlato damako uro m 10 ne mikih mark. Poitaf ova ima nad
din škode. Tat je opravil svoj posel ko je Poitaf ova »topila za hip iz krrp--;-> r.i hodnik.
Iz Ljubljane
ProOJJe vaeučHMke knjižnice je iz-jsuiesljeno do pritličja. Fasada tega reprezentativnega poslopja je posebnost v Ljubljani. Gradivo js ostalo neometano, v naravni barvi, in sicer opeka m ka—en. Med opeko so vzidani veLki ksrnni -elani in tadi povsem grobi. Pritličje je povsem ka-opeke. Barva pročelja je pre-n "^f**1* se zdi poslopje prav tema mrko. med tem ko so moderna velike palače, zidane z betonom, s steklom in jeklom, svetla. Okna vseučili-sse knjtauce se zde nekoliko premajhna ^lede na veliko ploskev, zato je pročelje 3e tem bolj podobno trdnjavskemu zkftovju.
j • torej telko uganiti, sluzi poslopje, čeprav bo v Gosposki ulici veliko, skozi več nad-ij segajoče okno. ki bo razsvetljevalo ćitalaMko dvorano. —ij >abotni spomenik aa Sv. Jakoba trgu bodo temeljito preuredili. V ta namen so ga že demo podrli. Načrte za preureditev je izdelal že pred leti arb_ Plečnik. Spomenik so le večkrat popravljali a ker je tt sjabe^^ounna, popravilo ni nikdar dolgo
voljen, kakor kaze. arhitekt tudi v arhitektonskem pogledu, ker se je odločil za precej
delal načrt aa celotno regulacijo Sv. Jakoba trga m Cojzove ceste. Preureditev spomenika spada v okvir te regulacije.
—lj Za pospesevasje gostinske obrti pri kolodvorih. V bližini dveh ljubljanskih kolodvorov imamo dve javni električni un. ki funkcionirata po lokalnih potrebah.. Marsikdo bi sicer mislil, da sta potrebni zaradi potnikov, ki odhajajo iz mesta, da bi nt zamudili vlaka. Toda od tega bi mesto ne imelo nobene koristi. Nasi gosti bi odhajali prezgodaj, ne da bi se prej primerno poslovili v gostilnah v bližini kolodvorov. Zato je prav, da javni uri pravilno merita čas le od časa do časa. Tako se je n. pr. v petek ob 10.30 ustavila v Kurji vasi javna električna ura ter je počivala te dni. ko je bilo največ prometa na železnici. Marsikdo se je dopoldne zanašal na uro ter je nekoliko delj posedel v gostoljubni hiši. Vlak seveda ni čakal in tako se je tujski promet najlepše razcveta]. Kdo bi potem takem ne priporočal tujskim prometnikom tega zgleda za pospeševanje tujskega prometa?!
—li Vrtnarska mesta dela. Pri mestnih vrtnarskli delih, graditvi sprehajalnih poti v Tivolifu m na Gradu W ori preureditvi parka na Kralja Petra trgu, it že vedno za-pOf^<Tiih precej delavcev. Na gradu grade zvezno sprehajalno pot na severni strani nad Stol bo. Ta pot je dei krožne poti po načrtu o refrulacin Gradu. Pot bo ot«krožala grajsko pobočje kakor prstan Del poti so zgradili pred leti na severozahodni strani nad Srudentovsko ulico. Vpražanie je se, aii bodo pot zgradili tudi nad O^ojami, na južni strani. Zemeljska dela za iei krožne poti nad Reeal'Vjevim gajem in na severovzhodni strani so končali pred leti. ko so se kv preureievanta >šanc<. Vendar tudi tam še ni bila zgrajena vsa pot. ker eo nastale komphkaeije zaradi posestnega razmerja. Velika zvezna pot v Tivoliju med Cesto 1 Rožno dolino in LatterrmDOVTm drevoredom bo narejena čez dober mesec dni. Pri tem
de+u  je  zapoe-lonih  okrop  30 delavcev.
—!• Proslava materinskega dne v operi. L^pfl navada proslavljati vsako letn v mapa praznik vseh mater, se je pri na« tako udomačila da ni šole m ne društva, ki bi se ne spomnila, ako že ne jruga&e. vsaj s par besedami matere. Počastitev matere — simbola nesebične ljubezni ter velikega vzgleda trpljenja m požrtvovan ia je razornoga pomena za mladino. Večjo tako proslavo bo priredij le^os meseca maia v Ijublianskem opernem gledališču Učiteljski pevsJci zbor — Emil Adamič. To proslavo je s posebnim dovoijeffiiem dovolila banaka uprava v Ljubljani. 60 otrok iz vseh ljubljanskih ljudskih in ineščsnskih Ao' v Ljubiiam. del opernega baleta m orkpster bodo nastopih v pravljični igri znanega mladinskega pisatelja p. Ribici** >V kralie^iv« palčkov«. Kadar in kjerkoli so vprizoriL to igro. vedno so mladina in odrasli napolnili dvorano ^ tnje-pa kotička. Življenje palčkov v votlini pod drevesom, čaroben ples vil, petle. kralj ki norčije noreka ter drugih iz njihove družbe, |e tako vabljivo n skrivnostno- da bo igro eiedal rad prav vsak. Lop motiv igre. ki mafcsauje ljubezen v gozdu izgubljene majt Anice do mamice, je poudarek, s katerim hoče avtor igre vplivati vzgojno na otroke. Prva predstava bo v ponedeljek 9. t. m. ob 20. v ooerri#*rn crledalisču.
—lj Koncert basista Franca Sohlffrr-rja. ki je bil določen za nocoj ob 20. uri v veliki FHh. dvorani, se bo vršil šele prihodnji ponedeljek. 9. t. m. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Občinstvo prosimo, da vzame to na znanje.
—lj J sijevanje seartpetrske m šentjakobsko trnovske Cirfl Metodove podružnice br na ljubi iaruskem Gradu 15. maja.
—}j Alj veste kje so bili v Ljubljani najlepši vrtovi pred par stolen? Vam je znano, kje je bila Bab ja dolina in Ra!~»ji j-iri -kje na Luži? Vse to zveste pri predavanju dne 4. mata ob 20. uri v Kazirtski dvoran' z nasJovom- >Dvorski okra i v nrnulib vto-le^fih-   Predavatelj Alojzij Potočnik.
—lj Vlom v go-dilno. V soboto ponoči je nekdo vdrl v Stepičevo gostilno v 6isk; V gostilni je vse prebrskal in ukradel celo gnjat. se napil najboliSega vina in se založil tudi s cigaretami ki jih je ukradel 15 skatel.
—lj Ukradeni kolesi. Izprei vinotoča v Ribji ulici je nekdo odpeljal Rafaelu Gros-Iju 600 din vredno kolo neznane znamk Ukradeno kc»lo je bilo rdeče ples kano in ima tm-arruJko ?t. 44. Durgo kolo pa je bilo ukradeno v soseini Krojaški ulici Iv. Bi-tencu. Bitenčevo kolo je znamke »Torpe-<kx. črno pleskano in vredno 700 din.
—U Izgnana tz Ljubljane. Policija je za 3 leta izgnala iz Ljubljane 26-letno Nežo Moretti. Morettijeva. ki je po poklicu delavka, se je kaj rada vtihotapila v tuja stanovanja po mestu.
—lj Poskusen samomor. Ponoči tik pred policijsko uro so bili reševalci pozvani v neko gostilno kjer so naložili v avto 31 letnega viaokosolca Stanka V. stanu iočega na Sv Jakoba trgu 8. V. si je v gostilni v samomorilnem namenu prereza] žile na roki. i
—lj Poakodmana kolesariš. V Beeth^ novi ulici je včeraj padel s kolesa r^'*-uslužbenec Ivan Mihelič. stanujoč na Vodovodni cesti. Mihelič je obležal na tlaku nezavesten s hudin.: poškodbami na glavi. Po-kUcani reševalci so ga prepeljali v bolnicn Tja  so  prepeljal:   popoldne  tudi 52-letnc soprogo  Železrr ikega  sprevodnika Uršulo Kavčičevo z Gline ki se je ponesrečila na cesti pri Podp*»či Padla je s kolesa na ka men in se poškodovala na nogi ter po fr-vo*u.
Iz Maribora
— »as©, žena« je naslov veseloigre, ki bo vprizorjeria v torek 3 tm. Predstava bo v korist Združenja gledaliških igralcev Režijo vodi g. Edo Verdo-ik.
— K<>nj*ke dirke na Cvenu. Kakor ve-:no je tudi tokrat izredno zanimanje za
vehke konjske dirke na Cvenu, ki bodo \-nedeljo 8. maja. Na dirke bo vozi: Mariborčane Putnikov avtokar
— PretasBBOAanje občine, Z odlokom 00traii>ega ministra je preimenovana občina Jakobski dol v Slovenskih goricah v občino Sv. Jakob v Skrvenskih eoricah.
PrfstojBaSt —i jSj p okrožnega Ker je v Murski Soboti ustanov--jerjo samostojno okrodmo sodišče, ki bo pričelo 1 junija poslovati, bodo tukajšnje mu olrrrjfcneain sodišču podrejena naslednja okrajna sodišča: Maribor. Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož Sv. Lenart. ICaren-berg in Prevalje. Mursko soboskemu sodišču bodo podrejena, sodišča Murska .Sobota. Dolnja Lendava. Ljutomer m Gornja
skem dosu pri st. Uju je ukradel posestniku Stsf. 12.000 dinarjev.  Zanizndvo je, ostalih 53.000 din pustil, rilcu že na sledu.
— Požar v kretničarski sMic1. V krotr rriCarski utici na koroSkem kolodvoru ja nenadoma izbruhnil požar. Ogenj je zajel v hipu celo sobo in skoraj vas vzMU. Krat r 'ar se je komaj rešil iz ognja. Skoda j> precejšnja.
— Uterami večer. Tukajšnja Ljudska univerza prtreda v petek 6. tm. literarni večer, na katerem bodo sodelovali MiSko K ranic Božo VoduSek. Anton Ingolič, MIlan Kajc in profesor Branko Rudotf.
Z Zidanega mesta
— Predavanje o »Naših krajih bi ljudeh
ob Jadranu«. V soboto se je vršilo v tukajšnjem Sokolskom domu ob IS. popoldne in 20. zvečer zelo zanimivo predavanje o naših krajih in ljudeh ob Jadranu. Predaval je zr.an' Predavatelj banovinski referent Pfnfcst Viktor pod okriljem podružnice JadT-^nske straže, ki ji predseduje postaje-načelnik g. Srečko Razpotnlk. Vsa čast in hvala g. predsedniku, ki je poskrbel, da je bila dvorana obakrat nabito polna. G. predavatelj je lepo navduSeval mladino za nase morje. Predvajal je s skioptikonom 167 prelepih slik z našega Primorja z najmoder-■sJAa Leica aparatom. Predavanja se je udeležilo nekaj Radečanov. med njimi tudi ljudskoSolska mladina.
Iz Kranja
— šoferski irpfti poklisnih Ssleije* in sa-
ir^rvoza^v motomib vozrL se oodo vršili za sreze K ran i. Radovljica in ftkorja Loka v četrtek dne 12. maja 1938 ob 8. uri pri srss. načete?vu v Kranju Interesenti naj svoje pravilno opremi ene r>roenie pravočasno vložijo pri -TP«Vp.m n.^elervn v Kranju.
— jezerska cesta ođ Beksma. do kjofrr-Skega mostu je letos v tevsa>ihnem stanju. Sreski cestni oc^bor in ot>clna. sta se res potni drla. tako da je danes ta det ceste lahko za vzgled vsem dragim, tudi državnim cestam. Stare kostanje, ki so s svojo senco cestiSču le škodovali, so posekali. Ob obeh straneh ceste od KokJno-ve do Čolnarjeve vile je obema napravila za pešce Širok hodnik z betoriiremam robniki, izvedla pa je tudi kanalizacijo. Kljub temu pa je cesta še vedno stroka okrog 8 m, zlasti ker je porabljen prostor tudi ob robu ceste, kar preje ni bil, kar je cesta ob straneh preveč visela. Jeseni so cesto po sredini preorali, da os js SSSS znižal, ob straneh pa so jo nasoB % debelim, kamenjem. Letošnjo pomlad okrog vehke noči pa so vso cesto posuli s porfrrntm gTamozom. povrhu pa s finim perikom ter ves material povaljali. Rezulbsž vseh teb del je, da je Jezerska cesta danes suha, pregledna, površina je trda m gladka kot bi bila asfaltna, napetost ceste pa Je prav rahla, točno po predpsslb. žefimo. da bi cestni odbor pazil, da cesta v enakem stanju kot najlepša v mestu tudi in da občina tudi ostale ceste v enako uredi
— Kranjska promenada ob popoldnevih je sedaj ubrala nova pota. Ka kor hitro je bdi novi leseni most čee Kokro toliko dograjen, je vse hitelo ogledovat to ' čudo« in ob nedeljah se je na mostei kar trlo ljudi. PromenarJa čez novi most is hujansko stran in proti ČirčJCem pa je sedaj postala Kranjčanom naravnost potreba. Seveda pri tem presojajo in kritlgim-to most na vse mogoče r*&&%+ r>rrjga nova smer kranjske nedeljske p—p—Bi pa Je sedaj nova cesta na Gasteju, Irjer je že kaka dva meseca mogoč prehod. Ob nedeljah, ko počiva delo. rornajo po novi cesti trume ljudi v obeta, smereh m nskako zanimljivo gledajo na spodnjo staro cesto. Ljudje čutijo, da cesta pripada vsakemu posameznemu pešcu prav tako kot avto-mobilu. ki zaenkrat še ne sme po novi trasi. Izbolvfcana cesta bo gotovo še bolj poživila riedeljske izlete v StradttSče
— Ali bo Kranj dobU mlekarsko folo m veliko gorenjsko mlekarno r Gorenjske rnlekarske zadruee, ki imajo sedaj svoj sedež in svojo mlekarno v Naklem, se sedaj resno bavrjo z načrtom, da bi, ker sedaj za silo adaptirani ptr^isUjrt ne ustreza-
o zgadile novo nalašč v te naonene uredno poslopje.  Kdem. izmed prvih pogojev
Je, da bo novo poslopje brisu osste in že-Prvotno so Gorenjske miekarske nameravale graditi svojo mlekarsko delavnico ob železniški postaji v Naklem Zdaj pa hoče jo t kakor kažejo razni znaki priti bližje Kranju. Tako je posebna komisija ogledala razne za gradnjo prknerne prostore v okolici Kranja ki sicer Kramerjev travnik na Zlatem polju, dalje Graiserjev travnik na Primskovem m pa Brešarjevo zemljišče v Cisrčičah. Pa raJelno s pripravami za gradnjo nove mlekarne teko pogajanja z bansko upravo, da bi se mlekarni priključila tudi banovinska rrdekarska šola. To poročilo ob javljamo danes le triformativno s prisrtavkorru da odaočiterv- ne po eni. kot po dru^i strani Še ni padla
Krasen Staričev uspeh
Ljubljana, 2. maja £SK Hermes je prejel davi naslednjo
brzojavko:
Plzenj, 2. maja. Na včerajšnjih mednarodnih motrciklističnih dirkah je zasedel Jugoslovan Ludvik Starič prvo mesto in si priboril r>rvo nagrado .
Iz Radeč
— Inspekcija sole. Pretekli teden je vršila ze <lruga inspekcija tukajšnje ljudske šole, ki jo je opravil sreski šolski nadzornik g. Sterk Martin iz Krškega, nekdanji učitelj v Radečah.
— Podrta cestna ograja ob Savi. Ze dolgo časa je cesta pri gostilrri L ikon v Radečah, ki strmo pada v Savo, delno brez ograje. Svoječasno je bila tu postavljena nova ograja, pa je jc nekdo podrl in odstranil. Zdeli bi, da bi se ograja tu črm prej postavila in to v izogib nesrečam, ki prete pasantom, zlasti pa še otrokom.
— Sprejem novoporočencev g. inž. Hmelja in njegove soproge V četrtek zvečer sta prispela z mo^akovskrm brzcem na Zidani most novoporoconca g. inž. Hmelj m njegova soproga Prišla sta iz E&sena, Radečam so jima pripravili lep sprejem Ga-srlei v uTiiformah ki z bakljama v rokah so ju sprejeli z godbo. Pred hišo se je zbralo mnogo domačinov, ki so vsi hoteli videti nevesto iz Essena- Tu jima jc zapel tudi radešTbi pevski zbor, za kar se je g. inženir prisrčno zahvalil.
— Za birmo bo župna cerkev popravljana. Tukajšnjo župno cerkev popravljajo že nekaj časa Krovci 90 prekrili streha Z/no-traj jo čistijo in pleskajo. Prepleskam bo tudS oltar. Slikarska dela so poverjena nekemu mojstru tz Žalca. Preurejuje in čisti se tudi župnišče. Skupni stroški so predvideni baje na 35.000 din. Do birme, ki bo 19. junija, bodo vsa dela končana, tako da bo cerkev kolikor toliko prenovljena in urejena
— Lesna kupčija se v zadnjem časa sope* zelo dobro razvija. V promet gredo zlasti žagance m trami, ki jih pokupijo lesni trgovci iz bližnjih in daljnih krajev. Vse pa zvozijo na breg Save oziroma Savinje, kjer prevzamejo les naši splavarji. Odkar je Sava zaradn dežja zopet narasla, je njih delo zopet oživelo. Dan na dan napravija-jo splave na Savi. Po več skupaj jih voski navzdol proti Zagrebu oziroma Beogradu. Nato pa se zopet vračajo v Radeče in znova prično z delom.
To je velik in pomemben uspeh našega »letečega Kranjca«, ki spet prihaja v staro formo. Starič se je že pred dnevi udeležil mednarodnih motooiklističnih dirk na mmaju, kjer bd bil tudi kmalu zasedel prvo mesto, pa je imel tik pred ciljem defekt v motorju. Zaradi velikega uspeha na Dunaju in v Plzni je bil Starič povabljen tudi na mednarodne motocikiisticne dirke za Masarvkov pokal, ki bodo 15. maja v MMSBSPJtepi stadionu Strahov pri Pragi-
Iz Tržišča
— Vzorni nastop šolskega nadzornika g. Martina šterka. V četrtek. 5. t. m. bo na ljudski Soli v Tržišču za arez Krško n. vzorni učiteljski nastop, ki ga bo imel sreski šolski nadzornik g. šterk Martin iz Krškega. Učitelji, krškega sreza n, ki pridejo hospitirat tega dne na omenjeno šolo, so pouka oproščeni.
ŽENIN IN NEVESTA Bogata nevesta:    Dragec ali boš nehal kaditi in piti, če te vzamem?
Ženin: Da. dušica. A če me ne vzamež. bom moral nehati tudi jesti.
KDO JE SREČJEN?
— EUza se je amožila,
— Kdo pa je ta srečnež?
— V prvi vrati njen oče.
NA KONCERTU
— Kdaj bodo pa končno nehali uglaše-I vati instnmiekrte ? — vpraša žena moža , na koncertu.
j     — Oprosti, kaj ne slišiš, da že igrajo?
Največji slovenski denarni zavod
ME§Ti\A LJVBLJAi\8KA
Lastne rezerve nad Din 26,000.000.—
193S Din 14,075*000,—
1938 Din 10,694.000.—
1938 Din 10,572.000.—
1938 Din 10,150.000.—
Vse vloge izplačljive brez omejitve!
Za vse oh veze hranilnice jamci:
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA.
Prirastek novih vlog v januarju Prirastek novih vlog v februarja Prirastek novih vlog v marcu Prirastek novih vlog v aprilu
4AL I OGLASI
> 13 50 par, davek posebej
pismene odgovore glade malih znamko — Popustov n
um
Je trans priložiti os priznamo
POSEST
5e««eda 50 par. davek posebej. NajmanjSi znesek 8 Din
m&A
z 1 johom njive, 3/4 ure od Celja ugodno naprodaj. — Erien F\, Lahov na, Celje. 1374
O
Seseda 50 par. davek posebsj. Najmanjši znese* § Dts
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
lz lekarne
dr PiccoUja v Ljubi jam ee priporoča bledim in *la-botzdra
KLIŠEJE
JUOdGfcAFIKA
POSEBNE NOVOSTI vseh oblačil, sport kamgarn, obleke, pum parica, perilo Itd najceneje
P B E S K E B Sv. Petra cea t a 14
POUK
davek posesaj
8 Din
Najmanj«
STROJEPISNI POUK
tacaj aa aa četnike in tzvelbanos. Dva oddelka — od pol 7. do 8. In od pol 8. do 9. zvečer. Najmodernejša stroje-ptsntca, aa raapolago 29 naj-raaucnejsih pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od %7. do & tveoer. šolnina najnižja. Prios-tek pouka 4. maja. Tečaji 2 do 4 mesece. Christofov učni zavod cesta 15.
En osobno stanovanje lepo, se takoj odda. Rožna dolina, cesta XV. št. 14. 1376
En osobno stanovanje
s kabinetom iščem. — Prodam dobro leto staro spalnico in več drugih starih stvari — Naslov v upravi »Slov. Naroda-t.
PRODA
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
SOBNO KREDENCO
zelo lepo, prodam. Mestni trg 13/TI. 1360
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
ar% premog
✓V brez prahu
KOKS, SUHA DRVA
I. POGAČNIK
Aleks. OBLAT,
veletrgovina vseh   vrst čevljev se priporoča cenjenim
odjemalcem. Sv. Petra cesta 18
STAnOVAMA
davek posebej. 8 Din
50
Najmanjši
STANOVANJE aH majhno dvosobno
ZAHVALA
Vsem, ki so ob težki, nenadomestljivi, prebridkl izgubi naše mame, sestre, tete in svakinje, gospe
ALOJZIJE
GORJUPOVE
takoj aH kasneje. Ponudbe i upravo »Slov. Naroda« z vadbo najemnine pod »Dve
anBSStveaaM z nami in nam izrazili svoje poklonili blagi pokojnici na grob toliko krasnega cvetja m vencev, jo spremljali na njeni zadnji poti naš iskreni: Bog plačaj!
Olga Gorjup&va
m ostalo sorodstvo.
aOLOTSlfSKI NAROD«,
S. maja 1988.
Ste*. QS
Astrologi o
i b»<U previ
Ljubljana. 2. naM Po napovedi astrologov bodo prvi dnevi v mesecu mani pod vplivom krrUčnih kon-s:elactj. Dne i. maja bo Sonce v koorunkciji z Uranom in okoti teea dne je računati « prometnimi nearečami in aJMplaa^asal Pod ■jiGiiaa ta kon*te4aaje je nadalje računati % kratkotrajno kr.zo v finančnem uvijenju. Prvi teden v mapi ne to sumira i at finančne posle.
Dna 7. maja bo Venera v neugodnem aspektu i Mamam. Pod vplivom tega aspekta je pričakovati kritičnih dogodkov na področju umetnosti in sporta. V kemičnih tovarnah obstoja nevarnost ekspVozi;. Narodi, ki so v vojnem sramu, utegnejo baš te dni napeti vse sile za odločitev na bojiščih, vsekakor Da se bo vojna vihra razbesneLa in zavzela več i; obseg kor doslej. V mislih imamo predvsem boje na Span^k-Vn in bude boje med Japonci in Kitajci. Posebno neugodni bodo v teh dneh kormicni vplivi is letalstvo. Crtali bomo morebiti o izredno številnih l^taUkih nesrečah. Zelo kritične bodo v tem času tudi vremenske prilik**, ("> ■ — močno deževje, poplavo u*e-*fneio napraviti veliko £kodo
t%o 9. nuj ni nobene harmonične konstelacije, ki b: kazala na kozmične vplive z dobrimi posledicam? 7a ican e m neha-nie ljudi. Dne 9. maa bo sicer Sonce v ngodnem trieonu z Ner>tum>m :n bo ta k on stelaeiis nekoliko omilil.-* «i'abp vr*l ve. ki bodo učinkovali Je po neugodnih aerek* h. a ravnotežje med elabrni Ea Iskrissj vplivi se n^ So doseženo. k*»r co nemroini vnlivj 5tev3nejii in močnejši Do 12. ma;a e na mesto previdnost. Dne HL maja pa pride Mars v *ek«til s Saturnom. To je močna in zelo ugodna konstelacija. K jen blagodejni učinek se bo pokazal v zdravstvu- v trgovin:* zlasti v konfekcijski stroii. pa tudi v bančnih in zavarovalnih poslih. Aspekt je usoden fudi za umetniško ustvarjanje.
Dne 15 maja sledi konstelacija kvadrature med Venero in Neptunom in začno aooet črni dnevi za umetniško življenje. Prireditve z umetniškim programom ne bodo uspele,  računat?   ie  z  nekakšno   raadraŽeoost k>
poetike in v na>ilihsMi w\ a tem v
zvezi pride lahko do Škandalov, ki bodo vztujsli pozornost javnosti. Dne 17. maja se stvori zelo harmonična
konstelacija med Merkurjem in Jupitrom, ki bo ucodna za intelaktuaaio udejstvova-nje. njen harmoničen vpirv te bo pokazal tudi v časnikarstvu in v prometu. Zal bo ta harmoničen vpliv trajal samo tri dni, kajti dne 20. maja bo Mars v kvadraturi z Neptunom. Astrologi označujejo to konstelacijo za kritično prvega reda. 20. maj bo brez dvoma najbolj kritičen v mesecu. Te je zeo vznemirjajoča konstelacija. Po opazovanju astrologov se pojavijo v dneh take konstelacije najraie neurja Ln viharju Po znamenju v kameram se kvadratura nahaja, sodijo, da bosta najbolj prizadeti Anglija in Bel-eija. V* prometu je računati z nesrečami s smrtnimi žrtvami. V nevarnosti je življem:e vodilnih oseb v gospodarstvu, znanosti in vojski. Nevarnost jim preti predvsem na potovanju. Slišali borno o velikih socialnih nemirih in o stavkah. Aspekt kaze tudi na ftlomentanie katastrofe, kakor na velike požare in na potrese. Podtalno rovarenje bo v tem Času pos«*hno intenzivno, čuli bomo najbrž tudi t posebno drznih ropih in tatvinah.
Dn^ 22. mala bo 5»onc«* zopet v zelo kritičnem asrektu z Junitrom. Pod vpl:vom f^ga kritirnesa a*n**-kta <»e vzhuie zlasti kriminalni nagoni v ljudeh. Javnost bodo presenetila poročila o velfk;n sleparijah m pn«*olovŠ4* nah.
Dne 2o. maja bo Venera v harmoničnem trieonu z Jup' rom. Prejšnji zelo kritični vplivi bodo ponehali, trigon med Venero in Jupitrom razmahne veselje do življenja in dela. Dne 29. maja ho Merkur v konjunk-riji 7 Uranom Ta aspekt 'e t i zre ini meri ugoden za intelektualno <"J**io. V ove misli in novi načrtse bodo porajali v glavah misle-* v i ud uspehi se obe*a o Ln*elek?uaJnim delavcem zlasti v znanosti m tehniki. Kritična bo koniunkoija pa za vodilne državnike, vendar se bo njen učinek v tem pogledu pokazal Jele po nekaj tednih, torej šele v juniju.
Ob koncu letošnje smučarske sezone
Zaradi zelo ugodnih snežnih razmer so bile vse prire-
— V alpski kombinaciji prvi Jeseničani, v klasični Mojstrančani
Jesenice 1- maja. S tra<n^onah*rim >Trigtaevskim dnem« se je v nedeljo teden dostojno zaključila letošnja smučka sezona, ki je bila na prireditvah zelo pestra in bogata. Skoraj vse prireditve, ki so jih imele zimsko športne organizacije na sporedu, so se v celoti izvedle in to z udeležbo teJcrnovalcev Id je preaeaala vas prVa kovanje.
Smučarskih    tekem    sokolske župe
Kranj v Mojzrram se je udeležilo 97. mladinskih smučarskih tekem sokolska tope Kranj v Podnar* j pa celo 317 tekmovalcev, to je število, ki ga v na^ damo-nni še nismo dosegi Zelo lepo Število tekmovalcev ie nastopilo na tekmah na I zletu gorenjskih smučarjev v Bohinju, odlično so uspele mladina*! tekme GZSP na Flo&-cd in tekme GZSP v alpski kombinaciji iia Jezerskem
Pri tekmah GZSP na gorenjskih in tu-rh celjskih tleh so Trevlaoovah tekmoval-ei z Jesenic in Mojstrane in sicer prvi v alp^k:!- r r^oeah i ruši pa v k laični kom-binaci-i Ni mladinskih tekmah «o se poleg prv*h krepko odTezah tekmovalci z Bleda. Javor-nika. Radovljice. Rateč in Kranjske gore ir Škofje Loke Vel k za-aaatoj izkazuje pri tekmah Ljubljana, ki se letos ni moe'a pritožit-; zaradi snežnih razmer ki so bile v vsej Sloveniji zelo uec^me. Ljubljanski V luni ki imajo lepe ssmdke postojanke na GorjuAah. na Po-krjuki. Vogtu fcn v Flarroi. so letos Se posebno slabo odrezali. S*ar* tekr- ^ . Jenko. Senčar. Zupan, sramel. Pal-in Dečrnan. ki so na tekmah pred leti pomerun\ *o »e umaknili v ozadje, tekmovalcev pa ti klubi riso znah ah mogli vzgojiti: pač pa so v svoje vrste pridobivad tekmovalce, ki bt morali biti po vseh pravilih člani gorenjskih športnih kruhov*
Spričo neugodnih finančnih razmer Je JZSS ze'o omejil udeležbo naših tekmovalcev na meonarodnih tekmah v tnozem-startu Na tekmah Fise v Lahti;-- na Fm-?kem je zastopal nafto državo maratone" Frane S*rv>:ej Na mednarodnih tekmah v Ga-Pa se ie slabo odrezal Heim na aka-demstrh t*frmah v Gaeteinu so se dobro odrezali vsi naši tekmovalci. Na men da rodnem  arr.uku  2 Montaža je naš najboljši
dosegel osmo mesto, na Triglavskem dnevu pa so dosegli zelo lepe usjpehe Heim, Praček in Klein
Daairavno so uspehi tekmovalcev Prač-ka, Heima, Novaka. Urbarja. Kleina, zvana in Znidarja v alpskih panogah od leta do leta boljša, vendar na mednarodnih tekmah se niso na odgm-arjajoei visini. Temu so krtv^ težke razmere, v katerih j:ve naši tekmovale". Med tujimi prvaki prevladuje jo že na pol profesionalci, ozaro ma tak1, ki se vso zimo vozijo od tekme do tekrre. ne da bd iz^-rSevafi «rvoj pravi fcvljenj.^ci pokfcc. V Nemčiji, Švici. Franciji m Italiji vodijo na visoke gore železnice in vapenjače ki omoeoč^jo tekmoval cem, da se \*ozijo na najviSie gorske vrhove, odkoder se dnevno lahko večkrat spočit; opuščajo v divjem smuku v doline.
Vsega tega pa pri nas ni. Nasi tekmovalci odhajajo na mednarodne tekme naravnost iz delavnic, uraoov in visokih in srednjih šol in se no rKrvratku zopet takoj vračajo nazaj v delav-nice, urade in Sole. Naši tekmovalci lahko vežbaio po nekaj ur samo ob nedeiiah > --vznikih. Ko pride nas smučar ves up?han na vrh Rofc-e ali Kocne .««e lahko le enkrat ali dvakrat spusti v dolino, ker mu večkratna hoja na strme gorske vrhove Ie preveč izčrpava moči
Zato bd bilo zelo potrebno da bi Sp dobil prostor za vežbanje alpskih panog v neposredni bližini Jesenic, ki bi bil smučarjem vsak dan dosegljiv. Vposte-v bi prišel prostor Podmežakljo na severnem pobočju gore Mežaklje. kjer se v višini 400 do 500 m razprostira golicava. Tu bi se moral teren v visini 60 do 80 m izse-kati m -^či^iti štorov in korenin, kjer bi se dr*lo napraviti idealno vežbališče za 5-rr.uške teke in smuk. Sneg leži tu od novembra do aprila. Brez velikh stroškov bi se dala ob igrišču »Kovinarja« napraviti tudi smušKa skakalnica, ki bi dopuščala sk~>ke do 50 m. Občina **ma v ta namen v H. B. naloženih 23 000 din. nekaj bi še sama prispevala, nekaj bi se pa še lahko nabralo med športnimi krogi.
Ce bi se vse to storilo, bi bili uspehi naših smučarjev kmalu čisto drugačni kakor so bit dosedaj. Na stotine mladih smučarjev bi lahko vežbalo vsak dan. Iz teh
av
tsvratnih teknaovalcev, ki bi bOi Nemcem, Švicarjem in Itah-tn ki bi z jato sigurnostjo obvlada-
▼ Planici kot ki Noi i liani V. s.
Ze doifo ni vzburh3a v Parizu nobena poroka toliko komentarjev, kakor svatba sedanjega letalskega ministra Guva de la Chamber-ja in sicer v prvi vrsti zato. ker je vzel eno najlepših plesalk in najbolj priljubljenih kaharetnih pevk Coro Man-doujevo. Minister se je hotej oženiti skrivaj, toda radovedni novinei ji so to hitro zavohali in napravili so iz m'nistrove po- i roke malo senzacijo. Zvedeli so, da se na- I
merava minister poročiti v bretonski cerkvici v Samt Servsnu o polnoči in povrhu še v ka. Zato se je na tej strogo zasebni sva:L .brala velika množica fotografov, da bi nuiustra in njegovo nevesto odnosno ženo fotografirali od vseh strani. In prišli so na svoj račun, saj sta mlada poročen ca lep par.
Ministru Guvu de la Charoberju je Holly-wood celo ponudil sijajen angsžma, če bi opustil politiko m nastopal v HoUywoodu pod pravim imenom s pripombo, da je bil že francoski miTrister. Minister je to ponudbo odklonil, čeprav mn je zastopnik filmskega podjetja pojasnjeval, da bi imel s svojimi tipično francosi:rmi brčicami med Američankami velik uspeh. Zaenkrat je tem brčicam podlegla pevka Cora Mandou in postala ministrova sonrocT.
Bakteriološka vojna
logoca
bi se obrnilo proti tistim, ki M ga uporabili — Taka vojna bi mogla lfoali
Bakterijološka vojna in njene možnosti so premalo znane širš: javnosti in zato vzbujajo večjo grozo, nego zaslužijo. Francoski list »L'Illustration« priobčuje v eni zadnjih številk daljši članek, ki sta ga napisala višji veterinar Romieu in profesor francoskega instituta Vincent H Velu, dva najbolj poklicana strokovnjaka na tem polju. Cu4mo. kaj pravita o možnostih bak-terijoloske vojne:
se dajo mobilizirati
Mikrobe, zmožne mobilizacije, lahko razdelimo v dve skupini. V prvi so šibkejši mikrobi, ki bi jih lahko rabili samo za nekakšno pomožno službo — zarodki difterije, Lofflerjev bacil, tropična mrzlica itd. V drugi skupin: bojnih mikrobov so v prvi vrsti kuga, kolera, legar in griža. Bacil kuge se da zelo lahko vzgojiti v laboratoriju. Okuženje se prenaša izredno lahko in sicer na dva načina, bodisi neposredno s človeka na človeka al: pa posredno potom bolh. ki prenašajo zarodek kuge v človeško kri. Groza kuge nam postane jasna iz odstotka umrljivosti, ki znaša pri prvem načinu 100%, pri drugem pa 80. V Evropi preprečujejo strogi higijenski ukrepi epidemije kruge. Ce bi teh ukrepov ne bilo. bi se širila ta strašna bolezen zelo hitro. Ce bi se sovražniku posrečilo razširiti okuženje zlasti v zaledju, si lahko mislimo grozo vojakov na bojišču, ko bi videli svoje matere, očete, žene in otroke izpostavljene taki nevarnosti.
Kugi ob strani stoji legar. ki se širi podobno kakor kuga. Prenašajo ga okužene uši, ki bi j:h sovražnik raztrosil v ogromnih množinah med sovražno vojsko Kolera in legar bi se širila z okuženjem vode. Slednjič imamo ru še skupino, ki bi bila v danem primeru morda naivažneiša, namreč boiezn:, katerih povzročitelji še niso znan:. To so hrina, škrlatinka. sen, murrps :td
Kakšna bi bila vojna z mikrobi
Ta nova metoda bi ne mogla nadomestiti dosedanjega modernega strelnega orožja, pač bi pa pripomogla k razredčenju sovražnikovih vrst, k dezorganizaciji prometa, zlasti pa k veliki demoralizaciji vojske in zaledja. Da dobimo približno sliko, si mislimo, da je jela nekje besneti bakteriološka vojna. Dva ali tri tedne pred začetkom sovražnosti je dobilo nekaj tajn:h agentov strogo zaupno nalogo pripraviti na raznih krajih države gnezda živinske kuge Gre za to. da se uniči ali vsaj znatno omeji preskrba sovražne vojske. Strašna bolezen se razširi z 20 na 100 mest naenkrat.
Potem pa izbruhne vojna. V splošni zmedi se nihče dosti ne zmeni za izgubo gove-je živine. Cez nekaj časa je pa že prepozno. Premikajoča se vojska je že razširila nalezljivo bolezen po vsej državi. Treba je poslati veliko število živinozdravnikov v zaledje in organizirati boj proti pogubni bolezni Z delom preobloženi laboratoriji delajo noč in dan. ko se enkrat razširi vest. da se je pojavila psittakosa. papigina bolezen, ki jo je zanesel sovražnik v deželo s pomočjo okuženih papig, pripeljanih že nekaj dni pred začetkom sovražnosti. Najbolj so prizadeta velika mesta. Laboratoriji imajo polne roke dela. Ko dobi država slednjič zadostno zalogo seruma proti dosedanjim boleznim, se pojavi še griža Za njo pridejo druge bolezni in sled-niič človeška kuga.
Ko je vojna končana, se izkaže, da po bacilih povzročene izgube še daleč niso bile tako velike, kakor žrtve strelnega orožja in letal.    Epidemije so podlegle usodi
vseh nalezljivih bolezni. Nekaj časa so se razvijale, potem so pa pojenjale. Kakor na ravna okužen j a so ostala tudi umetna lokalizirana. Po najnovejših odkritjih se epidemiie izvzemši špansko hripo nikoli niso razširile po vsem svetu in niti ne po vsem kontinentu. Nasprotno vidimo pojemati vse velike epidemije, ki so se jih ljudje še pred 100 leti še tako bali in pred katerimi ima človek našega časa nekakšno praznovemo grozo. To je prav tista instinktivna groza, ki igra v bakteriološki vojni večjo vlogo, nego mikrobi sami.
Obramba proti
vojni
Proti vsakemu zlu imamo lek. Proti grozotam bakteriološke vojne imamo serum in vakcine. Sredstva obrambe so zelo številna. Država, ki bi uporabila bakterije za napad, bi riskirala zelo veliko. Tak napad bi se neizogibno vrnil tudi na njeno ozemlje. Orožje ima torej tu dvojno ostrino. Vzemimo samo za primer kugo, zaneseno po okuženih podganah Podgane se rade selijo iz kraja v kraj in nobenega dvoma ni, da bi se vrnile tja, od koder so prišle, v deželo napadalca, z njim bi se pa vrnil tudi bacil kuge. Bila bi velika napaka domnevati, da nastopi po razpršitvi mikrobov epidemija bolezni kar avtomatično. V ta namen je treba izpolniti še mnogo pogojev, ki tvorijo skupaj to, kar in enujemo ugodno okolje To je že prva cviAa, da niti ne govorimo o tem. da wdi zelo viruletni mikrob še ni vedno zmožen zaroditi epidemije. Napadalec bi torej moral najti ne samo pripraven mikrob, povečati njegovo virulenco in izdelati vakcin z':se terr več ustvariti tudi vse potrebne pogoje za razvoj bacilov, kar je pa tudi zelo težko.
Ne smemo tudi pozabiti, da bi na uporabo takih metod takoi odgovorila z enakimi metodami tudi napadena država. Ali je mogoče zakriti s plaščem tajnosti izdelavo mikrobov? Ne. To je razvidno iz senzacionalnega odkritja Wickhama Steeda, bivšega glavnega urednika »Timesa« 1. 1934 o znanstvenih pripravah bakteriološke voj ne po neki velesili in o poskusih raztrositi mikrobe po Parizu zlasti po podzemni železnici. Leta 1934. ko še ni bilo znanstvene priprave na to možnost vojne, bi bila bakteriološka vojna velika nevarnost za napadeno državo. Zdaj pa to hipermodemo orožje ni več tako učinkovito. Zdaj so napadalne možnosti v vseh državah skoraj enake. Možnosti obrambe so pa zelo učinkovite. Cim je možna kultivacija mikrobov v vojne svrhe je možna tudi v svrho izdelave zdravilnega serum-*. Zdaj lahko izdelujemo serum v tolikih količinah da zadostuje za obrambo več tisoč ali celo več milijonov ljudi v en?m dnevu.
Vojna z mikrobi bi tore i ne dosegla svojega namena. Bila bi nepraktična Ali lahko iz teea sklenamo. da take vojne nikoli ne bo? Da. toda samo v primeru, če dejanja liudi in narodov še vodi zdrava pamet Samo v tem primeru bi bila bakteriološka vojna i7kliučena Ker pa vidimo, da smo glede zdrave pameti kljub bridkim, zelo drago plaćanim izkušnjam vedno na slabšem, ?e ne moremo tolažiti z upanjem, da nam bo vsaj bakteriološka vojna z vsemi njenimi grozotami prihranjena.
Iz Krškega
— Sreskn učiteljsko druŠtvn JUU bo zro-rovalo 14. maja v Mokronogu z naslednpm dnevnim redom. 1. Sirtuacijsko poročilo. 2. Določitev delegatov za državno in banovinsko skupščino. 3. Predavanje Vinka Mbdern-dorferja o >Sodobni šolic 4. Delovne edini-ce. 5. Slučajnosti.
Toscaniiri odklanja ponudbe
Slavnega italijanskega dirigenta, ki se mudi v Palestini, je posetil oni dan ravnatelj programskega oddelka angleške radijske družbe John Roval. Iz pogovora, ki se je precej zavlekel, je razvidno, da niso resnične vesti, razširjene nedavno po Ameriki in Evropi, da je Toscanini ponudil aH obljubil svoje sodelovanje na mozemskih glasbenih festivalih aH velikih svečanostih. Toscanini je dobil Že nad 60 ponudb samo v aprilu iz Anglije, Monte Carla, skandinavskih držav in Amerike. Vse ponudbe se sklicujejo na Salzburg. Toda T*oecanini ima občutek, da je na svetu samo en Salzburg, Mozartov, prav tako kakor je festival v Bavreuthu posvečen Wagnerjevi glasbi. Zato je vae ponudbe odklonil.
Toscanini bo zdaj nastopal v prvi vrsti na radijskih koncertih angleške radijske družbe v Angliji in Ameriki. Prej pa namerava še odpotovati za nekaj časa v svojo domovino.
Tujci v Franciji
Ena izmed nalog mrve francoske vlade je izgnati iz Francije nacflež-rie tujce, zlasti tiste, ki se vmešavajo v francosko notranjo politiko ki pogosto povzročajo stavke ali nemire po pariških ulicah. Pri tej priliki je notranje ministrstvo ponovno preštelo v Franciji biva joče ftujce m prišlo jc do zanimivih rezultatov. Izkazalo se je, da prebiva v Franciji 2,500.000 tujcev in da je približno toliko tuidn Francozov v tujini. Izmed rpozemcev prebiva v Framciji največ Italijanov in sicer blizu 900.000; njim slede Poljaki, Španci, Belgijci, Švicarji, Rusi, Armenci, Nemci in Č~ehoslovak4, ki jih je 41.496.
Prvi dekret o izgonu nadležnih tujcev je že izšeL Izgnanih je bilo 200 tujcev, večinoma monarhistično orientiranih ruskih emigrantov. Med tem: je bi-lo precej bivših generalov, osumljenih, da so podpirali desničarski pokret v Framciji aH celo sodelovali v njem
Zaščita nemških avtomobilskih cest
Francoski listi poročajo, da so nemške avtomobilske ceste na strategično važnih krajih opremljene z aparati, ki lahko ustavijo ves avtomobilsk* promet na cesti. To se zgodi s pomočjo naprave, ki moti delovanje eletričnega zažiga in i k'i na motorju. Ko so preizkusili to napravo na letalskih motorjih, se jc jelo govorit: o žarkih smrti, kajti motnje motorjev lahko pomenijo tudi padec letala. V resnici gre za mogočne, toda enostavne elektromagnete. položene pod cesto na razdalji okrog 100 m, kar zadostuje, da se ustavi avto, ker ne deluie več motor.
Sicer je pa delal enake poskuse v Italiji tudi pokojni M ar con i leta 1935. ko je v Mussolinijevi navzočnosti ustavljal s pomočjo elektromagnetov motorni promet na eni izmed glavnih cest, vodečih v Rim Ali je mogoče motorna vozila zaščititi pred učinkom elektromagneta? Praksa je pokazala, da so za to najboljši Dieselovi motorji, ki nimajo eletričnega zažigalca hi zato lahko zanesljivo delujejo trudi v silnem magn-etičnem polju.
Iz Laškega
— OSritas. Te dni je pobiral neki *usrni-lO'eni brat« prispevke za bolnišnico v Kan-diji. Ko je obiskal Laško, je potožil, da Laščanov ne pozna več po milosti, ker so bili milodari tako pičli, da perm eni jo le kapljo v morju napram potrebam bolnice. Ervomimo, da bi bili postali Laščam naenkrat gluhi za javno dobrodelnost, marveč je to pač duh časa.
CHPERGERr
13
lalalohaf,
• OMAN
otok gobauceo
— Tega ne vzdržim. — je zašenetal Sketch in vstal. Dve krepki roki za njim stoječega mornarja sta ga pa takoj potisnili nazaj na stol. In ostudni prizor se je nadaljeval
Zopet se je začulo bolestno ječanje in zopet je vse utihnilo.
Sketch ni več gledal. Ni imel poguma. Naenkrat je pa opanl. da so roke že do ramen v vodi in da se Kana kijeva glava z nosom dotika vode To je bilo zadnje ječanje, ki ga je še slišal. Bilo je grozno.
šele ko mu je nekdo brizgnil curek smrdeče vode v obraz, je spoznal, da je bil omedlel. Toda bil bi takoj omedlel drugič, če bi bil pogledal na strahotno mučenega moža.
— Nikoli ne vemo, kdaj srno dovolj mrtvi, — je dejal z nadihom humorja Tinanivdrl — Tu bi vam vsak zdravnik potrdil, da so bili ti ostanki moža že pred četrt ure mrtvi. Dejal bi. da je izkrvavel in da se mu čeljusti premikajo samo zato. ker se krčijo mišice. Jaz bi pa tega ne verjel. Preizkusil sera to pogosto tako. da sem zasadil iglo v ostanke tj»k*ga telesa in zadrgetali so. Morda živci — toda iz prakse sklepam, da spremljajo bolečine človeka
prav do smrti. No. pa končajmo — tebe gotovo ta prizor ne zanima več.
Zamahnil je z roko Gugalnica se je jela počasi premikati vodoravno nad vodo proti drugemu vodnjaku. Ustavila se je nad njim. Telo držeči mehanizem jermenov se je naenkrat odprl in Kanakijev trup je zdrknil v vodo.
Ni je pa dosegel. V mogočnem loku se je pognalo iz vode dolgo sivo telo vodnega tigra — morskega psa. njegov blesteči trebuh se je zasvetil pod lučjo in ostri zobje so se zasadili v padajoči plen. Drugi morski pes, ki je bil priplul h gladini, je iztrgal tovarišu iz gobca viseče meso ...
— Misliš, da ostanejo kosti? Tudi za to je poskrbljeno. Na morskem dnu so kapitalni raki, ki znajo z neverjetno potrpežljivostjo obdelati vsako kost. Zanimivo, kajne? Toda vsega še nisi videl. Nekoč si mi obljubil, da me posadiš med same nofu. Moral bi zdaj storiti to jaz s teboj in že raz-mišljam. ali bi te ne posadil med te ljubke ribice, gnezdeče v pesku na obali. Toda ne, raje ostanem pri svojem prvotnem načrtu. Potem so tu še na drugih krajih skati. murene in strupene vodne kače. Toda to ni tako strašno. Tudi je tu samoten kraj. kjer gojimo škorpijone in uloofi — stonoge. To ni lepa smrt. In dolgo traja. Tudi za gledalca ni tako zanimiva ...
Gotovo se čudiš, da ti tako podrobno pripovedujem vse to. Je pač neke vrste moje samoljubje pokazati vam Evropcem, kako iznajdljivi smo v smrti. In potem — to tajno tuitonge odneseš s se-
boj na Malokaj. Tam ti itak nihče ne bo verjel, da je kaj takega mogoče. Mislili bodo, da se ti je zmešalo. Pa tudi če bi ti verjeli, ne bo nihče od njih tega zvedel, kajti z Malokaj a ne vodi nobena pot. Trdno sem prepričan, da ne uideš in zato ti vse to odkrivam. Saj sem vendar tvoj prijatelj, mar ne?
Sketchevo pozornost je obrnil tisti hip nase drugi sveženj, ki se je bil premaknil.
— To bo tvoja druga žrtev? — je vprašal prestrašeno in pokazal na premikajoče se telo.
Tinaniviri se je pomembno zarezal.
— O ne. To je dekle. Taupou. Ta ni namenjena smrti. Ona postane ljubica velikega moža. Tudi ni na prodaj, čeprav bi dobili za njo mnogo denarja. Določena je za mojega prijatelja, ki je Otuoa nas vseh. O njem sem ti že pravil — nekoč sem mu pomagal z Malokaj a in skril sem ga na enem izmed otokov. Velika glava in prebrisana glava. — Vodi vse naše nehanje, daje nam nasvete, sam pa noče denarja. Denar je zanj brez pomena, ker ne sme med ljudi. Samo enkrat v mesecu se napotim k njemu in še takrat govoriva na veliko razdaljo. Ni pa še tako star, da bi ne potreboval ženske. Taupou je lepa, moj prijatelj bo imel veselje z njo.
Ležečemu dekletu so razvezal i roke in noge ter ga postavili pokonci. Tinaniviri je z naslado ogledoval krasne oblike njenega telesa in kar mežikal je, tako mu je bila všeč. Potem se je pa naenkrat
ozrl na mornarje, ki so tudi kar požirali z očmi lepo dekle in srdito je zakričal nanje.
Mornarji so prestrašeno odskočili in čakali novih povelj.
— Kmalu se začne daniti — treba bo odpluti, — je dejal Tinaniviri in vstal.
Sketch je mislil, da ga bodo zvezali. Pa ga niso. Tmanivirijevo prepričanje, da mu jetnik ne bo ušel, je bilo vredno vsega občudovanja. Možje so zvezali dekletu roke in noge in eden izmed njih si jo je zavihtel na rame kakor vrečo. Odšli so skozi vrata na nasprotni strani in Sketch se je še zadnjič ustavil, da bi se ozrl na pozorišče groze.
Voda je bila zopet tiha in molčeča. In človek, ki ni prisostvoval groznim prizorom, bi ne bil slutil, kakšno peklo je skrivala v sebi.
Tudi Tinaniviri se je ustavil in dejal tiho:
— Ko se bo moj Otua naveličal Taupou, mu preskrbimo novo meso — mislim, da mu bo všeč lepa Pamela ...
Sketch je zatulil in dvignil roke, pa je takoj začutil skeleč udarec od zadaj in spoznal, da bi orjaški mornar za njegovim hrbtom takoj preprečil vsak poskus nasilja.
Misel, ki jo je bil pravkar izrekel Tinaniviri, je bila strahotna. Pamela in — gobavcu. Šele zdaj je Sketch vedel, da mora pobegniti — mora, čeprav bi ga na begu ustrelili. Smrt bi bila mnogo prijetnejša od zavesti, da Pameli ne more pomagati.
rnaj>aji Joafcp ZujanC« — Za »Narodno tlakarno« Fran Jaran — Za upravo in lnseratni del Usta Oton Cnriatof — Vat v ^^iihijMU