List Izhsf* (vakrat na mesec.
Posamezna št.75p
Naročnina mesečno 156 D.
Rokopisi se ne vračajo. *-) Refrankbaaa pisma w « sprejemajo.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo In npravništvo v St. Peterski vojašnici.

Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
Letošnji redni občni zbor izvršnega odbora se vrši dne 25. marca 1925 v Ljubljani. — Kraj, čas in dnevni red se objavi potom okrožnic in natančneje v »Vojnem Inva-validu« ter v drugem časopisju.
Nevarnost duševne vrste.
Razvoj invalidskega vprašanja v naši državi je pokazal jasno, da težak položaj, v katerem živi naš invalidski stan, ni toliko posledica težkih niaterijelnih prilik, s katerimi se bori naša država, nego posledici razumevanja in stališče naših državnikov, ki so odločevali v invalidskem Vprašanju in od katerih je bila odvisna usoda invalidov. Mi smo videli, da so naši državniki razu-taevali invalidsko vprašanje kot nekako neprijetno in težko dolžnost, kot pezo, katere se je keba čimpreje in docela osvoboditi. Mesto da iz invalidskega vprašanja ustvarijo stvar narodnega spoštovanja in vzvišene dolžnosti in da v invalidskem stanu ustvarijo vir narodnega idealizma, so s svojim delom storili, da se med narodom na invalidsko vprašanje gleda kot na,nekako narodno in državno težavo in neprijetnost in da se zahteve invalidov, teh težko izkušenih in uničenih Ijudi-državljanov smatrajo kot zahteve nezadovoljnežev in prevratnih elementov in puntarjev.
Da je to, kar smo sedaj zapisali resnica, se ftajde lahko dokaz ne samo v načinu, kako so se reševale splošne, osnovne in glavne potrebe in Želje našega invalidskega stanu, nego celo v zavlačevanju in odklanjanju v malenkostih, katere ki bilo treba dati posameznikom. Država, oziroma njeni zastopniki, držali so se in se še vedno drže napram invalidskemu stanu kot kamen, kateri nima srca, da bi dal beraču tudi tisto drobtino kruha, katerega sam ne more snesti in katerega bo moral itak vreči proč, ker mu izplesni. država ni bila prijazna invalidskemu stanu niti v takih malenkostih, katere bi jo zelo malo ali sploh nič stale. Kakor da je to nekaka nevarnost ža državo, če bi bili vojni invalidi njeni najboljši državljani v nji in z njo zadovoljni. Sodeč po vsem tem, se nam zdi, da imajo naši državniki leke docela posebne in nenavadne pojme o državi in njenih ciljih.
Z nekoiko dobre volje in razumevanjem, z Majhnimi žrtvami, katere dovoljujejo težke mate l'ijelne okolščine v naši državi, bi sicer še ne bilo ^šeno vprašanje invalidskih potreb, ali bilo bi vsaj rešeno vprašanje invalidskega nezadovoljiva. Rečem, z majhnimi žrtvami. Ali kljub ma-jsrijalnim težavam v naši državi, katere so zopet AM državniki, bi se dalo z davki, ki jih plaču-tejo davkoplačevalci in z drugimi dohodki in reparacijami doseči, da bi se dalo invalidom to, kar Jan gre, ako bi jih bila volja invalidsko vprašanje urediti. Ako bi naši visokoizobraženi država niki imeli samo polovico tiste uvidevnosti in plemenitosti naših komaj za silo pismenih, pohabljenih invalidov, to bi bila naši državi prihranjena Velika sramota, ki nos; v sebi kali velike škode .. Naš narod, posebno pa v svojih visokih slo-nip iz katerih se rekrutirajo tisti, ki na invalidnem nebu vedrijo in oblačijo, ali, če že hočete, AUio oblačijo, kaže neko čudno in verjetno pre-nQdno duševno stanje. Primitivni idealizem in 'čustvovanje so se izgubili, a njihova mesta ni n Vzel a logika in morala kulturnih in civilizira-Ph narodov. Vedenje naših državnikov napram v^im vojnim invalidom se ne more upravičiti ne ,/ed zdravim razumom in čistim srcem priproste-^ človeka, niti pred vzgojo izobraženega člo-
0> V polprimitivno-polkulturnem duhu naših ^/Ustnikov, ki se odlikujejo s svojimi negativni-1 °sebnostmi, leži glavna težava in glavna ne-
varnost za rešitev invalidskega vprašanja. Bolno pojmovanje naših veličin je naš glavni sovražnik. Proti n jim moramo biti glavno in odločilno bitko. A za to bitko, izid katere bo dober ali slab invalidski zakon, moramo biti dobro pripravljeni, ako hočemo, da bo zmaga na naši strani. Zakaj mnogokrat se je težje boriti s pojmi, nego proti sili.
Ali baš zato, ker se ne bo šlo toliko za vprašanje interesa države, in niti interesa poedincev, kolikor za pojme tistih, od katerih naj dobimo naš zakon, mi moramo biti odločni, da ne priznamo za rešitev invalidskega vprašanja tistega zakona, ki ne bo zadovoljil minimuma, katerega zahtevamo.	(Po Ratnem Invalidu«.)
Nekaj misli po volitvah.
Mi invalidi znamo, kaj je bitka, ker smo to okusili na prav mesarski način. V to bitko ali v bitke smo šli kot zdravi čvrsti fantje in možje, nazaj smo se vračali s kaljo smrti v prsih, pohabljeni in razmesarjeni. Komu v korist? Sebi? Odgovori si lahko vsak sam dovolj jasno in razločno.
Tej krvavi bitki podobna se je vršila v Jugoslaviji cele tedne, a odločilna je bila 8. februarja. Mesto svinčenk so se tiho in sramežljivo trk-■ Ijale gumijeve krogljice v volilne škrinjice. Koliko strašnih besed se je napisalo tekom volilne kampanje, koliko grdih besed, človeka nedostojnih. Drug na drugega so vlivali cela vedra nesnage, vlačili na dan vsemogoče resnične in izmišljene grehe, samo da omajejo pozicijo sovražnika — strelske jarke in okope — ki so tu slučajno napravljeni iz ljudi.
Kakšni programi so se pisali, kakšne obljulte so se dajale povsod, samo da bo okop« čim trdnejši.
Tudi invalidom se je nekaj obljubilo. Nekaj se je dalo, 2 Din več približno na mesec, 4000 vdovam v Sloveniji toliko, kakor enemu polkovniku v Srbiji. Več ni potrebno, ker iz teh ljudi niso okopi trdni in kdove kaj vredni.
In tako se je po 8. februarju proglasila zmaga enih in drugih, a svet se vrti vkljub temu, kakor se je vrtel. Invalid, vojna vdova in sirota gladujejo in umirajo kakor prej in — vse je po starem.
V	Sloveniji so izvoljeni:
SLS je dobila 20 mandatov, SDS je dobila 2 mandata, Radićevci so dobili 3, Samost, kmetska stranka 1.
V	celi Jugoslaviji ima narodni blok večino, ki pa je neznatna.
Pa kaj nam to mar.
Invalidi se nismo udeleževali tega odvratnega boja kot taki. Vsak invalid je gotovo politično opredeljen in je kot član ene ali druge stranke vršil svojo državljansko pravico. Nekaj malega se je skušalo res narediti, ustvariti nekako stranko «Ujedinjenje«, kateremu je odgovorni urednik Meznarič, je to dudi pisalo, neka j shodov je baje tudi bilo, kandidatne liste so se zamudile itd., no nič hudega. Javnost je že invalide bolj neprijazno pogledala, češ, kaj pa hočete, kdo pa ste, kam spadate in enako. «Narodni Dnevnik je tudi imel poleg svojo četrt in tako je ta majhna senzacija šla mimo dogodkov volilnega boja.
Danes se je že začelo zopet vse normalno, po starem, kakor je bilo. Jeza pojenjuje, nasprot-stva so se «djala zopet v rezervo za druge slučaj e. mi invalidi, vojne vdove in sirote pa gle-
damo- Čakamo in poslušamo. Ali je kje kak glas, da bi zvedeli za svojo usodo in kako je z našim zakonom?!
Pač pišejo še nekaj časopisi.
Projekt invalidskega zakona, ki je strmoglavil vlado pred volitvami in je bil od kralja podpisan, je baje, tako vsaj poročajo dnevni listi, (koliko je resnice se še ni dalo med tem poveriti) temeljito predelan. Kako? Na boljše? Potem nimamo nič proti. Če je pa na slabše, pa protestiramo odločno. Z vso energijo in ogorčenostjo protestiramo. Kaj ste se državljani Jugoslavije zato tako pljuvali med seboj, da nam revnim, bolnim in pohabljenim siromakom naš zakon, na katerega čakamo in se borimo zanj celih šest let, pohabite in nas tako še bolj udarite? Radi bi jasnosti, zahtevamo jo. Kdo je delal in predelava! invalidski zakonski projekt, Brez zastopstva «Udruženja« je to nedopustno.
To torej je ta vojna, ta gumijastokrogljična bitka prinesla.
Nevesele so misli invalidov, vdov in sirot bile pred 8. februarjem. Nevesele so misli sedaj po
8.	februarju. Dajte, ki ste mogočni, da se nam razvedrijo obrazi.
Početek našega zadrugarstva
Dne 14. januarja t. 1. se je izvršil v Zemunu ustanovni občni zbor «Proizvodne nabavljalne zadruge vojnih invalidov«. Sprejeta so bila pravila in izvoljen upravni ter nadzorni odbor zadruge.
Ustanovitelji so sledeči;
1.	Sreten Čajetinac, banar, Beograd;
2.	Dragoljub Džordžević, krojač v Zemunu;
3.	Aleksander Simenunovič, krojač v Zemunu ;
4.	Jelenko Merančič, barvar v Zemunu;
5.	Života Planič, pletar v Zemunu,
6.	Jovan Jovanovič iz Zemuna;
7.	Novak Avramovič, kovač iz Beograda;
8.	Branko Janačkovič, brivec iz Zemuna;
9.	.lelecijs Kovačevič, opankar iz Beograda;
10.	Živan Jankovič, ščetar iz Zemuna;
11.	Djura Medič, mizar iz Zemuna;
12.	Nikola Petkovič, mizar iz Beograda;
13.	Sreto Popov, mizar iz Zemuna;
14.	Hristifor Petrovič, ključavničar iz Zemuna.
Podporni zadrugarji:
1.	Peter Lazarevič, invalid - polkovnik v Beogradu ;
2.	Božidar Nedič, invalid - kapetan v Beogradu ;
3.	Aca Ilič, invalid - podpolkovnik v Beogradu;
4.	Konstantin Ivanovič, uradnik v Beogradu ;
5.	Dr. Fran Jež, odvetnik v Beogradu;
6.	Mihajlo Avramovič, predsednik kmetijske zadruge v Beogradu;
7.	Milan Alič, bančni uradnik v Beogradu.
G. Novak Avramovič je otvoril ustanovni
občni zbor s pojasnilom cilja zadruge in da se ustreže zahtevam ministrstva za socijalno politiko, ki je prepustilo v ta namen vse delavnice zavoda za slepce v Zemunu.
Po predlogu g. dr. Ježa so bila takoj preči-tana pravila, katera so se po kratki diskusiji enoglasno sprejela z malimi izpremembami.
Nato so se gori navedenemu odboru izrekle popolne pravice, kakor jih ima redni odbor po pravilih z naročilom, da pripravi vse predloge za izredni občni zbor.
Izvoljena sla bila nato upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor: Predsednik Aca Ilič, namestnik Sreten Čajetinec. Člani odbora Jovan Jovanovič, Novak Avramovič in Banko Janačkovič. Nadzorni odbor preds. Milan Ilič, namestnik Jelenko Nerančič. Člani odbora: dr. Fran Jež, Božidar Nedič in Miljutin Mrvaljevič.
Predsednik tov. A.ca Ilič je zavzel mesto z zalivalo na vse one, ki sc pripomogli do ustano-
vitve. Dr. Savo Stojanovič je bil-pooblaščen, da protokolira zadrugo in njena pravila.
Mika Avramovič je govoril o cilju na kar je bil ustanovni občni zbor zaključen.
Sedaj ko imamo ustanovljeno prvo invalidsko zadrugo je treba, da se nekoliko pobližje seznanimo z njenim ustrojem, ker se lahko takoj poslužimo njenih ugodnosti oziroma jo razširimo na naš teritorij. Znano je, da je naš dolgoletni cilj priti čimpreje do svoje produktivne zadruge.
Po pravilih ima zadruga delavne (izvršujoče) in podporne člane. Delavni član more biti oseba, ki stanuje v naši državi in opravlja kako obrt. V tem slučaju more tak zadrugar tudi nabavljati neizgotovljen materijal od zadruge za svoj obrt. Toda na ta način je obvezan, da svoje izdelke na zahtevo zadruge v kolikor jih ne more sam doma prodati, odstopi zadrugi po ugotovljenih cenah, zadruga pa jih proda v svojih prodajalnah.
Na ta način lahko zadrugar, ki živi v notranjosti države in ne more zapustiti svojega stanovali šča, nabavlja samo materijal od zadruge za svojo obrt po zmerni ceni ter se mu daje možnost, da vse izdelke, kolikor jih ne, more doma razpečati proda zadrugi. S tem ne uničuje svojega kapitala v izdlekih, ki bi znali drugače čakati na prodajo, temveč mu ište sproti odkupuje zadruga, kolikor jih izdela tako, da ima vedno stalni posel.
Delavni zadrugar more biti vsak vojni invalid ali član njegove družine, dalje vsaka vojna vdova in sirota.
Vse te osebe morejo vstopiti tudi v učenje poedinih obrtov. V tem slučaju se za dobo učenja ne smatrajo za člane zadruge, kadar pa se izuče in polože izpit, potem morejo vstopiti za člane zadruge. Zadruga bo poskrbela za ustanovitev delavnic za ženske, da se bo omogočil zaslužek vojnim vdovam in sirotam ženskega spola.
Kdor želi vstopiti kot zadrugar, ali kot učenec v zadrugo, mora napraviti prošnjo na upravni odbor zadruge in jo poslati preko svoje organizacije.
Oseba, ki želi vstopiti za delavnega zadrugar ja, mora navesti v prošnjah, da je vojni invalid, član invalidove družine, vojna vdova ali sirota. Dalje, kje prebiva, kakšen obrt ima, kdaj in kje se ga je izučil, ali želi delati v skupni delavnici ali ne in koliko let je star. K prošnji priloži prepis uverenja, s katerim mu je priznana pokojnina ter dokumente o izučenem obrtu.
Oseba, ki želi biti sprejeta v učenje v zadrugo, mora navesti, da je vojni invalid, član invalidove družine, vojna vdova ali sirota, leta starosti, bivališče, katero obrt si želi učiti in kakšne šole je izvršil. K prošnji mora priložiti prepis uverenja. Deca mora priložiti tudi odobrenje očeta, matere ali varuha, potrjeno od pristojne varstvene oblasti.
Katere delavnice se bodo kot skupne otvorile zavisi od vrste obrtov za katere se bodo člani prijavili.
Za sedaj obstoje sledeče delavnice: mehanična, ključavničarska, knjigoveška, viivalnica železa in metala, mizarska, pleskarska in električna centrala:
Poleg teh delavnic pa obstoje za sedaj še pod državno upravo, kovaška, kolarska, kroja-
Homo homini lupus.
Odlomek iz »Zgodb mojega drugega Jaza
Pa me je potrkal na ramo moj drugi Jaz ha rekel:
»Pojdi!«
Vzdignil sem se brez ugovora. Stopila sva na cesto. Nisem štel korakov, ne gledal na uro, da bi vedel dolgost tisti cesti- Ko sva prišla do velike palače, okna katera so bila razsvetljena, sem vprašal kakor bi poznal cilj potovanja m konec ceste:
»Tukaj?«
»Tukaj,« je potrdil moj spremljevalec.
Vstopila sva v dvorano, visoko in dolgo, vso oblito s svetlo.
V dvorani je bila tišina. Sedeli so tam ljudje v klopeh, kakor v šolskih sobanah. Sedeli so pri mizah, na tribuni stoječih. Niso pa sedeli, kakor sede ljudje, ko jih je mnogo s polglasnim šepetom, nego hladno in v nekakšnem pričakovanju.
»Kje sva,s sem vprašal.
V sodni dvorani,« je odgovoril moj spremljevalec. »V dvorani, kjer sodi 'človek človeka.
Na tribuni je stala miza, z zelenim suknom pogrnjena. Trije možje so sedeli tam, vsi z be-
ška, opankarska, čevljarska, sedlarska, pleterska, brivska in tkalnica.
Z državo se vodijo pregovori, da odstopi zadrugi tudi v prednavedenem odstavku navedene delavnice.
Za one obrte, za katere zadruga nima strokovnjakov invalidov, a se bodo javili člani, ki bi se takih obrtov želeli učiti, ho uprava najela strakovnjake neinvalide.
Po šestih letih si je invalidska organizacija vendar priborila svojo lastno zadružno podjetje, ki bo nudilo marsikomu koristi, bodisi na gospodarskem ali materijelnem stališču.
Stremljenje po katerem se prizadeva tudi naš izvršni odbor že dolgo časa, se pričenja udejstvovati.
Središni odbor, podprt od ministrstva za socijalno politiko, je z združenimi močmi otvoril lastne invalidske zadružne delavnice, ki jih bo potom ustroja polagoma razširil na vse pokrajine.
Žalibog smo imeli pri naših stremljenjih in delovanju precejšnje zapreke. Tako se izvršni odbor v Ljubljani bori že precejšnjo dobo, da bi ga vlada podprla pri ustanovitvi zadružnih delavnic s tem, da bi mu naklonila stavbo na Mirju in razno orodje, ki je odveč v državni protezo i delavnici
Upamo pa, da bo polagoma po vzorcu kakor se je zgodilo v Zemunu, da je država izročila vse svoje delavnice udruženju v zadružne namene, to storila tudi pri nas v Sloveniji.
Na ta način nam bo mogoče razviti svojo zadrugo v zadostnem obsegu. Priprave so v polnem teku in pričakujemo, da bo naša novoustanovljena zadruga razvila svoje delovanje v kratkem tudi pri nas.
Že sedaj priporočamo vsem našim članom, ako se mislijo poslužiti bodisi glede svojih obr tov, ali pri učenju novoustanovljene zadruge, da se prijavijo potom svojih podružnic. Ugodnost, po kateri morejo dobavljati materjal od zadruge in delati za zadrugo v svojih delavnicah doma. mislimo, da bo prišla narsikomu prav posebno, ker vlada danes precejšnja brezposelnost.
V kratkem pa pričakujemo prenos naše zadruge tudi v Slovenijo.
Tako bo izpolnjena naša dolgoletna želja.
Plačevanje nezaščitenih trafikantov.
V	§ 48. pravilnika k začasnemu invalidskemu zakonu je določeno, da morajo vsi oni trafikanti, ki obdrže nadalje trafike kot nezaačitenci, oddajati Udruženju vojnih invalidov, gotove odstotke kosmatega donosa.
V	tem pogledu je bilo med nekaterimi nezaščitenimi trafikanti in našim udruženjem precej nesporazuma. Posamezne podružnice so sklenile z nezaščitenimi trafikanti reverze za gotove odstotke dohodkov. Ker pa so se nekateri trafikanti tudi na reverze upirali oddajati, je udruženje odstopilo zadevo v razsojo Delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
Ista je naročila podrejenima fin. okrajnima ravnateljstvoma v Ljubljani in Mariboru, da podučita vse finančne kontrole, kako naj se po-
limi bradami, oblečeni v črne plašče, ki so bili obšiti z ozkimi modrimi trakovi. Na glavi so nosili trioglate čepice. Papirji so ležali pred njimi, a na steni nad glavo moža, sedečega sredi ostalih deh, ki je bil videti najstarejši, je visela ura in tik-takala natančno po .taktu, kakor da šteje korake časa, neutrudljivo mimo bežečega ...	^
»Kdo so, ki sede na tribuni, vsi z belimi bradami?«
»Sodniki. Tisti, ki merijo greh grešnika in dele pravico, natančno, kakor je pisano v knjigah. On, ki sedi na sredi, pod tisto uro, je predsednik.
A tam, na levi, glej dvanajsterico!? To so porotniki.	*
»Kakšen pa je njih posel?«
»0, važni ljudje so porotniki. Oni poslušajo, kako odkriva tožnik greh v človeku in ga jim kaže z vso spretnostjo rablja. Prevdarjajo zagovor človeka, ki ga je tožnik pred njihovimi očmi razmesaril in tehtajo samaritanski poskus zagovornika, ki šije razmesarjenega in skuša ozaljšati greh in slaviti storilca. Oni so, ki morajo slišati vse, da lahko potem izrečejo pravično sodbo.«
stopa pri izračunavanju procentov iu sicer d& pripada 1—2% kosmatega donosa udruženju vojnih invalidov. Ker je bilo še nejasno, kako je mišljeno 1—2% kosmatega donosa, ali 1—2% od vsote, ki pripada trafikantom po onih 5% katere dobivajo kot provizijo, ali 1—2% od 5 odstotkov tako, da bi trafikantu ostali le 3 ali 4 %.
Prve vsote izračunane od »vsote provizije« bi bile premalenkostne in ne bi imele nobenega smisla. Zato je udruženje zastopalo stališče, da mu pripada 1 ali 2% od 5 odstotkov, trafikantu pa 3 ali 4%.
Izvršni odbor se je obrnil ponovno na finančno okrajno ravnateljstvo, da natančno fiksira zaračunavanje procentov udruženja in sicer po stališču (1—2% od 5%).
Nato pa je začelo finančno okrajno ravnateljstvo postopati na ta način, da samo določi vsakemu nezaščitenemu trafikantu, koliko mora plačevati udruženju in sicer mu vsoto kar fiksira.
Obenem pa je obvestilo izvršni odbor, da velja pri tem načelo izraženo v okrožnicah na vse finančne kontrole z dne 13. novembra 1924, štev. 9422.
Kakor že rečeno je tamkaj izraženo samo načelo 1—2 % kosmatega donosa in nič drugega.
Vendar pa ako finančno ravnateljstva samo določi vsote, dotične veljajo in bi bila na ta način zadeva pojasnjena.
Te vsote pa se še vedno ne skladajo z našim načelom in bomo morali v tem oziru zavzeti stališče, da ne dobivamo tako malenkostnih zneskov kakor jih predpisuje finančna uprava.
Potom reverzov dobivamo več. Toliko pa je finančno ravnateljstvo odločilo z odlokom od 20-januarja 1925, štev« 2352/7, da imajo oni trafikanti, katerim se je pred odlokom na vse finančne kontrole z dne 13. novembra 1924, štev. 942? naložilo plačevanje gotovih odstotkov od nabavljenega in prodanega tobaka te odstotke še nadalje odvajati Udruženju invalidov.
Na ta način veljajo še vsi naši prejšnji re-verzi in so podružnice upravičene še nadalje p0 njihovih obvezah zahtevati provizijo. Po novem pa kakor omenjeno, določi finančna uprava vsote, ki jih dobivajo podružnice.
Naši igralci.
Organizacija nas je napotila tudi na dramatično polje. Imeli smo že precej gledaliških predstav, katere so nudile organizaciji materi jelu6 ugodnosti, naši publiki pa dokaj razvedrila.
Naše igre so odvisne vselej od ljudi, ki imajo voljo in pogum kot diletantje nastopati. Bili s« že časi, ko smo se jako dobro gibali na odru, po' tem pa zopet mrtvilo, ker so nas zapustil igralci-Zadnji čas moramo priznati, da je postala naša igra zelo agilna in popolna kot še nikdar. Pr} tem gre prednost nekaterim vrlim tovarišem, k} so sedaj v invalidskem domu v Ljubljani in k* imajo najlepše zanimanje in tudi usposobljenost za igro. V inalidskem domu so kot gojenci prirc dih že par prav lepih predstav, poleg tega p0 nekateri prav agilno pomagajo udruženju, da zamore razvijati svoj dramatični odsek. Naučili i’1 predvajali smo par prvovrstnih iger novejšega izvora, ki zahtevajo precej sposobnosti in prizade' vanja. Tako smo prišli od tragične »Veleje« iri
Ogledal sem se. Za menoj so sedeli in stak ljudje. Moški in ženske.
»Kaj pa hočejo tisti ljudje za nama?«
To je javnost. Ona posluša iz radovednost iz zabave, iz navade, kakor je sestavljena jflV nost.
»In ženske?« »Ženske so glavni del ja)" nosti. Gledati greh in se zabavati z njim, to j’ njih veselje ...
Ali poglej tiste tam, — s ščipalniik 'J* nosovih?... — To so časnikarji. Ljudje, k’ pišejo časopise. Ej, urno znajo pisati... Oni ^ pišejo vse, kar boš videl in slišal, da lahko P|^ tem čitajo tisti, ki niso tukaj in imajo denar, si kupijo časopise. Še sodniki si jih bodo kuPn in porotniki, tožnik in zagovornik in mnogi, k so tukaj in poslušajo.«
»Zakaj kupujejo tisto, ko pa sami slišijo vidijo?«
-To, kar je napisano, je lepše in verri nejše, nego to, kar se vidi in kar se sliši. PolD* tega bodo tam sodniki iskali svojo nepristran0^} tožnik svojo neomahljivost in ogorčenost, a z govornik svojo spretnost in usmiljenost. P01 niki pa svojo pravičnost.
(Nadaljevanje.)
Svatbo Krečinskega , polno rusldli izvirnih prizorov, šeg in običajev. Z velikim umevanjem in priznanjem smo predstavljali te igre po različnih odrih.
Priznanje jih je utrjevalo in takoj so se naši igralci polotili še težjega dela, ki zahteva poleg vsega predvajanja precej gibčnosti in mimike. Naštudirali so »Charleyevo tetko«, polno komike in najsmešnejših prizorov. Imeli so že premijere, hi je pokazala nad vse pričakovanje dobro sliko.
' Človek pozabi popolnoma, da jo igrajo tudi telesno pohabljeni invalidi.
Zagrinjalo se odpre in pred seboj imamo Charieya in Jacka, dva živahna angleška dijaka, kakor "da bi ne izvirala iz naših članov, kakršne smo vajeni vsak dan videti v Ljubljani. Poleg njih se kreta .Babo; , preoblečen v staro teto, ki jo je po kretnjah in glasu študiral menda Še v sanjah. Nič bolj pravega kontrasta ni mogel dobiti v pravi teti-vDoni Luciji«, ki zna najti s svojo igralsko spretnostjo sploh vsak moment, čeprav se izgovarja, da ne pozna komike.
Brassettu se vidi, da ume dobro izpolniti ponižnost sluge, postava mu pristoja, zato pa tudi Miciko spravi v prav živahno razpoloženje, ker ve, da ima pravega partnerja. Spittique spravlja s svojim melodičnim organom in nad vse spret--nim zasledovanjem tete celo igralce v smeh. Žal, bolj melanholične morajo biti Kitti, Ana in Ela, ker so pač po svoji naravi izbrane za resne vloge. Zato razumejo dobro svoj položaj. Še ata Francis - so pokazali, dasi jim ni bilo všeč, kako spretno se mora držati mlada družba v veselih uricah. Ta odstavek naj velja našim vrlim igralcem. Vse to smo opazili na njih. Zato jih priporočamo našim odrom, da jih po možnosti povabijo.
„DEVETI JANUAR“
IN
„ZAPRTA VRATA“
sta dve krasni knjigi, ki stane vsaka 7'50 Din, Naročniki »Vojnega Invalida« jo dobe po znižani ceni, t. j. po 5 Din vsaka. Naročajte po čeku, ki je bil priložen v zadnji številki »Vojnega Invalida«.
Naše gibanje.
Fazite podružnice: One podružnice, ki še niso izvršile letošnjih rednih občnih zborov se opozarjajo, da skličejo občne zbore takoj, ker se morajo po pravi Ih izvoliti podružnični občni zbori najkasneje do 1. marca.
Na redni letni občni zbor izvršnega odbora morajo podružnice poslati izključno novoizvoljene delegate.
Opozarjamo, da bo verifikacijski odbor izvršne skupščine smel priznati le one delegate, ki so bili izvoljeni na podružničnih občnih zborih, ali pa izvoljene namestnike. Drugi delegati ne bodo priznani. Podružnice še enkrat opozarjamo, da mora vsaka takoj po izvršnem občnem zboru poslati izvršnemu odboru v Ljubjano prepis zapisnika občnega zbora ter javiti izvoljeni odbor, delegata in namestnika. Paziti je treba natančno, da se nikjer ne pozabi izvoliti delegata in namestnika.
Naročniki. Uprava lista vas prosi, da poravnate naročnino za nazaj in naprej po položnicah, !ri so bile že v prejšnjih številkah priložene. Vsak mora ostati naročnik in pridobiti novih naročnikov. Zbirajte za tiskovni sklad. Nikjer ne sme manjkati našega stanovskega glasila.
Iz Celja. Po zahtevi občnega zbora objavlja podružnica U. V. I. v Celju ikazanih članov, katerim se je v 1. 1924 nakazala podpora iz podružnične blagajne. In sicer so prejeli tov: Gutnik Ana 10 Din, Geršak Marija Stare 200 Din, Jance Josip inv. dom. Celje 184 Din, Veternik Janez 31 Din 50 p, Golob Mihael Sevnica 17 Din 50 p, Turin Alojz, Celje 30 Din, Bevc Anton (prišel iz Nemčije) 20 Din, Frelih Ivo (za kongres) 343 Öin. Perko Anton Št. Jur ob Tabru 30 Din, Grešak Marija, Hrastnik 250 Din, Perko Anton St ■Lir ob Taboru 150 Din, Sanda Jožef, Laško 12
Din 50 p, Čuš Franjo, Maribor 25 Din, Turin Alojz (za zdrav, spričevalo) 10 Din, Smole Franc, Slatina 31 Din 50 p. Nidorfer Helena. Žalec 150 Din, Sanda Jožef (za zdrav, spričevalo) 10 Din, Zidarič Otmar, Celje 100 Din, Gorjup Franc (za zdrav, spričevalo) 10 Din. Škrbec Anton (za spričevalo) 10 Din. Žebot Friderik inv. dom Celje 30 Din, Dobroičnik Rudolf, invl. dom 30 Din, Potočnik Antonija Celje 200 Din in Ahtik Antonija iz Lave 150 Din. Skupaj je bilo podeljeno na podporah 2085 Din.
Iz Savinske doline. Podružnici St. Peter in Braslovče vabita vse svoje člane na skupni občni zbor, ki se vrši dne 22. februarja t. 1. ob 10. uri v prostorih g. Cizeja v Polzeli. Prisostvuje delegat izvršnega odbora in delegat podružnice iz Celja.
Ti dve podružnici se nameravata združiti v eno močno, katere sedež naj bi bil na Polzeli. Čim več bo navzočih tovarišev in tovarišic, teni častnejši izid bom dosegli. Neznačajno bi bilo ostati neopravičeno doma. Na ta dan lahko poveste svoje besede in iznesete svoje predloge. Poiščite v odbor može, ki bodo stali neustrašeno za vas na straži.
Oni, ki imajo že nove članske knjižice naj jih prinesejo s seboj, ker se bodo razdeljevala uverenja za vožnjo. Imejte invalidske znake, ako jih nimate jih boste lahko dobili.
Najrevnejšim se bodo razdelile tudi podpore. Čanstvo podružnic Št. Peter in Braslovče pridi in pokaži, da si zvesto svoji organizaciji.
Iz Selc nad Škofjo Loko. Občni zbor podružnice se je izvršil 2. februarja t. 1. pri povoljni udeležbi članstva. Prisostvoval je delegat iz Ljubljane tov. Osana, občni zbor pa je vodil tov. Markelj. Tajniško poročilo pa izkazuje pribitek 1282 Din 50 par. Po izjavi nadzornega odbora je bil izrečen absolutorij. Nov odbor je sledeči: predsednik Kovač, podpredsednik Tomažin, tajnik Orel, blag. Pirc; odbornik Srebrnjak, nam. Markelj, Tušek in Gartner. Nadzorni odbor Šorl, Buh in Žumer. Tovariš Osana je kot delegat pojasnil naš položaj in stanje z onimi famoznimi 100 milijoni. Pozival je na organizacijo, ker le skupna sila bo zboljšala položaj. Občni zbor je izrazil zahvalo delegatu in zaupanje ter priznanje izvršnemu odboru. Culi so se ostri protesti proti demagogom in razbijalcem organizacije, ki sejejo razdor med vas.
Maribor. Nadaljevanje zadnjič prekinjenega občnega zbora se vrši dne 1. marca t. 1. Članstvo se poživlja, da se udeleži polnoštevilno občnega zbora in s svojim dostojnim, stvarnim nastopom pokaže disciplino in razumevanje za organizacijsko delo. Vsak naj stori svojo dolžnost in s tem bo veliko pripomogel do uspehov in povzdignil pomen našega prepotrebnega udruženja.
V Kranju se je vršil občni zbor dne 25. jan. t. 1. Ker pa" ne vemo, iz kakšnih vzrokov se ni udeležil občnega zbora celokupni odbor, se občni zoor ni izvršil. Delegat tov. Osana je občni zbor zaključil in ga preložil na poznejši čas. --Sramotno bi bilo za naše vrle Kranjčane, ako bi skušali na ta način omalovaževati naše „udruženje, zato upamo, da se prihodnjič ne bo kaj takega zgodilo. Občni zbor se bo vršil dne 29. marca t. 1. Tovariši in tovarišice, pokažite svojo discipliniranost in da hočete postaviti vzor podružnico, kakoršno Kranj po številu vojnih žrtev zasluži. Pridite vsi na občni zbor.
Občni zbor v Murski Soboti. Naša podružnica je imela dne 1. februarja 1925 svoj IV. redni občni zbor v prostorih gostilne >Fiisar«. Otvoril ga je predsednik tov. Bokalič, ki je predstavil delegata izvršnega odbora tov. Kru-šiča. Poročal je o upravnem delovanju podružnice, o neuspehih pri invalidskem zakonu ter grajal malo zanimanje za organizacijo.
Tajnik in blagajnik tov. Zrimški poroča o prošnjah in številu članstva. Blagajna izkazuje pribitek 2182 Din 75 p. V imenu nadzornega odbora izjavi tov. Kaufmann, da je bilo poslovanje v popolnem redu, na kar se izreče odboru absolutorij. Delegat tov. Krušie vznese v jedrnatih besedah pomen organizacije in krivice, ki se gode vojnim žrtvam. Razloži, kako nesoci-jalno je bil razdeljen stomilijonski kredit. .— Pojasni posamezne odstavke načrta novega invalidskega zakona in borbo zanj.
Odbor se je izvolil iz tovarišev: Predsednik: Bokalič, podpredsednik Diih, tainjk in blagajnik Zrinski. Namest.: Veren, Idič, Kolesa; nadz. odb.:Kaufmann, 'Mencinger Konje; nam. Andrejčič in Banfi.
Med slučajnostmi so se slišale bridke pritožbe proti delovanju specijalnih komisij, ki so
v Prekmurju skoro vse reducirale. — Tamkajšnji invalidi, vsled prilik, ki vladajo po pri-klopitvi Prekmurja iz gotovih vzrokov niso mogli doprinesti zahtevanih dokumentov, vsaj v danem času ne. Zato pa so po večini predlagani za redukcijo. Ogorčenje, kakoršno vlada sedaj tamkaj, nikakor ni v ugledu in na mestu zn našo novo domovino. Posebno značilno je dejstvo, da oni invalidi, ki so prišli pred varaždinsko špecijalno komisijo dobivajo pokojnine naprej, nasprotno pa je mariborska specijalna komisija pokojnine vsem ustavila. Radi takega postopanja in neenakosti vladajo prav čudne težnje, ki niso prav nič zadovoljive. Med invalidi v Prekmurju vladajo vsakoletne želje, da bi dobili delo pri upravi veleposestva na Belju kot poljski delavci. Lani jih je uprava zvodila s praznimi obljubami in tolažbami, letos pa jim je ministrstvo za socijalno politiko že obljubilo posredovanje. Prosili so tudi izvršni odbor, ki je takoj po občnem zboru interveniral na vseh merodajnih mestih, da se naši prekmurski invalidi, ki ne morejo dobiti doma zadosti kruha v prvi vrsti zaposle na Belju. Konečno je treba omeniti, da gre veliko priznanje za požrtvovalnost odboru podružnice, posebno pa tov. Bokaliču in Zrinskemu.
Poročilo iz Beltinc. Občni zbor tukajšnje podružnice se je vršil dne 1. februarja 1925 v gostilni Slavic v Lipovcih. Predsednik je po o tvorih’! predlagal za predsednika občnega zbora delegata iz Ljubljane tov. Krušiča, kateri predlog je bil enoglasno sprejet. Predsednik je poročal o delovanju upravnega odbora. Tajnik je razjasnil poslovanje, predvsem o vlogah. Blagajniško stanje izkazuje gotovino 1425 Din. Predsednik nadzornega odbora tov. Uelen predlagal je predlagal absolutorij, ki je- bil soglasno sprejet.
Delegat je pojasnil stanje organizacije na-pram razmeram ter borbo za invalidski zakon.
Nov odbor se je izvolil iz sledečih tovarišev: Predsednik Hajdinjak, podpreds. Šebjanič, tajnik in Blagajnik Rešek. Odbornika Šomen Mihal in Sraka Josip. Namestnika: Žižek, Nerat in Baša. Nadzorni odbor: Slavic, Rengen in Jerebic, nam. Matko in Antolin. Člani so enoglasno zahtevali naj bi se razdelial zelja, ki je še vedno v rokah madžarskih grofov.
Občni zbor v Kočevju. Dne 25. januarja t. 1. se je vršil v gostilniških tov. Karla Erker-ja redni letni občni zbor podružnice UVI. Udeležba je bila povoljna; prišli so tovariši in tovarišice celo iz oddaljenih vasi, ker je bilo vsled letošnje ugodne zime zelo lepo vreme. Popoldne ob 14. uri je otvoril predsednik tov. Mile občni zbor in predstavil delegata iz Ljubljane. Po dnevnem redu so se izvršila poročila tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, nakar je bil podan odboru absolutorij. Volitev, ki se je vršila z vzklikanjem, je izbrala z večino za predsednika tov. Rusa. Ostali odbor je bil izvoljen iz tovarišev: podpredsednik tov. Metlika, tajnik tov. Potisek, blagajnik tov. Erker, odbornik tov. Majcenič. Namestniki: tov. Božič, Jakovac in Loy. Nadzorni odbor tov. Smole, Kraker in Rabič. Namestnika tov. Butina in Schauer.
Po volitvi je pojasnil delegat tov. Tomc posamezna važna vprašanja organizacije in vojnih žrtev. Cule so se posebno ogorčene pritožbe nađ neupravičenimi redukcijami. Za zakon, ki je tolikokrat že nesrečno propadel, se je razvil enoten protest. Proti redukciji so zahtevali, da naj izvršni odbor zbere vse podatke o reduciranih. Zahtevali so energične korake za zakon.
V Velikih Laščah je bila letos na občnem zboru podružnice manjša udeležba. Vzrok so seveda sedanje razmere. Predsednik se je prt otvoritvi spomnil umrlih članov tov. Antončiča, Grma in Debeljaka. Zborovanje je vodil delegat izvršnega odbora tov. Benedik.
Odbor je poročal o delovanju podružnice. Priredila je tembolo, ki je prinesla lep dohodek. Predsednik se je zahvalil za sodelovanje vsem, ki so pripomogli do uspeha. Tajniško poročilo se je tikalo članstva in dopisov, blagajnik pa je izkazal čistega 2911 Din.
Delegat je poročal o raznih invalidskih zadevah, posebno o zakonu, specijalnih komisija!» in vožnjah.
Odbor se je izvolil iz sledečih toarišev: predsednik Prijatelj, odborniki: Kos, Praznik, Novak in Prijatelj; namestniki: Gruden, Debeljak, Marolt; nadzorni odbor: Mencin, Ivančič, Peterlin; namestniki: Žužek in Garbas.
Podružnica v Kamniku je imela svoj redni občni zbor dne 1. februarja t. 1. v prostorih tov. Potočnika na Grabnu. Otvori! ga je predsednik
tov. Glinšek ob pol 11. uri s pozdravom navzočih ter delegata tov. Mlekuža iz Ljubljane. Konsta-tiral je slabo udeležbo in zanimanje za podružnico ter sploh za vsako prireditev katerih je podružnica imela tekom leta več. Pozval je navzoče, da naj sporočijo onim, ki so ostali doma, naj se bolj zanimajo in všijo svojo syeto dolžnost na-pram stanovski organizaciji, drugače bodo delali z nami različne redukcije in druge krivice.
Podimžnica bi bila lahko močna, štela bi lahko nad 400 članov, tako pa jih na žalost veliko manjka. Pozval je tudi naj si člani naroče »Vojnega invalida«, ki prinaša natančna stanovska obvestila in informacije. Blagajnik je poročal o blagajniškem stanju, ki se je v letu precej zboljšalo vsled vprizoritve štirih iger. Blagajna izkazuje 1696 Din gotovine. Tajnik je pojasnil celoletno delovanje podružnice in istotako grajal premalo zanimanje čnastvu ter jih pozval, da pridejo po nove članske knjižice, oziroma prinesejo pppisnice in slike. Delegat iz Ljubljane je prav tehtno razložil borbo udruženja za naše pravice. Konečno je pozival na močno organizacijo. Sta-ruemu odboru je bil izrečen absolutorij, nato pa se je izvolil nov iz sledečih tovarišev: Predsednik Belin, tajnik in blagajnik Bremšak, odborniki Glinšek, Janežič, Lamberšek in Kopitar ter za sekcijo vdov Ulčar Marija in Kramar Neža. Nadomi odbor: Balanetič, Hribar in Pavlič.
Iz Krškega. V nedeljo, dne 25. januarja t. 1. dopoldne se je vršil redni občni zbor »Podružnice U. V. I.« v Krškem. Udeležba je bila, kljub oddaljenosti članov, zelo povoljna iz česar sledi, da je vedno več zanimanja za invalidsko organizacijo. Izvoljeni so bili, razen par novih, vsi stari odborniki, kar je najboljši dokaz, da so vsi funkcionarji vršili vestno in pošteno naložee jim dolžnosti ter uživajo neomejeno zaupanje svojih članov. Tudi blagajniško stanje je bilo zelo povoljno, kar je dokaz, da de se ej tudi v materijal-nem oziru delalo marljivo.
Konjice. Šesti redni občni zbor se je vršil dne 25. t. 1. v gostilni g. Merkša. Predsednikov namestnik tov. Podlunšek je pozdravil navzoče in delegata iz Ljubljane tov. Mlekuša. Po preči-tanju zapisnika zadnjega občnega zbora je sledilo poročilo odbora. Delegat pa je jako obširno pojasnil položaj vojnih žrtev in udruženja. Član stvo je podelilo enoglasno zaupnico staremu odboru in predlagalo, da ostane še nadalje na čelu podružnice. Isti je sledeči in sicer iz tovarišev: Preds. Dvornik, tajnik Podlunšek, blagajnik Vau-pot, odbornika Ogrizek in Petelinek. Namestniki: tov. Višnar, Gril in Rušnik; nadzorni odbor: Mašera, Štemberger in Tratenšek, namestniki Hren in Košir. Poverjeniki: Koprivnik, Kamenik, Juhart, Hrastnik, Furman.
V Gorjah pri Bledu je imela podružnica občni zbor dne 11. jan. v sobi Bralnega društva. Vodil ga je izvoljeni tov. Jernej Cundrič poleg zapisnikarja tov. Breganta in overovateljev tov. Zajca ter Vogelnika. Tajniško poročilo je pojasnilo med drugim, da je imela podružnica med letom eno javno tombolo in štiri veselice. Radi tega izkazuje blagajnikovo poročilo 5643 Din 20 p pribitka. Nov odbor sestoji iz tovarišev: predsednik tov. Cundrič, podpreds. tov. Zajc, tajnik in blagajnik tov. Petennan. odbornika tov. Lipovec in Rožič, namestnika tov. Slivnik in Ovsenek ter tovarišica Pristov. Nadzorni odbor: predsednik Miha Bregant, člana Vogelnik in Ambrožič, namest. Ferjan in Šimnic.
Predsednik je priporočal članstvu, da se trdno drže organizacije ter da so naročniki glasila. Na vprašanje pojasnjuje tudi zdravljenje v Dol. Toplicah.
Pri podružnici v Radovljici se je vršil občni zbor dne 25. januarja t. 1. z običajnim dnevnim redom. Vsa poročila so bila točna in popolna. Izvolil se je nav odbor iz tovarišev: preds. Jaklič, podpredsednik Pirh, tajnica in blagajnica Krajeva; odborniki Anderle in Kristan, nam. Zaplotnik in Golmajer. Nadzorni odbor tovarišica Zamperlo. Kaidiž in Markelj; nam. Prešeren in Rozman. Poverjeniki: za Begunje tov. Božič, za Lese tov. Klajiidinst, za Ovsiše tovarišica Mohorič, za Lankovo tov. Markelj, za Kamnogorico tov. Šparovec in Ana Bevc, za Kropo tov. Ažman, za Ljubno tov. Štular, za Zabreznico tov. Robič, za Žirovnico tov. Kajdiž.
Ljubljanska podružnica je priredila dne 1. svečana t. 1. pri Dev. Marij, v Polju veseloigro Charleyeva teta«. Da je bilo mnogo zanimanja za to prireditev je pokazal ogromen obisk občinstva. Izrekamo prisrčno zahvalo v prvi vrsti našim vrlim igralcem, ki so ' pomagali, da se ne strašijo dela in požrtvovanosti do naših sotrpinov. Ne bodemo delali kritike, ki jo tudi ne najdemo, ugotovljeno je in vsestransko priznano, da
je »Dramatični odsek udruženja vojnih invalidove v Ljubljani, pod vodstvom požrtvovalnega tov. Tomca prvovrstni umetniško diletanski dramatični odsek.
Prireditev nam je donesla tudi materijelno jako povoljen uspeh, za kar izrekamo prisrčno zahvalo prečast. g. kaplanu Širaju za njegov trud in naklonjenost napram vojnim žrtvam, vodstvu papirnice v Vevčah za naklonjeni prispevek ter celokupnemu občinstvu za obilo udeležbo. — Odbor.
Občni zbor v Ribnici. Dne 25. jan. t. 1. je imela tukajšnja podružnica svoj redni občni zbor v navzočnosti del. tov. Benedika iz Ljubljane. Udeležba ni bila povoljna. Po otvoritvi, katero je izvršil prede. tov. Škrabec ob 14. uri, je prevzel predsedstvo obč. zbora tov. Rus. Tov. Škrabec je povdarjal kako je odbor vestno in točno deloval, vendar pa ni pokazal pravega zanimanja nadzorni odbor. Tov. Tanko je poročal, da je bilo odposlanih in prejetih 270 dopisov, kar je dalo precej dela tajništvu in za kar gre zasluga preds. tov. Škrabcu, ki je povečini sam vršil tajniške posle. Blagajna izkazuje čistega 641 Din 45 p. Poleg tega pa je naloženega za spomenik padlim žrtvam skupaj 5809 Din 30 p. Delegat iz Ljubljane je poročal o redukcijah, obnovah, o vožnjah, povišicah pokojnin in delu za zakon.
Izvoljen je bil stari upravni odbor, nadzorni pa popolnoma nov. V nadzorni odbor so izvoljeni: to. Kaplan, Dejak in Rus; namestniki Lesar in Oblak. Tov. Škrabec želi, da bi vdove po padlih, ki imajo posestva malo več prispevale za spomenik padlim, vsaj toliko, kolikor bi znašali pogrebni stroški, ako bi doma umrli.
Uradni del
Opr. štev. 6093.
V Ljubljani, 30. januarja 1925.
OKROŽNICA
vsem podružnicam Udruženja vojnih invalidov področja Izvršnega odbora v Ljubljani.
Ministrstvo saobraćaja je z rešenjem z dne 17. januarja 1925 S. M. br. 905 dovolilo trikratno polovično vožnjo pod istimi pogoji kot doslej. Ker Izvršnemu odboru letos ni mogoče, da bi razdeljeval letna poverenja* bodo prevzele ta posel podružnice in sicer vsaka za svoje področje. Zato se izdajajo sledeča navodila:
Letna uverenja se pošljejo podružnicam priporočeno. Čim jih prejmejo, naj jih takoj prešte-jejo ter pošljejo izvršnemu odboru potrdila o prejemu.
Predno jih začno izdajati naj napravijo sezname po sledečem vzorcu:
Tek. §tev.	Ime in priimek	Šrevilka članske knjižice	Številka uverenja	Podpis prejemnika
1	2	3	4	5
				
Tekočih številk je toliko, kolikor prejme podružnica uverenj. Ako prejme podružnica 50 uve-renj, tedaj bo tekočih številk 1—50. Ako jih prejme še kaj naknadno, tedaj se vpišejo naknadne številke posebej od 1 naprej. V drugo kolono se vpiše čitljivo ime in priimek onega, kateremu se je izdalo uverenje, v tretjo pa številko članske knjižice. V četrto kolono naj se vpiše številka izdanega uverenja (registra broj). Te številke ne tečejo pri vsaki podružnici posebej, temveč za celo Slovenijo in začne ter jenja vsaka podružnica pri gotovem naznačenem številu. Sicer bodo pa te številke že na uverenjih. V peto kolono naj se vsak prejemnik podpiše.
Na uverenje, ki se izda, naj se vpiše datum izdaje in številka invalidske knjižice. Ker ima izvršni odbor momentano samo gotovo število uverenj na razpolago, jih podružnicam pošlje le toliko, kolikor jih bodo za prvo silo rabile. Ko Izdajo podružnice vsa uverenja, naj vpošljejo po dva prepisa seznamov in zaprosijo za druga. Izrecno se povdarja, da se drugih uverenj ne bo prej poslalo, dokler se ne vpošlje seznani prejetih in izdanih.
Podružnice smejo izdati uverenja le onim, ki posedujejo že nove članske knjižice s slikami in ki so plačali članarino. V knjižici na strani 16
naj se označi, da je uverenje za 1. 1925 izdano. Nihče ne sme prejeti uverenja dvakrat, zato se mora strogo paziti pri izdajanju na navodila. Čini se bo zgodila kaka nerednost pri izdajanju, posebno če bo kdo prejel po več uverenj, lahko ministrstvo ukine ugodnost, poleg tega dotične kaznuje.
Ako katera izmed podružnic ne razume postopanja pri izdajanju, naj prosi Izvršni odbor za pojasnilo.
Za Izvršni odbor:
Tajnik: Krušič 1. r.	Predsednik: Štele 1. r.
Razpisana mesta.
Iz Uradnih listov št. 14 in 15:
Pri velikem županu in pri srezkih poglavarjih v mariborski oblasti se razpisujejo štiri mesta uradnikov III. kategorije 4. in 3. skupine.
Za mesta se zahteva dovršene 4 razrede srednje, ali meščanske šole, ali pred letom 1922 izvršene 3 razredne meščanske šole ali pa nižja strokovna šola.
Prošnje je vlagati na g. velikega župana v Mariboru do 25. februarja t. 1.
Pri okrožne msodišču v Celju je oddati mesto sodnega sluge.
Prošnje je vlagati do 25. marca 1925.
Natečaji:
V Uradnem listu št. 15 so sledeči natečaji za Restavracije:
1.	za okrepčevalnico na kolodvoru na Rakeku v lesenem paviljonu, ki se prepusti v vpo-rabo za dobo enega leta in sicer od 1. V. 1925. do konca aprila 1926.
Ponudbe k št. 61.008/V1-25 za kolodvorsko okrepčevalnico na Rakeku do dne 21. marca t. 1. direkciji drž. železnic v Ljubljani taksirane s kolkom za 100 Din.
2.	za okrepčevalnico na postaji Grosuplje za isto dobo kakor ad 1. odda se točilnica, kuhinja, klet shramba, podstrešje, drvarnica in dve sobi za stanovanje.
Ponudbe k št. 61.009/VI-25 za koldvorsko okrepčevalnico na Grosupljem do 20. III. t. 1. taksirane s 100 Din.
3.	za kolodvorsko okrepčecalnico v Gro-belnem za dobo kakor ad 1. Za vporabo je kiosk v zaprti verandi postaje. Ponudbe k št. 61.010 VI. 25 za kol. okrepčevalnico v Grobelnem do 20. III. t. 1. taksirane s 100 Din.
4.	za kolodvorsko okrepčevalnico v Velenju za dobo, kakor ad 1. Za vporabo je lesena lo-pica na peronu. Ponudbe k štev. 61.011/VI.-25 za kol. okrepčevalnico v Velenju do 21. marca t. 1. taksirane s 100 Din.
5.	za kolodvorsko restavracijo na Jesenicah za dobo kakor ad 1. V vporabo se vzamejo jedilnice L, II . in III. razreda, posebna soba, kuhinja, shramba, prostor za pomivanje, klet, podstrešje in dvorišče. — Stanovanje obstoji iz 3 sob, kuhinje in pretiklin. — Ponudbe pod št. 61.012/II.-25 za kolodvorsko restavracijo na Jesenicah do 20./III. 1925.taksirane s 100 Din. Vadij do 19. III. t. 1. 500 Din.
6.	za kolodvorsko restavracijo v Novem mestu za dobo kakor ad 1. V vporabo se dobi točilnica, soba, kuhinja, klet, shramba in 2 sobi za stanovanje.
Ponudbe k štev. 61.679 VII.-25 za kolodvorsko restavracijo v Novem mestu do 21. marca t. L taksirane s 500 Din. Vadij 500 Din.
Eventuelni prosilci dobe natančnejše podatke v pisarni izvršnega odbora.
Razpis mesta v Kranju. Izvršni odbor razpisuje za podružnico v Kranju mesto pisarniške moči, ki bi po kaki 2 uri na dan opravljala pisarniške posle podružnice. Mesto bi bilo najpriklad-neje za kakega vpokojenca, kateri bi proti primernemu honorarju opravljal to službo. Ponudbe je vlagati pismeno do konca februarja t. 1. Vpo-števalo se bo le prosilce, ki stanujejo v Kranju.
Licitacija restavracije. Subotiška direkcija državnih železnic vrši dne 26. februarja 1925 ob 11. mi licitacijo glede prevzema restavracije v Brodu. Zakup traja 5 let. Ponudbe se taksirajo s 10 Din pod naslovom Ponuda za zakup restavracije u Brodu k brojü 35876 iz 1924. god. od ponuđača I. T. Položiti je dokument o sposobnosti, o plačanih davkih in o maralnem življenju.
Odgovorni urednik: Ivan Vuk.
Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.