^o^rntisa plačana v gulutloL
Leto LXVm., št* 171
LJubljana,
JI. jallja ms
Cena Din i.-
imov I
<xaaja vaafc dan popoldne, izvzemal nadalje m praznike. — inaeraO do SO pattt fnt & Din 2>. do 100 vrst a Din 2J50. od 100 do 300 vrat a Din S.-, meji muratt petit vrata Din 4.*. Popust po dogovora, tnaeratnl davek posebej. — »Stovenald Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din K.«. Rokopisi se os vračajo
UREDNIJTVO IN mntAVNMTVO
Telefon: 8122. S12S,
Podru* D i ee:   MARIBOR  Stroaamaverjeva 3b  — NOVO MESTO, Ljubljanska c. It 36. - CELJE: ceilsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon tt. 8ft uprave: Kocenova olica 2. telefon *t_ 190. — JESENICE, Ob kolodvoni 101.
pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.581.
Grčija na Dragu novih dogodkov
V vse] Grčiji vlada spričo odhoda predsednika vlade v inozemstvo v zvezi s pripravami za plebiscit velika nervoznost — Venfzelisti in republikanci se boje, da M general Kondvlis izkoristil odsotnost predsednika vlade za monarhistični udar
.irnc, 31. Junja A A. Predsednik republike Zaimis je nadaljeval konsultacije voditeljev političnih strank in je sprejel drugega za drugim Sofulisa. voditelja venizelistične stranke, Papan-drea, voditelja neodvisne republikanske stranke, in Milona, voditelja poljedelske stranke. Po avdijenci je Sofulis izjavil novinarjem, da je v avdijenci bilo govora o političnem položaju, vendar pa ne more o tem dati nikake izjave.
Predsednik vlade Tsaldaris namerava v četrtek odpotovati v Wiesee na Bavarskem, kier bo ostal nekaj časa na počitnicah. V njegovi odsotnosti bo vodil predsedniške posle general Kondilis, predsednik vlade in vojni minister. V zvezi s Tsaldarisovim odhodom so sklicali danes sejo ministrskega sveta.
Skoraj vsi grški listi priobčujejo obširne komentarje o odhodu g. Tsaldarisa iz države. VenizelistiČni »Elefteron Vini a ne odobrava Tsaldarisovega odhoda v tujino v trenutku, ko je položaj
izjemno nenormalen zaradi vprašanja vladavine, in izraža bojazen, aH bodo obs+ale normalne razmere v državi v predsednikovi odsotnosti.
Neodvisni »Elefteroe Anthropos^ pa pravi med drueim: Kondilis, ki bo nadom eš??.1. predsednika vlade, je brez dvoma zelo moder državnik, in je to že neštetokrat pokazal,  toda  g. Kondilis
zastopa danes nekaj povsem drugega kakor poMtiko nevtralnosti, ki jo zasleduje predsednik vlade glede vprašanja vladavine; g. Kondilis je voditelj gibanja, ki meri na obnovo monarhije. To bi moglo povzročiti, neljube dogodke. Razen tega se ta trenutek govori o vojni in voditelji ne bi smeli niti za trenutek zapustiti svojih mest. Na Grškem je vse v znamenju pričakovanja. Državni dohodki padajo od dne do dne, Narodna banka je pa brez guvernerja. Pepel zadnjega požara še pokriva zemljo in ni izikljtičeno, da vsak trenutek udarijo novi plameni na dan. Večji del prebivalstva na Kreti, v Makedoniji in Tra-kiji je revolucijonamo razpoložen. Država se nahaja v fanatičnem vrenja. S kakšnim upanjem naj se delovni svet posveti svojemu deta, če pa tistega, ki mu je dal svoje zaupanje, ni zraven?
Vladni list s Katimerini« izraža mnenje, da bi Tsalda risovo potovanje moglo imeti tudi političen cilj in to bi bilo koristno za G-rčIjo. List predlaga, da naj se Tsaldaris za svojega bivanja v inozemstvu sestane z bivšim kraljem Jurijem, nato pa pravi:
Prepričani smo, da se bo Tsaldaris moral na vsak način sestati z bivšim kraljem in z njim proučiti vsa vprašanja, ki so v zvezi s plebiscitom. Vsa znamenja kažejo, da stopamo polago-
ma, a zanesljivo v plebiscit. Toda če naj vlada določi svoje stališče, mora že zdaj vedeti, kakšni problemi pridejo na dnevni red po plebiscitu, bodisi, da se narod izreče za republiko ali pa za monarhijo. Približno že vemo, kaj se bo zgodilo, če se prebivalstvo izreče, za republiko. Toda kaj bo tedaj, če pride do monarhije? Tega ne vemo, ker ni kralj dal v tem pogledu doslej nikakih izjav. Ali bo vladar po vrnitvi na prestol razpustil parlament, ali bo razpisal nove volitve in po katerem volilnem sds t emu? Z radi vsega tega smo prepričani, da se bo predsednik vlade kot iskren in pravičen mož razgovarjal o vsem tem, ko se že mudi v inozemstvu, če bo hotel priti v stike s kraljem.
Tudi voditelj venizehstov Sofulis je dal danes izjavo, v kateri pravi med drugim:
Vest o skorajšnjem odhodu Tsaldarisa zbuja upravičeno bojazen, danes bolj kakor kdajfeoli prej, ko je njegova
navzočnost neobhodno potrebna pri reševanju javnih zadev. Njegova navzočnost pomeni poroštvo, da ne pride do novega preobrata v političnem položaju, k? bi mogel biti nevaren in neprijeten. Tsaldaris bi s tem, da ne bi odšel n dopust, doprinesel majhno osebno žrtev, storil bi pa veliko uslugo -voji domovini
Kritični dnevi v ženevi
D&aes popoldne se sestane svet Društva narodov, da razpravlja o abesinskera sporu
Ženeva. 31 julija, b. V ospredju zanimanja vsefra diplomatskega sveta je danes zasedanje svela Društva narodov. Predsednik Litvi-nov je snoei dospel v Ženevo, zastopniki Anglije, Francije in Italije, pa v teku noči. tako da so bile danes zbrane že vse delegacije. Zastopniki posameznih držav bodo imeli pred sestankom še kratke razgovore, in zatrjuje se celo. fla bo večina poteka tega zasedanja najbrže tajna.
Na seji ministrskega svata v Parizu je ministrski predsednik Lava I izčrpno poročal o stališču Francije na sestnnku sveta Dru-Stva narodov. Kot delegat Francije hoče La-val v svetu Društva narodov paziti na to. da ne bi kalil prijateljstva Francije niti naspro-
ti Angliji, niti nasproti Italiji, dalje da bi se ravnal po vseh obveznostih nasproti Društvu narodov in po možnosti preprečil vsako krizo v njem. Laval se bo potemtakem z vsemi silami zavzel za pomirljivo rešitev.
Angleški minister Društva narodov Eden se je včeraj z letalom pripeljal v Pariz, kjer je imel ob 17. sestanek z Lavalom. zvečer pa sta skupno odpotovala v ženevo. Angleška
vlada clede poštovanja v Ženevi — tako poroča »Heuter«- — do sedaj ni sprejela nobenega določenega sklepa, češ da je to zadeva sveta Društva narodov samega. Sicer pa prevladuje mnenje, da sta se glede tega sporazumela Ed?n in Laval, kar bo omogočilo skupen nastop Francije in Anglije v Ženevi.
čete se zbirajo..•
Abesinci koncentrirajo svojo vojsko na severni meji« od koder pričakujejo napad Italijanov
Južnoafriiki oficirji za abe-sinsko vojsko
London, 31. julija, -tr- Posebn. poro Sevalec »Timesa« poroča iz Addis Abe-be, da se zadnje dni zbirajo abesinske oete z čh delov države v prestolnici, od koder odhajajo na severno mejo. Tako je včeraj prispelo iz Kola in Aullana v Addis A bebo 7.500 vojakov, danes pa so napovedani novi transporti iz God>r-ja. Čete so razmeroma dobro oboroža-ne in silno bojevite. S fanatično vero v zmago odhajajo na mejo. Naglica, 5 katero je začela abesinska vlada koncentrirati svoje čete na severni meji, kaže, kako resno presojajo položaj v Addis A bebi. Deževje v severnih pokrajinah po jen ju je in Abesinci se boje skorajšnjega napada Italije. Tudi Italijani zbirajo svoje čete na meji. Italijanski glavni stan se je že preselil iz Uard&rja v Makano, kier so domačini mnogo prijaznejši do Italijanov, kakor pa drugod. Glavne čete se zbirajo na eritrejski meji, od koder pričakujejo Abesinci pi i napad. List poroča v zvezi s tem, da se tudi v Angliji že zbirajo dobrovoljci, ki por1 vodstvom majorja Mellvja bodo kre nili Abesincem na pomoč Poleg tee^ namerava Anglija poslati v Abesini 10 več sanitetnih oddelkov z vso potrebno oore-mo.
Dan za dnem novi trans-porti v Afriko
Napol j, 31 julija w. Oklopna križarka >Abbazia« je odplula z vojaštvom v Me-adno. od koder bo po vkrcanju vojnega materijala   nadaljevala   pot   v vzhodno
Addis Abeba, 31. julija. AA. Arjesinaki cesar je dal svojemu posebnemu odposlancu v Capetownu brzojavna navodila za sklenitev pogodbe z južnoafriškimi častniki, ki m hoteli stopiti v abeainako vojsko. Cesar obljublja tem častnikom izredno veliko plačo in vožnjo z letalom od Capetovvna do Addis-Abebe.
Stavka trgovcev v Addis Abebi
Addis Abeba, 31. julija b.   v abesinaki
preatoUci so začeli stavkati trgovci m uvozničarji. Kakor pravijo, je 85% vseh trgovin zaprtih. Stavkajo v zvezi z valutnimi težavami.
Zagoneten atentat v Parizu
Pariz, 31. julija. AA. Večemj je, pred magistratom 16. pariškega okraja neki neznanec ubil iz revolverja nekega policijskega podčastnika. Se preden so pasanti utegnili morilca prijeti, je ustrelil Se sebe Prepeljali so ga v bolnico, v skoraj brezupnem stanju. V morilčevem žepu so našli listič z besedami: To žrtev smo izžrebali izmed šestih sovražnikov delavskega stanu. Podrobnejša pojasnila o mojem dejanju boste dobili v mojem stanovanju.
Vročina v Ameriki
New York, 31   julija w. Vročinski val, ki je pritMtnii na osrednje rike, je zahteval te 33
Iz sodne službe
Beograd, 31.  julija p.   Z odlokom  mn -
stra pravde so postavljeni za kancliate v 10. skupini pri ereakih, odnosno okrožnih sodiščih v Gornjem gradu Marija Prizma-nič, dosedaj zvaničnik v Celju, v Višnji gori Dragutin Savli, pripravnik v Novem mestu, v Ljubljani Slava Vrtačnik in Alojzij Jerse uradniški pripravnik ietotam, v Kočevju Jakob Devijak, orožniski narednik, v Črnomlju Fr Bankoč, uradniški pripravnik v Celju, v Žužemberku Fran Stro-Sack, zvaničnik v Ložu. pri Sv. Lenartu Franc RaJc, uradniški pripravnik v Mariboru, v Mariboru Ivan čelhar, zvaničnik v
Konjicah, v Litiji Benedikt Pečnik, uradniški pripravnik istotam, v K ran je b gori Hilda Deržaj, pripravnica v Brežicah, v Mokronogu Alojzij Kozinc, zvaničnik ieto-tam, — Po lastni prošnji so premeščen' oficial Fran Ložar iz Višnje gore v Novo mesto, oficial Josip S-krem :z Žužemberka v Ljubljano, oficial Štefan PuSauer iz Sv
Lenarta v Maribor, oficial Terezija Krona bethvogel iz Škofje Loke In oficial Stanko Kronabetfcvosel iz Radovljice, v Maribor oficial Anton Hoiz od Sv. Lenarta v Mar-bor, oficial AndTej ževre iz Litije v Skorjo loko, oficial Zdravko Baumgartner 1« Kranjske gore v Radovljico, official Anton Zoreč iz Ribnice v Ljutomer, oficial Pran Rivier iz Delnic v Ribnico In oficial Matija Majcen iz Mokronoga v Ormož. Napredoval   so   v   višjo   »kupino   oficiali Rudolf
Steinfeid v Ložu, Josip Sftrem v žužen-berku, Anton Kresni* v Celju. Zora j Rajfip v Mariboru, Anton Križnik v Ralov-ljici. Jakob Sme rdel jak v Novem mestu, Erna Pohar v Ljubljani. Miloš Lebič v Bre Žicah. Jakob Kanci? v Marenberfro. Drago Grabner v Ljubljani. Josip Miklič v Ljubljani, Stanko Krona bethvogel v Radovljici, Fran Svajger v Ribnici, Anton F'-ster v Radovljici, Andrej Že vre v Litiji Josip Honisrman v Kranju. Fran Polanc v Črnomlja. Anton Mere ▼ Mariboru in Bernard Sunanc v Laškem.
Uradno znižanje cen v Franciji
Pariz, 31. jul; j a. AA. Vlad* pripravlja nove gospodarske uredbe, ki bodo uveljavljene prve dni meseca avgusta. M^ed drugim bodo uradno znižali cene sladkorju in
vmu.
na Dunajn
Dunaj, 31. julija, n. Danes x> v Meidlin-gu svečano pokopali pokojnega socialno-demokratskega voditelja GlocJda. Pogreba se je udeležila velika množica bivših socialnih demokratov. Bilo jih je gotovo 5.000: Razni njihovi govorniki so poveličevali pokojnika in pri tem je padlo mnogo vzklikov prod vladi in režimu. In ter-je poticaja in je-nad 100
Z, brez ali proti ženevi!
Senzacionalen članek „Popola d,ItaOa" o stališču Ita Bje v abesinakem sporu, ki ga je napisal
31. julija, -z- GJavtno glasilo taSie-tiSne stranke, *Fopok> d* Itanac objavlja v svoji današnji Ste vi ki uvodnik, ki poteka izpod peresa nrinMmkega predsednika Mus solinija in ki je glede na današnji sestanek sveta Dmsrva narodov zbudil v poetičnih in diploma taki h krogih toLiko večje po-aoroost. V članku precizira z neobičajno jasnostjo stališče Italije gtole abesinske^i spora in neprikrito napov^iu.e, aa bo čte Italija svojjo pot z, brez alri proti Dru&tvu narodov. Med drugim poudaria:
Vnašem spora z A bes in i jo so suženjstvo, plemenske razlike in civilizacija docela postranskega pomena. Glavni in neovržni argument za stališče Italije so življenjske potrebe italijanskega naroda. Vojaška varnost v vzhodni Afriki je za nas odločilna. Leta 1928. je Italija skle-nfla z Abesini jo prijateljsko pogodbo. Pod varstvom te pogodbe je začela Abe-smija reorganizirati svojo vojsko, ven-
dar pa tega ni poverila italijanskim oficirjem, kakor bi bilo pričakovati, marveč je poklicala belgijske in švedske oficirje. Leta 1931 že se je začela regularna mobilizacija abesinske vojake v )gade-nu. Na meji proti italijanski koloniji je bilo zbranih deset tisoč abesinsldh vojakov. Problem A besi ni je se ne more reševati drugače, kakor v celoti. Ekspanzija m protektorat brez oboroženega varstva nI nič. Sicer bi se lahko zgodilo tako, kakor se je pri Uzzlalli. Dokler ni odstranjena vojaška nevarnost Abesini je tako dolgo je Italijanska kolonialna posest vsak čas v nevarnosti. O svoji varnosti pa odloča samo Italija sama in ni h če drugi! V primeru nevarnosti nimamo pričakovati pomoči od nikoder, prej kaj dragega. Z vojaškega stališča Italije je abesinski problem enostaven in logičen. Zato ga bomo tudi sami rešili z Zenrvo, J brez Ženeve ali proti 2enevi!
Nemčija proti podunav skemu paktu
Glavni zadržek je Se vedno avstrijsko vprašanje, glede katerega si Nemčija noče vezali rok
Berlin, 31. julija, -tr- Nemški listi se bavi jo z vestmi iz Pariza in Rima, po katerih sta Laval in Mussolini sestavila nov načrt z<? sklenitev podunavskega pakta. Listi v zvezi stem opozarjajo na Hitlerjev govor 21. maja, ko je izjavil, da se Nemčija ne more "deležiti nobene konference, ako ni bila povabljena k sodelovanju pri določitvi njenega programa. Listi navajajo razen tega tudi še druge razloge, zaradi katerih Nemčija odklanja sodelovanje pri sklepanju po-
dmavskega pakta. Diplomatski sotrud-nik lista »Berliner Borsenzeitung« piše med drugim:
Kar se Nemčije tiče, ostanejo še nadalje v veljavi pridržki, ki jih je Nem- !
čija že pojasnila. Na vprašanje, kaj je vmešavanje in nevmešavanje v notar-nje zadeve druge države ,je danes se težji odgovor, kakor je bil pred meseci. Demonstrativno napovedani
na avstrijski meji in njihovo francosko ozadje nas pač nikakor niso mogli prepričati, da gre pri tem za sodelovanje ,ki naj služi pomirenju Srednje Evrope. Tudi nimamo nikakega jamstva, da sedanji avstrijski ^ežim podunavskega pakta ne bo zlorabljal za agresivno politiko proti NemcijL Vse to narekuje Nemčiji strogo rezervi ran oet in opreznost ter se zaradi tega ne more udeležiti  podunavske konference.
Čudna oblika verske blaznosti
Varšava, 31. julija, tr. V vasi Raciasek je postala 17 letna hčerka posestnika Mat četna versko blazna. Vsaka beseda, ki je kakorkoU v zvezi z vero. kakor napri-mer duhovnik, cerkev, molitev itd. povzroča pri dekletu krčevite napade, pri čemer začne kričati in zmerjati z najbolj prostaškimi izrazi, dokler ne pade v nezavest. Zdravniki stoje pred uganko, keT take vrste verske blaznosti doslej še ne poznajo. Prvič se je pojavila verska blaznost pri dekletu po zavžitju jagod, ki jih je prinesla     neka soseda.     r>ekle je
takrat začelo strahovito tuliti, nato pa j« strgalo z zidu   vse svete podcb?.   Ko > prUiLtel vaški župnik, da bi dekle pomiril ga je napadla in ga med strasnim prekl* njanjem tako zdelaJa, da so ga morali prepeljati v bolnico. V napadu blaznosti govori dekle v različnih tujih jezikih- ki jih doslej še nikdar ni sližala. tako francosko, rumimsko. starogrško in druge, za okolico docela neznane in nerazumljive jezike. Dekle so sedaj prepeljali v Varšavo, kjer jo bodo skušali zdraviti najboljši specialisti.
Velika tihotapska afera v Franciji
Pariz, 31. julija AA. Iz Havra poročajo, da so tamkajšnje oblasti prišje na sled tihotapski aferi izredno velikega obsega. Tihotapci so imeli pajdaše v mnogih francoskih mestih in so opravljali svoje početje ceH dve leti Mislijo, da je francoska država zaradi početja teh tihotapcev oškodovana za skoraj pol milijarde frankov. Tihotapci so med drugim uvozili v državo neocarinjene velikanske množine fotografskega in . i _
elektrotehniškega materijala. Pričakovati je mnogo aretacij.
Pariz, 31. iulija. AA. Pred nekaj dnevi j«? prispel v Le Ha vre iz Belgije vagon blaga, ki je bilo deklarirano kot posoda. Carin ski nameščenci pa so pričeli dvomiti o prd vilnosti deklaracije ter so blago iz vagona takoj natovorill na tovorne avtomobile in ga dpeljali neznano kam. Obveftčena Je bi. la policija, Id je kmalu Iiwledila tovorne avtomobile. Ko so Jih pregje*iali, so nafti i v njih strojnice.
Kitajski razbojniki oplenili brzovlak
Hsingking, 31. julija. AA. V pretekli noči je 200 razbojnikov daleč od Hsingkinga napadlo brzovlak. ki je vozil proti Koreji. Rilbojniki so zastavili vlaku pot s tramovi, tako da se je nekaj vagonov prevrnilo. Nato so z orožjem napadli potnike. Pet japon-
skih vojakov, ki je spremljalo vlak, je bik> ubitih. Ustrelili so ruda nekega Kitajca in nekega Evropca. Osem pomikov je bilo hudo ranjenih. Razbojniki so vzeli za talce 5 Japoncev in 20 Kitajcev, za katere bodo gotovo zahtevali večjo odkupnino.
Kulturno sodelovanj« Bolgarije in Pollake
-Sofija, 31. julrja. AA- Bolgarski prosvetni minister g. Radev in poljski prosvetni minister g. Jendrzejevvicz sta podpisala konvencijo o kulturnem sodelovanju. Pol jek i prosvetni minister je sofijskemu dopisniku poljske brzojavne agencije izjavil, da je zelo prijetno ganjen nad sprejemom, ki so mu ga priredili v Sofiji, zlasti pa nad prisrčnimi i jami šolske mladine.
Na}d&I}ši skok s konjem
Pariz, 31. julija. AA. Iz Spaja poeočajo: Pri mednarodna vojaških tekmah je francoski poročnik de Ca*rtriea postavil nov svetovni rekotd v akolru v daljavo. Preskočil je a svojim toonjnni 7-60 m.
Onrih,    81.    jotlja:    Beograd    7. Pariz 20.295,  London 16.146.  New Vork 806.875 Bruselj  51.76   Milan  26.06.   Madrid 4190 Amsterdam  207 JO.  Bertm   123.30. Dunaj KjOO, Braea 1XT0, Mim RJO.
Stran O
i 31. julija 1935
r/i
Težak položaj rudarskih
revirjev
bratafofo rgdniM komaj 14 štel v 1 |vga drfavs pa po 34—24 aH §0 Teč
Trbovlje, 96. julija,
Po kraškem lanakem abol jsanju v *ao-'•enski premogovni industaijl, jo nastopilo letos zopet občutno poslabšanje. Prodaja premoga is alovanšton rudnikov je zopet moćno akreeaa to M je i ilUttoša a*i bolje rečeno izeaašJša a najalabska jsjfcoan 1933,
Ge primerjamo produkcijo in prodajo premoga prvtfi 5 mesecev leta 1933, ki vetja za eno najtežjih let aeOaaje rud ar-»Ho krise, • produkcijo m prodajo pre-moga v prvih 5 me3ecjh leta 1934 in 1935, vidimo, da se je povečala produkcija lami za okroglo 20.000 ton, prodaja pa za okroglo 44.000 ton, dočim se je letos znižala produkcija za 4000 ton, prodaja pa za okorogio 90.000 Um napram prvim petim mesenem leta 1883.
L*etos je potem takem padla prodaja premoga maprn*. na nivo    leta 10A3, ko Je
bala oddaja premoga iamed vseh let krize najslabša. Značatao je, da je največ padla zopet oddaja Ortevn&n želesnicam, Ki ao lasti, prvi}; 5 meeecv vzele se 197.2O0 ton, letos pa samo se 177.5O0 ton rto je za okroglo 20-000 ton manj, kar pometi i občuten izpad dejavnih dni in zaslužka za naje delavstvo.
Te StevUks cokazujeio ;la se je stanje v slovenskih premogovnikih letos zopet občutno postabšaiLo. Rudniki obratujejo sedaj komaj 12 delavnih dnd v mesecu, kar pomeni težak udarec tako za delavstvo, kakor za podjetje, ki mora vzdrževati tudi ob praznovatom dneh jame in obratne naprave v stanju, da so sposobne za neoviran obrat.
Vse kaze, da se je kriza v rudarski industriji močno zasidrala in. da so biM lanski znaki zboljšanja Je prehodnega značaja. Zato bo treba misliti na to, kako bi se saniralo težko stanje v slovenskih rudarskih revirjih, kajti treba bo učinkovitih gospodarskih ukrepov, če se hoče vsaj nekoliko omfflttl težak položaj, v katerem živi nade rudarsko delavstvo in tudi ostaM sloji rudanskm revirjev.
Po vsej pritoki bo morate, priskočiti na pomoč vlada. Ona ima moč in sredstva, da pomaga. Po vesteh z juga obratuje večina rudnikov, zlasti državnih, pa tudi večji del privatnih v južnih krajih po 22,
to ša več de*«***
ta|| ludnikifc ao radi tega m
na jugu 111 prt—OO cenejša oa$o pit Tako na pr. Stane v geni** avto jaka mast kg 13 do 14 Dfci, prt Das pa 17 da 1*.—, lep plščanao ataf* t Sanici | Din, prt »as pa 10 do 11.— Don. Sprtto tato velike razlike v cenah ZrvrjenJsBih potrebsčfc je rudarjem pač wwoo, de so taca meatde nižje. Bas nato pa južni mduJfcl tudi lažje konikurijajo z natisni modernimi rudniki, ki imajo pote« višjih mezd tudi še atevUtne drutfe socijalna, diaaivue to samoupravne dajatve, ki jih rudniki m rudarji na jugu v obče ne poznajo.
Da bi se poioaaj aloveaake premogovne industrije vaaj nakoHko aboljsal, aH vsaj
ne sel naprej se rakovo pot, bi bilo treba poskrbeti, da ae nctroJUh nioe eomkomerno to pravične Doslej 90 se vsako leto nadim premogov, mikom naročila krčita, proveoala pa naročila iz južnih rudnikov, kar Jo taaOO za posledico rapidno in stolno poTllftrtanJO položaja rudarskega dalavatva to rudar* stva v obče. S temi našemu respodarafevu škodljivimi metodami je treba enkrat prenehati, ker ne gre, da bi ae nafta moderno urejena rudarska industrija na severu na račun ^^LT—T i '% *T v v V rudnikov na jugu uprvpa£cala.
Slovenski poslanci naj bi v tem čem socijalnom in gospodanskam šanju solidarno zastaviJi ves svoj vpliv v pravcu, da vsaj sedanja vlada resno načne in temeljito resi ta pereči probtero. Naročil premoga za državne železnice naj ne dobe prvenstveno le južni rudniki, mar-več se naj vlada ozira predvsem na one rudnike, ki so vzorno urejeni to točno izpolnjujejo vse zakonske obveznosti to so največ pretrpeti v današnji težki rit« danski krizi.
Preskrba državnih železnic s premogom naj se uredi tako, da bodo te ugodnosti deležni vsi premogovniki države enakomerno, ker bo s tem pokaaann prva pot h gospodarski enakopravnosti, ki je glavni pogoj politične enakopravnosti našega naroda,
Esperanto v tujskem prometu
Esperanto nam izdatno pomaga delati propagando za
naše lepe kraje
Ljubljana, 30 ju&ja Delo slovenskih eaperantistav za tujski promet v Ljubljani in Sloveniji je vredno vsega uvaževanja, ze prvi slovenski pionirji esperautizma iz predvojnega časa so se zavedati pomena medrodnega jezika za naš narod. Tako je Ljudevit Koser, eden izmed pobornikov esperantizma. pričel že L 1908. prevajati te nase literature in naše narodne pesmi na esperantskj jezik. Inte-zivno pa se je začelo to delo šele po vojni, zlasti, ko je bii 1. 1921. ustanovljen esperantski klub v Ljubljani. Takoj je navezal stike z inozemstvom ter pričel z nesebično reklamo za naš narod, naso kulturo in zemljo.
Nas radio je pričel kmalu, po ustanovitvi oddajati napovedi tudi v esperantu. Postaja čedalje bolj urvideva pomen in praktičnost esperanta in Slovenijo vedno bolj spoznavajo v svetu, ker širijo njen sloves tudi esperantiati. Leta 1931 je pričela oddajati ljubdjanaka radio postaja popularna predavanja v esperantu, ki so vzbudila povsod veliko zanimanje. Naslednje teto je govorilo že 10 esperantskih predavateljev o naši turistiki, o literaturi, spor-
tu, glasbi, zgodovini, ekonomiji to drugih na Sloveniji nanašajočih ae zadevah. Letos se vrše vsakih 14 dnd 20 minutna predavanja pozornost pa Je vztoudM po svetu esperantski beden, ki se je vreli v začetku junija in ki je bil v veffld meri posvečen propagandi za tajski promet.
Tujski prometni svet je izdsi 1. 1931 ob priliki pevskega festivala Učen prospekt Ljubljane v esperantu v 3000 izvodih.. Klub je prospekt razposlal esperantski m organizacijam, delegatom esperantske zveze časopisom v oceno. Uspeh je bal zelo velik, vse eaperaotisko časopisje je pisalo o tem prospektu, ki je v enem letu posel. Lani je izdal svet nov prospekt z istim besedilom pa novimi sffckaml Tudi Zveza za tujski promet je pričela delati v esperantu. Izdala je prav ličen prospekt »Sloveniko« o Sloveniji v 3000 izvodm, ki je tudi doživel tako vefllk uspeh, da bo kmalu pošel. Letos pa je Zveza kot dodatek k Siovenđlck izdala de tabelo nadih letovišč, zdravilišč in kopališč. Ta tabela je bila razposlana potom >Hero3do de Esperanto? in je zopet vzbudita veliko zanimanje za Slovenijo.
I Naš esperantski klub je vedno ■ tedl za tujsko prometno propagando po. I tam člankov to vojn JrtttJaJPči MMMisMtt list kordoc Jo toiel V Ooaajutn tzaajajošj »vato** Ust •Honda Kurieroc ja prtobom ton oianek a stikam* o Ljubljani Leta lftsf to UtO ao izdajali lialli MiaflU esperantisti gftaafto i F n Tkana KonkordM Tudi tsšn Ji bal prioMan zgoščen ftoBek o Slovana*, a slikami Izubijane, Blok, Bohinj* M ROfaske —lin Največ aavag Pa ao« jO gotovo storil mednarodni esperantski liriki*1" »Hfrrnlrio de Espemato 1, ki lakaja It 16 lotT JCoinu. List je rađao na vidnem mestu ptoabosvaš nase objšjpt, čJanka to attke in dodajal zelo ugađao koraoataejo. Ispad peresa 9. Oetoftete je Ioni izšel članek o gorenjski, več členkov ff, Harkova to a\ Koalavčarja. Posebno posornost je posvetil >Heroldo de Esperanto« esperantskomu tedna v ljub-ljanAom radiu. Na najtonmi strani*je primati aaaso Sobtoja in objavil program, s
debelimi črkami tiskan apel esperant-skega kluba na svetovno javnost, ter ves teden delal propagando za prireditev. EJaperantski klub je ■odeJoval tudi pri iadaji knjage aCerenjakoc, v katari jo lep članek a Gorenjski v esperantu.
Esperanto je danes eno* najvažnejših arodjstev aa propagando tujskega prometa. Je to novo občilo, s katerim lahko vzdržur jemo avoae v vnem ovetom.
1 ste Slavčkom zopet zasijalo tank« soanoe ter vcepilo v mlada srca novih nad In no-
*» I vi« apav
Trboveljski slavčki ▼ Laškem
Laško, y>. julija.
Polet trbovljakih Slavčkov je namenjen letos naši ožji domovini. Po krasno uspelem nastopu v Rimskih toplicah so ai izbrali za svoj nadaljni cilj: Laško, kjer amo imeli priliko v nedeljo pozdraviti in občudovali jih. Po pozdravu na kolodvoru so pohiteli malčki v tukajšnjo nadžupnij-sko cerkev, da izprosijo od Stvarnika več sreče, kakor ao je bili in so je deležni njih roditelji, že tu amo imeli priliko občudovati dovršenost tega zbora; umevno, da sta napravili najglobji vtis dr. švabova >Zdrava Marija« ter »Večerni zvon«.
Ob 11 uri pa ae je napolnila sokolska dvorana do zadnjega kotička in Se so se pojavili skoraj neslišno na >dru tudi mladi pevci, pozdravljeni od občinstva a burnim aplavzom, na kar je zadonela po dvorani njih otožna himna: »Pesem rudarskih otrok«. Sledila je pesem za pesmijo ,ena lepša od druge. Nad vse so ugajale: Ma-tačičera »dače moj«, in Adamičeve: »Jur-jevonde«, »Sestrica« ter slovenske ki ko. roške narodne. Skoro neverjetno, s kako lahkoto je obvladal mladi zbor pevsko tehniko; glasovi Slavčkov so se spajali v harmoničnem ritmu, z lahkoto ao zrna. govaU tudi najtežje prehode. Dovršeno ubrani arobinočisti glasovi so valovali po dvorani, kakor da bi prihajala pesem iz sinjih višav, odmev angelskih zborov. Posebnost tvorijo alti, čijih sonoro-mehki glasovi še čujejo v zboru kakor odmev orgel j.
Da je ta mladinski zbor dosegel tako dovršenost ter ponesel sloves slovenske pesmi tudi v inozemstvo, gre zasluga neumornemu zborovodji g. šuligoju, ki je ustvaril iz bednih malčkov podzemnih trpinov tako sijajen mladinski zbor. Da g. duligoj ni samo pevski učitelj naših Slavčkov, marveč tudi njih vzgojitelj, smo imeti priliko občudovati na dan koncerta, videč discipliniranost in vzorno vedenje malih pevcev.
Po koncertu ao bili Slavčki tako prejšnjo nedeljo v Rimskih toplicah, kakor tudi v Laškem pogoščeni, za kar gre posebna zahvala g. TJhlichu, v Lafikem pa prireditvenemu odboru.
Povrnrvsi se na prolog mladega pevca, tošee, da njegov oče išče že 38 let črni dijamant pod zemljo, in večer za večerom ga s materjo strahoma pričakujeta: Se bo n vrnil ali ne? In ko pride izčrpan, nama toži kako je bilo nekoč lepo na svetu, ko ao po dumah in logih prepevale ptice to žarko soince obvesalo žitno klasje; sedaj pa ni več ne sobica, ne žitnih poljan. V zapuščenih gozdovih pa ao uttonfli krilati pevci, želimo, naj bi na-
Slaba sadna letina
I**ejaat* 31. jaaJB.
Trika Odsek občinskega aveta s# )e i zadaj! eajt |ja*n med iklipkll tudi a f*ar š&njaai pfOtlPBjni cen oadia U vladajo fetot na vaja« «Wa>kem trgu. 8td>e je toloa ▼ Skirpailji prav malo to m pričakovati, da bi se laštoa fc*J prida popravila. Hrušk latoa spkib ni, 6ešpQe bode abrodia za sila, Ida-čih jagod na togu ze al val dobiti brMh Jagod nanašajo oa <toavno aamo lo po par «šar, paaaaj pa 00 obradile mašina Tudi orehov bo precej, slasti no Gorenjskem ? v#njto topio dočim ft orobe v dolinah uzb&ila pomoodanoloi elana.
Nal sadni tog >o lotos v splnonam bolj navezan aa sadje, ki pride od druood, olaoti tt Brv« Uike in 1 jupu Zato &t je privelo 9 sadom živahno prekupčevanje in s tem draženje. Zaradi pomanjkanja blaga skušajo dobIH branjevci blago direktno od pride-tooafea, da ga notam prodajajo dalje. Far
▼Ijajo Oe Šivahno kupčije pa uNcah, sbbsti
pred mitnicami, na kolodvoru in sličnih me-gtih. Pri tem pride v promet tudi nezrelo in piškavo oadja, ki Ja kvarno tdfavju. Nakup blaga bpdiši na trgu samem ali stploh na meetnem pomeri Ju v o vrbe pr«en*p*e vanjo pa je po tržnem redu strogo prepovedan. Blage se ne sme prekupovati od jutra* njih ur do 10. dopoldne. Da, se vsako pre-kupfovi?n<je onemogoči je akleail Trtni odsek da se \"saikemu prekjupou v primeru zalolitve krpenja predpiaov, prepove predaja na jtivtilekem trgu, pri ponovnem prestopku pa se mu prepove prodajanje za stalno. Prizadeti se m tem opozarjajo na reonosA • isvajanja teh odredb. Občinartvo pa naj v lastnem mtaresu pomaga javnim or-franom pri delu in jiu opozori na poaameane primere.
Iz Maribora
Konec stavke v Rosnerjevi tovarni. Dane«
dopoldne je nastopila delo v tukajšnji tekstilni tvornici Rosner 150 delavcev, s Čemer je Število uslužbenega delavstva kompletirano. Žal je ostalo na cesti 23 delavcev, ki zaenkrat niso sprejeti nazaj v službo, ker je vodstvo, tovarne sprejelo nove moči. Mezdna pogajanja so navjlic temu v teku.
Odličen avstrijski sablja? v Maribora, Danes je prispel v Maribor sabljač inženjer Arnold Wratschko, član štajerske sabljaške zveze. Inž. Wratschko bo imel drevi 9 tukajšnjimi sabljači javni trening v klubovih prostorih na Trsju Svobode.
Iz Semiča
— Nov grob. V Vrtači pri Semiču je v ponedeljek zjutraj po dolgotrajni in mučni bo le zrni amrl posestnik Jože Š i m e c. ;,nan d-aleč okrog kot dober gospodar. Star je bil komaj 46 let in je podlegel zavratni sušici. Po vojni se je priženil na ugledno posestvo Ivanetičcv in ves čas svojega življenja vzorno skrbel za dom in gospodarstvo. Pokojnik je enajsti iz te družine, ki je v zadnjih treh desetletjih podlegel sušici. Bilo bi nujno potrebno, da Higienski zavod v Ljubljani poskrbi, da tudi v Beli Krajini dobimo zdravstveno postojanko, ki bc skrbela ea zdravje naših vasi in razkuževanje domov, kjer so umrli ljudje za nalezljivimi boleznimi.
— Nov gasilski dom. Gasilsko četa v Srrekljeveu, ki je v našem kraju najmlajša in najmarljivejša, bo v nedeljo 18. avgusta orvorik svoj novi dom, v katerem bo tudi gledali5ki oder. §trekljevska četa zasluž! javno pohvalo in bi tudi mnogo stare j §a društva lahko sledila njenemu zgledu. Domači gasilci prosijo bratska društva, da omenjenega dne ne prirejajo nobenih prireditev, marveč jih obiščejo v Strekljevcu.
— Težave z denarnimi zavodi V semiški iupniiji nekdaj jetika ni bila razširjena, mnogo smrtnih primerov pa je zlasti od leta 1931. dalje, ko so denarni zavt di prenehali izplačevati vloge. Dogaja se, da imajo posamezni posestniki po 30.000 do 60.000 Din prihrankov v denarnih zavodih, ki pe jtm v najnujnejših primerih ne izplačajo niti toliko, kolikor jim je potreba za zdravila, kadar doma gospodarijo bolezfrf.   Btk> bi
nujno potrebno urediti to vprašanje tako, kakor zahtevajo interesi zdravja naiega pre-bivalatva to kakor nalaga velike pasivnost naših fcnajov.
— Napačno postopanje. Po obsežni pro pajandi aa Belo Krajino v zadnjih letih, je pričalo vaško leto k nam prihajati več tujcev, Letoa ja neka druid no prišla celo V bližnji Krasinec ob Kolpi, kjer j - prav zadovoljna Domačini so napravili It ono napako, maslofi menda, da imajo Ljubljančan* denarja aa koše, in so »višali oene ji v i lom. zaradi čeear se j« omenjena drušina prija teljam pHteševala, ker 00 bile nekatere cene cek> Tišja kakor na ljubljanskem trgu. Ob činafco oblaotvo bi moralo strogo pazi H r.a navijanja een nj g« preprečit., ker homo ošcer odgnali ac one redke tujce, ki prih«. jajo v semišjki okoliš.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 5I3KI
_TELEFON 83-87_
v sredo in četrtek ob v, 9 uri. sijajna opereta
IZSILJEVALKE
Petje, ples, zabava !
V  dopolnilo  Fo.vov zvočni tednik. V soboto: Princesa Turandot.
(Sa2#«fttCCI
KOLEDAR
Danes: Sreda, 31. juđija katoiicami: Ignacij Jedenica.
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Dečko, kaj pa sedaj
KINO IDEAL: Madame Bujtterfly
KINO DVOR: Tin^eltangel
KINO &I&KA: Izsiljevalke
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustei, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni tng 12, Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta,
— Vsem našim naročnikom amo v na*
nažmji ŠrteviBki priložili položnice in jih prosimo, da nam naročnino čim prej poravnajo. Veern onim, ki so prejšnji teden dobili opomine, a nam najkasneje do 5. avgusta ne poravnajo zaostanka, bomo morali 6. avgusta lisi ustaviti.
Iz škofje Loke
— Mnogo arece v zakonu šešj Škofjeloška javnost zriila/leanu, ugl<xlneimii paru, ki je sklenia v.vfr*vj popoldne na Hri2>cu za-kon&ko zveszo. G. Desin^er Zoran, so-n eta-rosmane napredne škofjeloške blže, «e je poročil z gdc, Guaelj Anico iz Balantove hiše v Kapcican«kem procime«.tjn. Poročne Obrede je ooravil spinitual prof. Simone, kot prifti pa eta fnnsirala sp. Berftlf Ivo In Pleetenjak Ivan. Fantje bo dali žeminia slovesno odveoo na posebnem vočem in ran izroČiOl v trajen epom In tnrdi praporček s podpis.: veeh prleotnili.
— Sreski načelnik Ivan Legat prevzame vodstvo izpoe-tave zopet s početkom avgu-ata, dottej pa ga bo Se nadomestoval =;re-ffkii načelnik g. dr. Zobec i-z LJubljane.
— Sodne počitnice pri okrajnem sod i sen, ki so pričele 1. Jnlija bodo trajale do 15.
■aaaaaa
Iznajdljiv kolporter,
Kolporter drvi po mestu in kriči na voe grlo: Velikanska sleparija. 32 oeleparjenih!
Gospod, ki je kupil list in #a pregledal od začetka do konca: — Čujte, tu ni niti besedice o slepariji.
Kolporter: — Velika sleparija — 38 osle-parjenih!
Zvočni kino Dvor
Telefon Z7-30 Danes ob 4., 7 in 9 uri I^o Sym. Panl fTartmann Dolly r>avi» v filmskem romann
TINGL - TANGL
Vstopnim 3.50 Did
MALI OGLAS!
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba prilošiti imam ko. — Popustov za male oglase oe priznamo.
PRODAM
Poceni  prodam moderno špe-rano spalnico 12. komadov. Bitenc Ivan, Gosposka ni. 10.
234S
HRTVNIOO dobro idoeo, poceni prodam« Naslov v ogl. odd. Slovenskega Naroda. 28116
POLK
STROJEPISNI POUK aa časa počitnic po desetprstnem sistemu za začetnike m izvezbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do >£8- m od tt& do 9. ure zvečer. — šolnina sni-šana in stane učna ura samo Din 2.-. — Pouk se prične dne 5. avgusta, Vpisovanja 1* 2. m 3. avgusta od 6. do H 8. ure svecer. — Cbristofov učni zavod, IX>mobranska cesta št. 15.
ŽEnlTEV
ŽENTTEV
Selim poročiti gospodično v starosti 25 do 35 let, Izurjeno v trgovini mešanega blaga. Potrebno po možnosti nekaj gotovine. Cenjene dopise na upravo Slov. Naroda pod Resnost.
2343
RAzno
Lahka letna oblačila bourett,
kaša sport hlače, lis ter, perilo ied. v lepi Jabiri zelo poceni naprodaj pri Preskerju. Ljubljena, Sv. Petra ceete 14.
rvrdka
A. A E. SKABERNE Ljubljana — Javlja, da |amix do preklica v račun zopet HRANILNE &NJ12H2B
prvovTOtnib ijubljansktt denarnih zavodov (Mestne Hranilnice. Ldjodake poaoJHnice Itd.
Izložbena stojala
kovinske predmete — nudi
KROM KOVINA. Ljubljana, JCvrševa eeaaa it. 54
PRALNICA IN 8VETLO-UOiAZNICA Cucek, Kolodvorska 23 Vas postreže najaolid-nejou 1344
CNTja. — AZUR — PUSE
izvrši ekspres viATlCK * MI&Ea, Ljubljana (poleg aotela atrukalji
54/L
ZOBNI KAMEN bo izginil, m 5KUBNINA ZOB bo ostala
CIMEAH
Nafbolfi« zobnaUrtma
IV. „MAPIBORSK TPDEN"
3.—11. avgusta 193S«
Velika razstava nioveii&kr umetnosti
Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava,   splošna  industrijska, velika obrtna, vinska,  vrtnarska, fotoamater-ska, propagandna, turistična itd.
3.-4. VITI. mednarodni plesni turnir in
m. drž. razstava čistokrvnih psov, 9.—11. VIII. plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku.
50% popust na železnicah od !•—15. VIII. 1935.
i
Naznanjamo žalostno vest, da je gospa
•k&inita jCopciifte,
•»©j. ^atisfttjer
po dolgoletnem trpljenju preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 1. avgusta ob 4. uri popoldne na farno pokopališče v Dol. Logatcu.
Dolenji Logatec dne 30. julija 1935. Dragotin Lapaine, soprog, Nada, Dimitrij, Dušan VTasta, Ksenija, Dallbor, Darij, Denis otroci, zetje, stnafie, \Tiukinje m vnuk.
t
ete» 171
ftndi, 91. joOja 1835
Strnu 3
DNEVNE VESTI
— Promocij«, Danes teden je bil promoviran ne grašdu univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Marko Horvat, sin naručitelja  Lovra Hrovata  \% Kamnika.
Čestitamo!
— Jubilej najstarejše gospodarske šole na Balkanu. Srednja gospodarska Sola v Krisevcih proslavi zadnje dal septembra 75 letnico obstoja. Proslava bo združena s konferenco profesorjev vseh gospodarskih šol v driavi. Konferenca bo 30. septembra To je najstarejša gospodarska šola na Balkanu.
— Konferenca gospodarskih  aboraic. Te
dni bo sklicana konferenca veeb neših gospodarskih rbornic, n« kateri bodo razpravljali o osnutku zakona o javnih hranilnicah. Trgovinsko ministrstvo je p^alo esem zbomieem osnutek zakone na vpogleo. Referat o tem vprašanju na skupni fcmferenči je poverjen novosadski zbornici.
— Konkursi In prisilne poravnavo. Društvo indusfcrijeev in veletrgoveev v Ljubljani objavlja za eaa od 11. do 20. t. m sled^eo sta4istiiko (številke v oklepaju se nanašajo rw isto dobo lanskega leta). Ob?n»en kon« kura i v dravski banovini 1 (1), - &uvski 1, v drinski — (2), v dunavski — (1). v moravski — (1). v vardarski — (1). ttaaclas^nt? prisilne poravnsve fzven konkurza . eVav-ski banovini 1 (8). v savski 1 (8). 7 vrbaski — (1), v primoreki — (1), v drinski \ v zetaki — (1), v dunavski 1 (5). Končne kon-kurzna postopanja v dravski ban>/'m — (3) v sav,ak.i — (9), v vroaski — (3), 9 primorski — (2), v drvnski — (1), v »et»ks _ (1), v dunavski — (2), v moravski 3 (1). Potrjene prisilne poravnave: m dravski banovini 5 (6), v primorski — (4), v Irnuki — fl), v dunavski % (%). Beograd, Z?mu.i i.n Pau-cevo 1.
DS. MILAN PERKO ZOPET ORDINIRA
— Češkoslovaški   učitelji   v Jugoslaviji.
V Zagreb je prispelo z Jadrana 3S če^coslo-vaških učiteljev, ki so bila tri ttdne na počitnicah. r\>setili so tudi Oplanac, Beograd, Oerinje. Kotor in Sušak. Sooči so se o4pe-Ijald preko Dunaja v domovino. Na Jadranu je pa na počitnieah še 60 češkoslovaških učiteljev, ki se bodo vračali danes skozi Zagreb v domovino.
— Živahen tujski promet v Splitu. Zadnje dni prihajajo v SpHt parniiki polni leto-viSčarjev. med njkni tudi mnogo tujeev. P a mik »Kirmanovo«, ki je prispel včeraj rjutraj v SpHt is Benetk na pot! proti Dubrovniku in Kotor ju, je imel na krovu 130 letovisčarjev, med njimi 40 Švicarjev, 30 <^ehov, 20 Poljakov In 30 Francozov. V Be-netJcAh se je vkrcalo 5e 60 potnikov, tako, da na parniku ni btto več proefcera. Spotoma so se potniki izkrcan' na Sulaku, na Rabu, v Crikvenici in drugih letovisoih.
— Južni del Hrvatskega Primorja brez pitne vode. Zaradi hude su3e je ostal južni del Hrvatskega Primorja ki tudi nekateri kraji severne Dalmacijo brez pitne vode. Žgoče solnce je uničilo sadje, po vrtni no in razne poljske pridelke, n<ijhuJ5e je po pomanjkanje pitne vode. Gd Karlobaga do Sv, Magdalene, 72 km daleč, ni več pitne vode.
V en kraj na obali so pripeljali v ponedeljek vodo s parnikom in žejni ljudje »o se kar step I i za njo.
— Sarajevo ima novega župana. Dosedanja občinska uprava v Sarajevu je bila s odlokom banske uprave odstavljena in as novega župana je Imenovan trgovec Ed-hem Biča^čič
— O veliki jadranski razatavl v Ltfub-»Jani priebčujejo ob*lren Informativen 61e. nek današnje zagrebške •Nevesti«.
Razne govorice o bregu, ki se poml-
ka v Savo. Ljudstvo kaj rado šjIti razne
pretirane In napihnjene govorice. Tako Je te dni po Zagrebu krožila vest, da jo v
ELITNI KINO MATICA
21-24 Te\ 21-24
Danes ob 4., 7]4 in 9H «r!
Ida vVilst, Theo U n gen in
Herman Thtmig" v filmu
DEČKO, KAJ PA SEDAJ
ifnhnko »nfžane cene.
nevarnosti železniška proga &a*Teb-Lo»l fazana pri Podsueedu, češ, da se ves breg, kjer etoj! etart Sueedgrad. pomika proti Savi in še bo nekega aaa zasul se samo ielesnisko pro#o, tetu več tudi Havo. Seveda so to same prašna govorice. Od aaoveba proti Sloveniji bo zgrajen dvoja! jašjsssšval Ur in sioBr ob obali Save. a*ie«aiSko proso bo na treba zavarovati pred Savo in stroški sa U deda bode znašali okrog 1.20V.OOO. Pm.
—■ Izlet z odprtim avtobgacm na veleee-jem v Leipzigu od 22. do 31. avgusta t. 1. priredi »Putnik«, IJubijana ln sicer tja preko Dunaja — Prage in Dresdena, nazaj preko Nurnberga (ogled železniške razstave) — Muchena — in po novi cesti na droasglookner v Ljubljano. Vožnja stane Din 985.— za osebo. Prijave do 16. avgusta prt »Putuik«-u.
mi Osrednji odbor društva »Brait-i-bor« v Ljubljani pasiva ovoje članstvo v Ujub* Ijani poziva svoje članstvo v Ljubljani iS na deželi, nag se udeleži pomembne proslave 40 letalce podrulaioo 8. P. D. v Radovljici, adrušeno s komemoracijo tragično preminulega lekarnarja Hugosa Rob-loka z Bleda, aedoišoe »rtve protisloven-skesa beeniđa. Narodno-obrambni delavci, ▼ zbor v nedeljo, 4 t. m. na Besrunjačioi. Osrednji odbor društva »Bran-i-bor«. Ljubljana.
w Obisk počitpišKe kolonije društva »Skrb sa mladino« na Vjsokera, ie dni je posetil kolonijo predsednik društva >Skrb za mladino« v Ljubljani g. Miroslav Urbas s starosto Sokola I. Ing. Bevcem in drugimi odličnimi sodelavci, ki so pregledali bivališče, kopališče na Visokem, zlasti pa prehrano, katero oskrbuje popolnoma zadovoljivo znana gostilna cFranja Tavčar« v Logu. O vsem so se vse prav pohvalno izrazili. Pri tej priliki je podaril predsednik društva g. Miroslav Urbas vodji kolonije g. Tumpeju zavoj njegovih apeoiaJUet za priboljšek, katerega deca izredno coni. Ob odhodu je priredila deca prisrčne ovacije ter pozdravljala svoje dobrotnike, zlasti pa predsednika g. Urbasa
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zmerno in lepo vreme. Včeraj je deževalo v i^uMJanl Rosaški Slatini in Zagrebu. Najvišja temperatura je znaSala v Skopi ju 35, v Splitu 33, v Sarajevu 30, v Rogaški eJatini 29, v Beogradu S6\ v Ljubljani 19.6, v Mariboru in Zagrebu 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.1, temperatura je »n**sla 11.6.
— Od moža pobegnila in napovedala $&-momor. Soproga zagrebškega kleparja Ivana Vesela Katica je zapustila svojega moža, s katerim sta s«e zadnje čase prepirala. Seboj je vzela Sfvoja otroka, 6-letno Ma<ndico in 4-letnoga Ivkfl. Pred odhodom z doma jc pravila sosedi, da gre z otrokoma v smrt. Obveščene ao vse polici jake oblasti v državi, kor je verjetno da bo živčno bolna žena avoj naklep izvršila.
— V smrt zaradi iivčne bolezni. Soproga za^rrebćkega trgovca Elza Kaufer se je zastrupila včeraj k plinom. Stara je bila šele 35 let. V smrt }o je pognala teika živčna bolezen.
Iz Llnbllane
^_lj Zdravni?ke preiskave po zakonih o živilih. Doslej je bilo preiskanih na mestnem fizikatu 1560 oseb. zaposlenih v obratovalnicah a živili. Med temi je bilo najdenih nekaj primerov nalezljivih bolezni, ki se bodo morali pred nadaljno zaposlitvijo zdraviti. Ker je še veliko Število nepreiskanih, se rok obveznih zdravniških preiskav izjemoma podaljša do 10, avg. t. L, Kdor pe bo do tega roka zadostil zakonski zahtevi razglasa mestnega poglavarstva in se ne bo podvrgel uradni zdravniSki preiskavi na mestnem fizikatu bo kazensko zasledovan.
— Orjunao osrednji odbor Ljubljana vabi svoje članstvo , da se udeleže proelave 40 letnice obstoja SPD v Radovljici
• In
obenem tu<di kome<m orači je za pokojnin blejskim lekarnarjem Roblekom, ki je našel smrt v plamenih Narodnega doma. Proslava «e vtš* na Bejunjščici ob Robleko-vej» <lomju( v nedeljo 4, avgueta ob 10,30. Članom iz Radovljice in Bileda udeležba dolžnost.
rd— Ustanovitev   Olepševalnega društva.
Pripravljalni odbor za ustanovitev olepse-vainega društva v Radečah, ki že dalj časa obstoja, je dobil nedavno od kr. banske uprave v Ljubljani potrjen« pravila. S tem bo želja mnogih meščanov, okoličanov in tujcev rešena V sredo 7, avgusta bo v dvorani hotela »Jadran? ustanovni občni zbor.
— Ij. Kopal** saleas po šMak* mi
cena pri Miloš Karnidntk. •tam trg. Iate-
tam lepa izbira bluz damsk, perila in nogavic.
ap
MARIJ S KALAN
ROMAN
Sida SUanova
*So trenotki, ko je človeka podzavest... Kot peihoajtalitik... ne bi...«
»Tudi psihoanaliza tu ni važna«
»Oprostite, gc^podična ... tu rji ...«
»Dobro, potem bom govorila sama, Prišli ste, da napravite z mojim očetom neko kupčijo. Mar ne?«
»To pač.«
»Lesna industrija ln trgovina počiva. Kriza ... Sedaj ste prišli, da — presedlamo«. Ta nenavadni misel ni sklep »e ji je rodil v trenotku ob spominu na nekdanje Daničine besede: »Tekstilna industrija uspeva, doživlja dobo velike konjunkture; tudi tvoj oče bi lahko presedlal . . .«
»Odvisno je od sporazuma-«
»Z udeležbo mojega očeta?«
»Tega ne vem, gospodična. O podrobnostih nisem poučen. Zadeva je strogo zaupna.«
»Vidite«, je dejala Sida, »nikoli se nisem ukvarjala s psihoanalizo, pa sem vas vendarle prijela na pravem mestu in izvedela, kar sem hotela. Hvala vam, gospod Rogan junior.«
»Povedal sem, česar vam ne bi smel. Ne izdajte me!«
»Bodite brez skrbi.«
»Hvala ...«
Silan in Rogan junior sta se prav tisti trenutek vrnila v obednico in presekala nadaljnji pogovor.
Stari se je z o«]aduim nasmeškom poklonil Sidi:
»Odhajava. Kličejo naju novi posli. Zdravstvu j te! Upam, da se v kratkem zopet vidimo v vašem vzornem dom«.«
»Veselilo me bo.«
Tudi Rogan Junior se je posJovtl, prav tako nerodno in v zadregi, kakor se Je predstavil. Stisk njegove roke je bil brez življenjske energije.
Ko je zabrusi motor in je avtomobil izginil z dvorišča, se je Sida obrnila k očetu in vprašala kakor iz čisto navadne zvedavosti:
»Cemu sta priSla?«
»Po trgovskih poslih«, je odgovoril Silan.
»Zaradi nakupa lesa?« »Da.«
»Tega ne potrebujeta.« Silan je osupel obetal: »Kaj si dejala?«
»Pa ga v svoji tekstilni industriji ne
potrebujeta. Prišla sta po čisto drugih poslih. Papa, U mi nekaj prikriva*. Nisem več otrok, malo naivno deletce. Hotela bi vedeti, kakšen je naš položaj in kaj se pripravlja?«
»Preureditev podjetja, ako res že seliš vedeti.«
»Kakšna preureditev?«
»Iz lesne v tekstilno Industrijo. Kriza lesne trgovine in industrije traja lahko
niča L£wy.
—ij Sokolsko društvo Ljubljana IV. vprtaori v nedeljo 4. avgusta ob 17. »a prostem Vombergerjevo komedijo »Voda« na letBMnl telovadišou ob —š*e igri narodna TJiproJva.
—»J <
itd. najugodnejši aašrap prt Wr. F.
Topiak in Honigmstm, Kov je teniško igrišče fšPgaošaon jš dal ing. Rakusoh teniško igri-SK. Celje v mestnem parku zaradi deževja fše is prijaznosti na raapolago. Ta teniški tumir bo zelo zanimiv in bo gotovo privabil mnogo gledalcev.
Hudo trpljenja
_ DoHtore, kaj mislite, sni bo moja sena po tej operaciji hudo trpela?
_Seveda bo, najmanj tri dni ne bo smela govoriti.
trg 9, — OenUd
la Višnje gore
ga jo pshtala. V nedeljo jo pobrala sušica Franca Mohorja, pode* mače Lušarjevegra is Velike Loke. Ha/no nekaj tednov je bil priklenjen na bolniško posteljo sa zavra tn a bol osen mu jo pre-strigia nit mladega življenja. Bil je selo priden rani. trdna opora staršem, zal je moral prerano v grob, »tar komaj 56 let. žalost v družini je tam večja, kar je umri pred 14 dnevi tudi 'oče. Težko prizadeti družini naše iskreno sošalje!
— Nesreča s samokresom, v nedeljo je Ivan Zupančič is Starega trga ogledoval svoj samokres, ki so mu jo po nesreči sprožil in krogla mu je udarila v prsa na levi strani. Takoj so poklicati fotografa Janeza Erjavca is Stične, da ga je odpeljal s motornim kolesom v ljubljansko bolnico. Previdnost je mati modrosti, pri orožju še prav posebno.
— O radi tov ceste do doma na Polževem. V ponedeljek so končno zasad i h prvo lopato na novi cesti do doma na Polževem. Cesto so začeli graditi v gozdu pod domom. Delavcev se je ponudilo okrog 100, kar najlepše izpričuje, kolika revščina vlada v naših krajih. Ljudje bi radi delali Še za tako malenkostno plaio, da bi vsaj nekaj zaslužili. Seveda pa vseh ni mogoče zaposliti, ker so za novo cesto določena denarna sredstva premajhna. Zaenkrat je zaposlenih 15 delavcev- najbed-nejših prebivalcev okoliških vasi. Ko bo cesta dograjena, bo dom na Polževem mnogo pridobil, ker bodo *aliko -v^zUi do njega tudi tovorni avton obili in avtobusi. Samo tisti, ki stalno prebi/ajo tu. vedo ceniti delo SK Polža in naklonjenost oblasti, ki so uvidele potrebo gospodarske in kulturne povzdige naših s;ramenih, doslej tako zapuščenih in pozabljenih krajev. Ljudstvo jim je zelo hvalejfcnp. £ veseljem moramo ugotoviti, da se je z veo vnemo zavzel za nade kraje tudi pravni referent pri tehničnem oddelku banske uprave g. dr. Štefan Skubic, naš ožji rojak, Njegovi uvidevnosti in izredni naklonjenosti se moramo v veliki meri zahvaliti, da dobimo po tolikih letih brezplodnega, prizadevanja končno cesto tn z njo upanje na lepSo bodočnost.
Iz Celja
—c Hmelj v Savinjski dolini prehaja sedaj iz cvetja v kobule. Liste, ki ao pričeli vsled vročine rumeneti in odpadati, hm«-larji obirajo in sežigajo. Vas kaže,« da bo tako kakovost nm<lja letos prvovrstna. Obiranje hmelja se bo pričelo okrog 15. avgusta.
-—c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 6. avgusta od 8. do 12- dop, v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje in okolico, Razlago-va ulica 8, pritličje levo.
—c Sresko nacelstvo je razpisalo dražbo sadja na državni cesti in sicer v torek 13. avgusta na progi Cel je-Vrh polje, v sredo 14. avgusta pa na progi Celje-Ločio*. Pojasnila o dražbi te dobijo ob uradnife urah pri tehničnem razdelku s reškega oašelstva.
—c Nesreča m koso. V ponedoljsk se je ponesrečil 14-letni mizarjev slo Fra« Sirk od Sv. Krištofa nad Laškim. Sosedov sin ga je po nesrečnem naključju urssal • koso v levo nogo in ga močno poškodoval. Sirka so prepeljali v oeljsko bolnic«.
—c Zanimiv teniški turnir v CšV/b. Te ška sokolja SK Celje bo priredila v četrtek 1. avgusta ob 15. na teniškem igrišču g. ing. Rakuša pri evangeljeki cerkvi v Celju ekshl-bicijski teniški turnir, ki ga bodo Igrali državni reprezentanti gg. Pallada, Mjtič in Mogin tir zastopniki Olj« gg. Mršebmied.
leta. Rsjma namenja kaša jo, da se Časi velikih konjuktur sploh nikoli vtč ne vrnejo. Čakati si mogoče. Vat obrat stoji. No vidiš in na čutil to postobe človeka Ubija? Ubija mena, 811 anovino, Hrušnico ln vse Pohorje. Po doHni se plazi siromaštvo. Nova industrija bo vzbudila novo življenja. Ljudje bodo zopet zaslužili in naš dom bo zopet to, kar je bil nekoč«.
»In no moreš iavraiti te praupsdkJTt sam, brez Roganov?«
»Ne morem. Prvič se na tekstilno ta* dustrijo š« ne razumem, drosjič pa nimam dovolj likvidnega kapitala«,
»Potem hi bilo bolje stopiti v stike m Marfcmcem. Zakaj s Rogsni?«
»Ker sem z njuni še od prej v poslovnih stikih.«
»V kakšnih?«
Silan je postal nervozan, vendar je dejal mirno;
»V poslovnih stikih pač, Honda U nisem dolžan predlagati obračunov svojega poslovanja. Delal bom s Rogaoi, ker moram«.
»Kot družabnik?«
»Da* Silan in drug«.
»In ta drag?«
»Bo Ervin Rogan«.
»S kakšno udeležbo ?«
»To še ni določeno. Nismo se še sporazumeli«.
»Bojim se, da se bo to družabništvo slabo končalo«
»Zakaj neki?«
Ne vem, a slutim. Niso ml simpatični«.
Tečaj reševalnega plavanja
Priča« m X. avgusta — Priglasilo s« j« ie okrog loo ta-
te
Ljubljana, 31. julija.
Poročali smo že, da se bo v kopališču Ilirije prišel prve dni avgusta tečaj v reševalnem plavanju. Za tečaj vlada veliko zanimanje in se je priglasilo že okoli 100 interesentov. Večino tvorijo stražniki in gasilci, precej pa je tudi privatnikov. Poveljstvo policijske strale je prijavilo 33 stražnikov, Prostovoljna gasilska Peta Barje lo gasilcev, proetov. gas. Četa Ljubljana—mesto 7, Mestni gasilski urad 20 in Prostov. gas. četa Ljubljana—S p. šiSka 5.
TeČaj se prične 2. avgusta in bo trajal 4o 23.. od 18.no do 19.90. Skupno bo 7 teflai-nih dni in sicer 2., 5, 7., 14., 16., 90. in 23. avgusta. Pod vrhovnim vodstvom prof. Ula-ge bo poučevalo 8 vaditeljev, članov plavalne sekcije SK Iliriie in sicer gg. VVilfan, Fuk, Jesih, Jamnik, čerček. Ziherl, Sever in Ska-berne. Dr. IJogdan Rrecelj bo poučeval prvo pomoč, higieno jn ©življenje. Učni tečaj Je sestavljen takole :
Prvi dan: uvodno predavanje, 2. plavalne va je (hrbtno in prsno), 3. plavanje pod vodo, 4. hrbtno plavanje (samo z nogami), 5. transport utopljenca v hrbtnem plavanju.
Drugi dan: 1. obrambni prijemi na suhem,
2. plavalne vajo osnova erawla, 3. potapljanje in skakanje v vodo, 4. plavanje aamo z nogami, 5. ponavljanje transporta v hrbtnem plavanju, 6. obrambni prijemi v vodi.
Tretji dan: J. teorija reševanja, 2. transport utopljenca v bočnem plavanju, S. plavanje 50 m samo z   nogami (velja za izpit),
4. obrambni peijemi na suhem in v vodi v dvoje.
Četrti dan: 1. vaje za ©življenje, 2. iskanje predmeta pod vodo, 3. praktične vaje v reševanju od skoka v vodo do poizkusa oživljen-ja, 4. vstrajnostno plavanje 16 minut (velja za izpit).
Peti dan (na Ljubljanici): 1. prva pomoč v teoriji in praksi, 2. trening plavanja, 3. ponavljanje vsega gradiva, 4. slačenje v vodi,
5. skok v vodo z   deske v   visini 1 do 3 m,
6. plavanje pod vodo 15 m (velja za izpit). Sesti dan: 1. higijena kopanja, 8. iz ležanja v vodi potapljanje in i?kanje predmeta v globini 2 m, 3. praktične vaje v obrambnih prijemih pri transportu (velja za izpit), 4. tekma v plavanju na 50 m.
Sedmi dan: 1. Izpiti iz transporta, obrambe in ravnanje z utopljencem. 2. transport utopljenca na 30 m (velja za izpit).
Posledice suše v Bel! Krajini
Ljubljana, 31. julija.
Un4£ujo£a suša, ki traja v Peli Krajini že skoraj štiri mesece — zadnji dež je namočil naša polja 3. in 4. aprila — je v vseh naših ljudeh ponovno obudila obup, ki se je po pomladni slani komaj maj o polegel. Letina kaže tako slabo, da ljudje že sedaj obupujejo. Polja so izsušena in od žgoče vročine vsa ožgana. Stročnice kažejo zelo slabo, prav tako tudi korenina sti plodi, koruaOi ki pravkar nastavlja, bi pa dež mogel rešiti. Krompirja in zelja ne bo skoraj niš, prvega niti sa seme ne in ljudje že sedaj strahom a zro na dolgo zimo in prazno skledo.
Stanje vinogradov je, kolikor jih pač ni učinila pomladna pozeba, še precej zadovoljivo. Slabše je v vinogradih s plitvo oziroma peščeno zemljo, ki sta jih nekatere napadli tudi plesnoba in pero-nospora. V vinogradih, ki so se kljub majski stani popravili, grozdje vendar le ne bo mogto dosoretl ln bi merodajna obla-stva Is adaj morala skrbet), da dobe vi-noiradntkt pravočasno trošarine prost sladkor sa sladkan je vin. Stanje naših sadovnjakov je prav tako slabo kakor vinogradov. Sadja ne bo skoraj nič, Orehi po višjih legah, ki niso pozebU, še kljubujejo suši, ostalo sadno drevje pa j« docela oslabelo. Najbolj prizadeta so češp-Ijs v krajih, kjer niso poaebie še sa ovetja. Sadje vene, črni in odpada. Zelo žalostno sliko nudijo tudi travniki ln pašniki. Košnja druge detalje, bodisi do-mašo ali toeerae, je take slaba, da jo jo celo v boljših legah komaj petina navadne letine. Travniki bodo le ob vodah dali kako malenkost, doelm drugod na otavo niti misliti ni. Gorski travniki so popolnoma iflsušeni in rjave barve. P----ijl:a-
nje živinske krme bo letos večje, n^go kdajkoli doslej. Tudi cena živine naglo pada tn so na sadnjem semnju v Metliki skupovaii vole po- 2.30, krave pa celo po 1 r>in sa kg šive vage. Letošnjo poir1ad so kmetje nekaj odvisne lansk° >nne po prav niski ceni prodali, ds ao mogli ru-kupiti potrebni živež in same, prihod .i jo pomlad pa jo bodo morali po visokih c» ash kupovati, če bedo hoteli pre raniti sedanje število repov, ki pa se vedno zmanjšuje. Ker je zmanjkalo klaje tuli «a prešiee, jih kmetje prodajajo pod ceno. 6 do 8 tednov prašiak« prodajajo že po SO do 86 Din.
Pristojna obJaatva hi morala že sedaj misliti slasti na prehranjevalna akcijo sa
živino. Preskrbo ti bo treba krme ta poleg nje tudi kaka močna krmila Kot dodatek k slami, ki jo pokladajo Kot nesanico.
Ker Bek> Krajino že peto loto nevzdržno tepejo najrazličnejše ujme, je vsekakor potrebno pričeti velikopotezno akcijo za gospodarsko povzdigo teh krajev, ki si spričo svojih nezadostnih sredstev sami nikdar ne morejo izboljšati težkega položaja, aiasti potreben je popolen odpis davkov, ki jih po sedanji .suši niti najboljši kmetje ne zmorejo vsC.
Besedo imajo naši narodni poslanci!
Važen zdravstveni pregled
Ljubljana, 31. julija. Ne meetnam fiizika&u se že od 1. julija vrši Brflrav»tveno pregledovanje o^e-b, ki so zap»>e!ene v gostihiab kavarnah ter prodajalnah in vobfee v obratovalnicah /. živili. Mestni zdravniki imajo dela oez glavo, «aj so preiskali že okrog 2000 oseb. Sprva natakaric«* in gospodBTJi odredba niso vzeli kaj re»*no, na ponovne enerpionejše pozive pa so jal i pozvani kar trurnonia prihajati v proatrore nvestne^a fizika ta, kjer se dnevno vrš; pregled od 9. do 13. Zdravniški pregled J4» v večini primerov dokaj temelja* zlasti » pogledu tubemkuLooBnih obolenj. oslej so jdravniki u-rotovili pri okrog 20 pregledanih oseb h tuberkulozo kvar jih ddla neepo' sobne za izvrševanje poklica. Ti so bili po-slanih v svrho natančnejših preo:ledov Proti-tuberkuloznemu dispanzerju. Vobče ; a Wa-d« m<»d ljudjmi, nameščenimi v živijlsikih obratovalnicah zdravje in Čistoča kar je poč nujno polreono, do se ne ograža 7/imv'}? občinstva.
Nekaj oseb je bilo izločenih tudi zaradi drugih obolenj, zlasti zaradi kožnih in uličnih bolezni. Te so bile nameščene v raznih sumljivih lokalih ali so se pečale s prodajo Živil na ulicah. Takih oseb. ki prebirajo v*** higijenske predpise, je v mestu £otow> Se več. Cesto se dogaja, da čajmljive Ženske, ki imajo opravka pri razdeljevanju ali pripravljanju živil, niso niti prijavljene, zaradi cesar lahko ocrne jo reko potrebni zdravniški preiskavi. Tu bi morala pomagali mestnemu fizikatu Se druga or^aflitva.
— Jugoslovenski Zoro Aga umrl. Iz Sme-
dereva poročajo, da je v MaJi Kreni umrl
Trajko Smiljković. star 130 let. Na* Zoro Aga je bil do zadnjega M\ in dobre volje. Dobro se je spominjal »tarih časov, do zadnjega Je rad jedel, pil ie pa vse življenje. Zadnja njegova želja je bila peljati se z avtomobilom, pa se mu ni izpolnila.
V poslovnih zadevah osebne simpatije niso potrebne in so sploh brez pomena. Poslovno fevljonjs je trda, realna zadeva«.
»Sloneti pa mora na zaupanju«. »Seveda«.
»Id ztupaJ   Roganom, zlasti staremu?« »Seveda«.
»Pasi! Temu človeku ni prav nič do tebe ta do nas. Voha mrhovino, to js vse«.
Silan nI odgovoril. Sidine besede so ga vnnemirile. Opazila je, da se bije v nJem teiek boj in da njegove odločne besede ne isvirajo is resničnega prepričanja in jasne zavesti. V ozadju morajo bM še neke drage zadeve, neki razlogi, o katerih je vedela, da jih is cesta ne bo iztisnila.
Ko Je bila zopet sama, se je globoko zamislila, in to razmišljanje ji je nabralo mladi, dotlej tako vedri in neskrb-ni obraz v prve girbe resne skrbi. Prvič v Življenja je čntfls se je njene brezbrižne mladosti dotefcnllo nekaj trdega, kar je prej hodilo mimo nje v velflrfh ovinkih. Kriza, ki se ji je zdela ko pravljica o nečem daljnjem, kar se nje Šteto nič ne tiče, Je posegla po njej z na Široko nizki en jeni mi kremplji. Čutila 1e njeno grozotnost, dasi še docela nejasno. Razločno je slutila samo eno: da se bo vse spremenilo, da bo konec starega, tistega, kar je bilo prej tako nespre raenijrvo kakor tofc bistre Jasniee proti mogočni Dravi.
Prva misel, ki se ji je porodila iz te duševne depresije, je bil zdravnik.
»Moram mu povedati!« si je dejala. »Govoriti moram z njim o vsem. Potrebujem njegovih nasvetov. Ako se Sila-novina razkolje, se spremeni tudi moj položaj in temelj najinega razmerja.
Sem, kjer so gospodarile neomejeno tri naše generacije, poseže tuja ros*. Kaj poreče Danilo? Se ne bo njegova ljubezen ohladila? To bo preizkušen ja! Ako me resnično ljubi, ostane moj, naj se zgodi karkoli«.
Potem se ji je pa v mehanično razmišljanje nenadoma zasekal čustveni dvom:
»In če me ne ljubi resnično, če je njegova ljuibesen le odsev bleska Šilano-vine?«
Spomnila, se je Daničinih besed. »Poročila bi se z njim, ako bi bila bogata, Biser najbrž ne«. Toda ljubezen je bila možnejfia kakor dvom:
»Ne, ne... Neumnost ? Kako morem sploh dvomiti? Danilo me ljubi resnično, ljubi zaradi mene, ne zaradi česa drugega«.
Ko sta se pa popoldne sesla na gozdni poti nad Jasnico, jih beseda 4 vsem tistem ni mogla z jezika. Zaman se je trudfla, da M našla uvod, ki naj bi jo pripeljal do odkTrtosrčnega razgovoru V njegovem objemu je mislila na do-pošdansk! obšsk Roganov m ns sto mračnih stvari, namesto nanj in njuno
Stran 4
Sreda, 31. Jnflja 1935
Ste v. 171
Ludvik Wolff:
61
BOGINJA DOBROTE
ROMAN
— In še na nekaj sem mislil, Juge. Harland je imel avto. Morda so ga prepeljali v umobolnico z njegovim avtomobilom. Poiskati bi morala dotičnega šoferja.
— Opitza! Seveda. Ingelena je kar poskočila od veselja. — Conny ti si taktične genij. Moram te poljubiti.
Ves naslednji dan je Ingelena iskala avto, toda zaman, kajti bila je tako razburjena, da ni imela nikjer obstanka. Čakala je pred Harlandovo hišo, pred založništvom v Hardenbergovi ulici in pred filmsko tvornico v vzhodnem delu mesta. Videla je samo, kako je stopil mladi Georg Harland z Gemmo Rayo iz hiše in sedel z njo v avto.
Naslednjega dne je prežala že od ranega jutra v bližini ateljeja na avto, ki je pa prispel šele proti poldnevu. Georg Harland je izstopil in odšel v hišo.
Za vrati bližnje hiše skrita Ingelena je prihitela k šoferju. — Dober dan, Opitz! Ali veste, v kateri zavod so odpeljali gospoda Harlanda ?
Opitz je vedel. Ingeleni je od veselja zavriš k al o srce. Opitz, dragi Opitz, povejte mi. Kakšen je bil gospod Harland?
— Čisto miren, gospodična Gdrtzova. Ne smatral bi ga za blazneža.
— O, kolika sreča! Ne smatral bi ga za blaznega,
— Prejšnji dan je še sam šofiral in sicer brezhibno.
— Hvala, Opitz, srčna hvala! Hitela je za tramvajem in novim nadam je šla naproti.
Minilo je še mnogo dni, predtno si je Ingelena izposlovala dostop v zavod kot strežnica in sicer s pomočjo štabnega
------iSjćsa, ki mu je bila podrejena na
bojišču.
_^nicela je po vsem telesu, ko je prvič opravljala službo. Vsa se je tresla pred vsakimi novimi vrati, ki jih je odjpirala, groza jo je obhajala, kajti v naslednjem trenutku bi bila lahko stala pred Harland om. Kako bridko razočaranje, ko je spoznala, da je zaposlena na drugi strani poslopja, in ne tam, kjer je bil zaprt Harland.
Ob koncu tega mučnega tedna je opazila Harlanda na izprenodu v parku. Stopal je po stezici sam, nekam sključen. Ingelena je stala na hodniku pri oknu in čutila, kako jo zapuščajo moči. Harland se je obrnil. Zdaj je videla njegov obraz. ZamolCcei krik se ji je iz-vil iz grla. Kaj se je bilo zgodilo s Har-landom? Kako se je mogel v teh kratkih tednih tako strašno izpremeniti ? Njegov obraz je bil pepelast, tmj, trd, kmeflki obraz s plavimi očmi. Stopal je, kakor da sanja, kakor da spi. Ingeleni so pritekle solze iz oči.
Ne bila bi mogla povedali, kako je prišla tistega večera domov.
Naslednjega dtae je imela prosto. Ko jo je Bppingen posetH, se je ustrašil njenega razburjenja in ves v skrbeli jo je vprašal: — Kaj se je pa zgodilo Ingelena ?
Ozrla se je nanj kakor na neznance in odgovorila tiho:
— Videla sem ga.
— Si govorila z njim?
— Ne, samo videla sem ga. m bridko je zaplakala. — Pred Ijucrmi je treba bežati, Connv.
Eppingen jo je molče prijel za roko.
Naslednjega jutra je prišla Ingelena z za j u trkom v Harlandovo sobo. Sedel je povešene glave za mizo. Ingeleni je zažvcnketala posoda v rokah. — Dobro jutro, gospod Harland. — Zobje so ji z a sklepe tali.
Dvignil je glavo in se ozrl na njo. Vzdržala je ta blodeči pogled, ne da bi so sesedla. — Ingelena, — je dejal Har* land neskončno oddaljeno.
Padla je pred njim na kolena m mu začela poljubljati roko. — Gospod Harland! Dragi gospod Harland!
— Da.
— Jaz sem tu, Ingelena.
— Ingelena? *
— Da. gospod Harland!
Pogledal jo je pozorno, toda njegov obraz je ostal trd. Potem je pa dejal ti* ho. kakor da ji hoče zaupati globoko tajno: — Jaz sem že davno mrtev, toda te^a nihče ne ve.
Krepko je stisnila njegovo roko m zakričala vsa iz sebe:
— Ne, vi živite, gospod Harland, vi živite!
Planila je pokonci, ker se ji je zdelo, da sliši na hodniku ropot. Pogledala je ven in se vrnila. Čutila je, da ne sme popustiti. Ne sme postati malodušna, ne sme obupati.
— Živite, gospod Harland! Zavedite se! Mislite na vilo na Monterači. Hotela sva se vrniti tja. To vendar morate ve* deti, gospod Harland. Pokličite si v spomm dogodke zadnjih dni.
— Jo je razumel? Pred očrni so mu plavale mlečne kalne slike. — Mrtev sem.
Prijela ga je za ratne, ga stresla m aa* klicala skoraj grozeče:
— Saj vendar živite! Zdramite se! Poljubila ga je na obraz in prosila vro* če: — Zdramite se, zdramite se!
Njen glas pa ni prodrl plasti, ki ga je ločila od zunanjega sveta.
Harland je sedel nepremično. Liki ptice selivke so prhutale mimo njega misli, ki jih ni mogel ujeti. Ali je go* vorila z njim Ingelena? Ali pa so bile to samo sanje v smrti?
Iz Bruslja v Ostende
Se en skok na razstavo,
na mra2no obalo
Ljubljana, 31. julija.
Mračno je nas pozdravilo tudi jutro šestega dne, vreme se nam je šal ves čas kisalo in nos tako občutno prikrajšalo na bogatih
vtisih. Od vremena je navadno odvisno tudi razpoloženje človeka,' na potovanju pa še poseboj. Mi sicer nismo bili krsti, kakor vreme, nasprotno, prav dobre volje smo bili, čeprav smo morali v Bruslju pokazati zobe v hotelu in si priboriti nekoliko boljšo hrano. Ker smo že pri tem, bodi omenjeno, da or<n:nizira baŽ zdaj %ndi znano podjetje >Jadran-E*pre©s< iz Zagreba izlet v Bruselj na BVdiovnp razstaivo, toda stroški znašajo 5.900 I>in, doc i m ao znašali na prv^rn avtobusnem izletu iz Ljubljane samo neknj nad 3.800 Din. Zvezo m tujski promet vodijo pri prirejanju izletov v inozemstvo pač idealni nasribi. da nam odpre vrata v tuj svet in razširi obzorje mnogih, ki bi sicer nikoli ne imeli priHke pogledati pre<-> domačega zvonika.
Dopoldne smo imeli še na reapotacro za o<?led razstave in zadnje ure bivanja v Bruslju smo porabili za obhod po paviljonih, kjer še nismo bili. V prvi vrsti smo si ogledali bogato umetnostno razstavo, kjer eo zbrana najznamenitejša dela belgojeke umetnosti zadnjih stoletij. Čas je nas priganjal in morali smo <=e omejiti samo na na večje znamenitosti. Z bogatimi vtisi smo se končno v opoldanski h urah poslovili od svetovna razstave in vrnili v hotel, kjer smo brž pospravili svoje s!vari in se pripravili na pot. Pred f*eboj smo imeli drug-o polovico našega zanimivega potavnnj»3, na bogastvu nepozabnih vtisov se bogatejšo od prve. In io kar je glavno, za seboj smo imeli Verdun z njegovimi grozotami, ki človeka pretresajo da se dolgo ne more otresti teh etrašnh-sporninov. Pot je nas vodila iz Bruslja zopet po krasno asfaltirani centri preko belgijske ravmine proti obali Severnega mor ja. Naš naslednji cilj je bil Ostende, >Kra-ljica belgijske obale«, kakor imenujejo ponosno to svoje krasno letovišče Belgijci.
Takoj za Brusljem smo videai, kako modna in dobro organizirana je Belgija toda ▼ znaku. Peljala smo se mimo veHkega, kast-sno urejenega vojaškega letališča x moogimt hangarji dn obilico najmodernejših letat pred njimi. Majhna je Belgija, toda sledov sironiadrvia ne vidiš v nji nikjer, bar js srečna gospodarica velike kolonij«, is kartone srka šoke za živahen tok svojega skega ki kulturnega žwlJenja. Kakor vi de M ▼ Avstriji marsikje šašo revščine in trde borbe aa obstanek, smo sreča vali v Belgrji na vsakem žive priče blagostanja, udobnega, prijetnega življenja. Oko se ta kar naslaja, Ibo hiti pogled po teb lenih aKkovitfii krajin, gosto neseljenih, snežnih in rmeauih med seboj z gosto mrežo modemih piouiemah žrl. Gledaš, občuduješ, pa te obide šufja, da bi bila tudi tvoja domovina tako leps urejena, da bi tudi v nji ljudje fiveft v stanju. Žal je od te pobožne želje de ničnosti še tako daleč.
Nekaj posebnega je v Belgiji vrtnarstvo, sloveče po vsem svetu. Po oeie kSomešne daleč ob ceeti vidiš same vrtnarije, kjer goje najraafliČnejŠe cvetlice in rastline in jšk izvažajo daleč po tujem. Gredica pri gredici, cvettičnjak pri cvetiičn jaku, eeli gozdovi košatih, drug drugemu kakor krajcar podobnih oleandrov te spremlja, da dobiš vtis, da se voziš po deželi samih rož. Bogato razvito vrtnarstvo prinaša Belgijcem lepe dohodke, ono je ena glavnih uteša na visoko stoječi tehtnici gospodarskega blagostanja.
Ustavili smo se v znamenitem mestu Geot ali Gand. To je precej veliko industrjako mesto, saj šteje 180.000 prebivalcev. Kot sedež pokrajine Zapadna Flandrija, prej vse grofije Ftandenske, zgrajeno na ravnin, kjer se stekata reki Selde m Lvs, je obenem važno reško pristanišče m središče vrtnarstvo.. Ta amo se ustavili m ni nam bilo žal, aaj brani Gant toliko znamenitih. slikarskih in stavbarskih umetnin, da b: bfk> greh peljati se mimo njih. S kanali m mostovi prepreženo mesto obsega številne vrtove, livade, ribnjake in krasne promenade. Ulice so ozke in mračne, kar je starih mesto ima pa tudi lepe, široke, prjazne ceste in moderne palače. Cerkva in cerkvic je v Gen tu 55, kar pač najbolj izpričuje vernost belgijskega ljudstva. Nid vso to nožico cerkva kraljuje slavne katedrala Saint Bavon, zgradrjena v gotskem slogu. Tu je shranjen znameniti    po-lyptrique »Jagnje
pa preko Gcnta In Bragge Severnega morfa
boš je«, dek> slavnih slikarjev bratov Huberta in Jeana Ven Evcka staro nad 500 let To je ena najslavnejših, še ne najslavnejša umetnina pk>dov i tega Domskega slikarstva.
Te velika znamenitost je shranjena ▼ stranski kapelici ob glavnem oltarju i d tu sem romajo leto za letom, -lan za dnem še skozi stoletja tujci, da se ustavijo hi ostrine ob pogledu na ta d nagni; stare flamske umetnosti. Kekor pred Si*tinsko Materjo božjo v Dresde.nu. tako bi lahko stal tu ure in ure v sladki zamaknjenosti, »tal bi v ob-niti mrtvi snovi toliko življenja. Nfcso velike čudovanju umetnikove duše, ka je znala vdih umetnine, iz katerih je sestavljen ta poiv-prrique, tem večja je na njihova vrednost, če se o nji sploh da govoriti. 250,000.000 frankov so že ponujali Američani aa te remek-delo flamskega slikarstva. Kaj čuda, da je zlobna roka posegla po tem neizmernem rakVadu in odnesla dve tablice. Eno so že našli, drugo pa še iščejo. V denar je *at seveda ne bo mogel spravili, saj je preveč znamenita in tatvina preveč znana.
Trinajst je vseh teblic polyptriqua. Štiri so v gentsbi ka-tedrali, šest v berlinskem muzeju, dve pa v bruseljskem muzeju. Kolika bi bila šele njihova vrednost, ce bi bile združene.
Cerkev, ki jo vidimo tu ne »liki in ki hrani ta zaklad, je pa tud sicer znamenita po svoji arhntekturU Krrpfca izvira iz le4a 941. kor iz ]rt 1274'— 1300. 24 kapelic rn stranskih ladij s korom v pozno gotskem slogu hrani še več drugih znamenitih slik. Kraj katedrale <stoji Škof uska palača. DnKrih cerkva si nismo ogledali, saj mri bilo crsa. Gent je univerzitetno mesto, poleg cerkva ima 5e mnogo dr'JT'h starinskih sliknvi-tfh hiš. Posetno lep je pogled z mostu Saint-
reko Lys> na BsMort, na katedralo in na grofovski grad, »vinajoš is fevdalne doba.
Is Gen ta je nas vodila pot dalje mimo vedno novih in novih vrtnarij v drugo vezje mesto Brugge ak »Severne Benetke«, kakor mu pravijo Belgijci. Tu so nas še pozdravili kanali Severnega morje. To mesto je precej manjše od Genia, saj Šteje komaj 55.000 prebrvnteev, torej približno toliko kfckor LJubljana. Prepreženo je s kanali in kaze Se dobro ohranjene znamenite arheološke sledove nekdanjega pomorskega velemesta. Tudi tu je več znamenitosti kiparstva in stavbarstva. V starinski kapelici je baje shranjena kaplja Kristusove krvi. Kape lica se imenuje >Saio>t-Sang€, skm pa tudi po svoji renesančni fasadi. V Bruggu je -vse polno ljubkih romantičnih kotičkov med starinskimi hišami, visečimi vrtovi, med drevjem in ikon aR ki pa v njih voda ni baš najčistejša. V nsJefi GruuX-trrauee, ki obsega pomemben arheološki muzej, je tudi krasna zbirka belgijskih c*pk, vetfka privlačnost za vsakegto tujca.
Ci m smo se v Bruggn ustavi'li m izstopiR, je pristopil k nam prileten prijazen gospod in nas vprašal, iz katerega mesta Jugoslavije smo. Po našem avtobusu je takoj spoznal, da ori trajamo iz Jugoslavije. Ko smo mu povedali, da prihajamo iz Ljubljane in da smo bili na svetovni razstavi, je nam ve« vesel povedal, da dobro pozna prvake našega sokolstva. ki se je z nfhni osebno so* znanil pred leiri na mednarodni teiovatM prireditvi v Beigiji. Imenoval je EngelberlSJ G-aogla. Josipa Jerasa in druge isr nas psn* sil, na i jim izročimo njegove posrtra^. Piše se Lonis Gaftlrez. Ponodtl se js 'aTino za vodnika po mestu Isr osa kom času kolikor smo ss mogS ponradftf v Bruc?gti razkazal glavne njegove sti. Po ravnini, M najdeš enake Rusijo", smo se odpeljali iz Tkisjga Ofetende, kamor je nas skoratj še boTj mfloato kakor v Broserj.
čez Alpe po Hanibalovih
stopinjah
Originalen domislek ameriškega pfetstetfa
HalfitMartona
Ameriški pisatelj Richard Hallibur* ton se preživlja s tem, da si izmišlja vedno kaj novega in originalnega. Zdaj si vtepe v glavo, da bo obiskal zadnje* ga še živega morilca ruskega carja Ni* kolaj a II. v Sovjetski Rusiji in napisal poročilo o pogovoru z njim, zdaj zopet hoče preizkusiti novi državni telefon v iraški pustinji. Komaj se pa poleže zanimanje za to senzacijo, že šine Hal* Hburtonu v glavo misel, da bi se napo* til v Abesinijo in si tam kot prvi pisa* tel j ogledal novo cesarjevo palačo. V krni za novimi idejami, za originalnimi domisleki, ki jih je v naši dobi še pre* več, je pa zašel naenkrat v davno pre* teklost. Ustavil se je šele pri Hanibalu, onem pogumnem kartagenskem vojsko* vodji, Id je že kot devetletni deček pri* segal Rimljanom dosmrtno sovraštvo.
Iz šolskih klopi vemo, da je Hanibal prekoračil leta 218. reko Ebro in s 50.000 možrrri, 9000 jezdeci in 100 sloni prodrl preko vzhodnih Pirenejev do Alp in premagal z velikim naporom končno
tudi njee. In prav tako pot čez Alpe si
je izbral Halliburton. Vedno se je go* vorilo, da ni mogoče prekoračiti Alp na na slonu niti tako, kakor se je posrečilo to Hanibalu. Hanibal je namreč prive* del v Rkn samo enega slona, pa se ta je na eno oko oslepel in ušesa so mu bila ozebla. Halliburton se pa ni hotel zadovoljiti z znanstveno teorijo. Skic* nil je na enem slonu nastopiti pot po Hanibalovih stopinjah.
Svojega slona je moral prepeljati v železniškem vagonu do Martignyjav iz* hodfšca svoje originalne ekspedicije, kar ni bila baš lahka naloga. Potrebo« val je slona, ki bi se ne bal nobenih moderni* prometnih sredstev nit! gor* skih orjakov, ki bi dobro hodil in bil krotak kakor jagnje. Takega slona je našel v «Jardin d'Adimatation* v Pa* rizu. Skm, Id je nosil za 10 do 50 centi* mov na hrbtu na tisoče pariških otrok, pa vendar ni bil vajen živahnega pno* meta na ulicah in moral se mu je šele privaditi. Poveljnik obmejne straže v Martignvju je izjavil o Halliburton o* vem domisleku:
«Na slonu v Aosto? To je blazna misel, ni pa neizvedljiva. Prehod med gorskim masivom Mountblanca in Wd» liških Alp je stara alpska cesta. Meja snega sega do 3200 m visoko. Drevje raste še 2200 m visoko. Več sto ljudi prebiva stalno v višini 2000 m. Mar* tigny leži 1600 m visoko. Do samostan* skega hospica na gori St. Bernarda v višini 2470 m je 25 km. Cesta je pa zelo lepa. Nekateri ovinki so zelo ostri m t žavni morda za slona, toda ob \em letnem času niso nezmagljivi. Tudi če bi hodil vsak dan samo deset ur v zmernem tempu, mora prehoditi to pot v dveh ali treh dneh.»
Halliburton je že prekoračil italijan* sko*švicarsko mejo in čez nekaj dni bo v Rimu, če pojde vse posreči. Vse to je pa igrača v primeri s silnimi napori, ki jih je moral premagati Hanibal. Če* prav ni rabil za svojo pot več kakor 5000 dolarjev, preračunano v rimsko aH kartaginsko valuto, toliko znaša Halli* burtonov proračun, vendar ni mogel skleniti z Lkrvdom pogodbe glede pre* mije v višini 15 vrednosti slona, kajti Ilovdi so odprli svojo pisarno šele ne* kaj stoletij pozneje.
Zapravljivost milijo-narjeve hčerke
vidova po angleškem milijonarju Duff Jradienm se je obrnila na sodišče t Nev/ Torku e prošnjo, naj uredi vprašanje izdatkov njene mladoletne hčerke Brende, ki ne zna štedi t i. Dekle je res zapravljivo, postao še, če upoštevamo, koliko je na svetu ljudi, ki se niti pošteno najesti ae anorerto, čeprav trdo delalo. Milijonarjeva vidova je povooaia na sodišču, da porabi adena bM 6.400 dolarjev letno za obleke, 300 dolarjev za glasbeno šok), 2.250 dolarjev aa ples in zimski spori, 2.250 dolarjev aa guvernanto in tajnika, 3.600 dolarjev aa zobozdravnika, 2.260 dolarjev sa druge zdravnike. 300 dolarjev za dobrodelno društva, 5 „260 dolarjev aa razvedrilo in ivo in 1.800 dolarjev sa gledaMSče in
Njena mati. ki je anala moževe milijone kaj hitro razkopati in snravHd v obtok, Je aa sdaj mnenja, da mora začeti hči varčevati. Zato je naprosila sodišče, naj sredi sadatke njene hčerke tako, da ji bo zadostovalo 360 dolarjev sa darila, 300 dolarjev sa napotnine ki 300 dolarjev za dobrodelne namene. 6e pomislimo, da ima dekle Mak šotna vse, kar rabi, js tudi to do-voSJ.
Krutost v Ameriki
Amerika je znana kot dežela ločitev zakona. Mnoge Američanke zahtevajo ločitev z utemeljitvijo, da možje kruto ravnajo z njimi. Seveda se Je pa treba vprašati, kaj vetja v Ameriki sa kruto? Na to vprašanje najdemo odgovor v Matu >Hu-strated DadDy Nevns«, isbajajoftem v Los Angelesu. Ta hst poroča, da je vložila filmska igralka Adrienne Amosova tožbo na ločitev zakona. Omozena je a filmskim igralcem Bruce Ca bo tom. Cnjmo, kaj mu oetta v tožbi:
>B8 Je krat z menoj. Nekoč mi je dejal, da ni rojen za zakonsko življenje in da ne more v potni meri razviti svojih sil, ee ga vete na drugi strani še zakonska dettnost. Ob neki drugi prffifci mi je dejal, da mu
nd po volji meda rodbina. Vpričo drugih mi je sabruaH ▼ obraz, da me nima rad. Nekoč ni hotel domov na večerjo, Čeprav sem imela povabljene goste. Končno moram pa še pribiti, da večkrat nI prišel pravočasno domov in da mi ni hotel povedati, kje je bdi«.
To so torej vse krutosti ubogega zakon, skega moža, zaradi katerih ga hoče žena zapustiti. Res, Američanke se morajo Človeku smiliti, saj ječe pod strašnim jarmom svojih krutih mož. Mi zaenkrat se nismo tako daleč, da bi naše boljše polovice tako utemeljevale zahteve po ločitvi zakona.
Polkovnik Favvcett se vrne?
Katoliški misijonar P. Patriok H. Mol-loy se je vrnil te dni s potovanja po Braziliji in prinesel vesti o pogrešanem polkovniku Favvoettu. Mož pripoveduje, da je F"Awcett še Žfrv sa da se namerava vrniti med cšvilizMrane ljudi. Misijonar Je baje ave-ded to od vplivnega indijanskega poglavarja »Beli sin solnca« po imenu. Nd pa mogel dognati, kaj je Favvcett počel in kje se je mudil, odkar je izginil. Rekli so mu samo, da ž*vi in da se hoče vrorti v Evropo. Po njegovem mnenju ae mudi pogrešani raziskovalec v krajo, kjer tvorijo Kardnl-fteri predel med AmazonlDo ki Paranoo.
jeiakai 2Sletpo
psBsjaaAssssi
baje prod deset tiooč leti. Leta 1805 je krendl a svojim stoom Jao-kom in TntsjrTHn Angležem Raiedgttorn Ri-meJtam na novo ekspedicijo, s katere se pa M već vrafl. Msnflo Je več let m o ekspe-dsefeji m bdao doba ne siuna. Za njo so postati več pomošErib ekspedierj. Prvo vest Je prinesel vodja ekspedicije George Dy-ott leta 1928. Indojanci so mu pravih, da je bfl Favvcett leta 1928 napaden in ubit. Pokazali so mu cešo predmete, ki jim jih je bJM dal >Bek bog«, kakor so imenovali Pawcet*a. štiri leta ni prišlo do nobene ekspetncije več, potem je pa poakusil Švicar Štefan Rattki najti Fawcetta. Vrnil ae je leta 1932 z vestjo, da je naletel na čudnega moža v kožuha, ki mu je skrivaj za-šepetal, da bi ne opazdi spremljajoči ga Indijanci: >Ang4ež«. Tokoj ao poslali Se nekaj rešUufii eftcaped&cij, ki pa ao ae vrnile brez uspeha. Vse kaze, da bo vendar, le mogoče Fawcebta rešiti. Na podlagi mi-aojonarjevaga poročate, pošljejo novo ck»-pedecijo, ki bo Favooedba poiskala in re-šfla, če je res še žsv.
~ Zvocati kino Ideal
Samo še danes ob 4^ 7. m 9% Slhria Skinev v velefil
MAOA1V1E
BUTTIRFiLV
VtUpmm 4-80. »M tm 1« Din.
emt
Četrtek, 1. avgusta.
12.00: Zaetx>pniki aodobese glasbe (piošče); 12.45: poročila, vreme; 15.00i čaa, obvestila: 13.15: mojster harmonike (Stante MaAan); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: Šlager na šlager (radijska jazz in plošče); 18>_50: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Koiarič); 19.10: čas, poročila, spored, obvestila; 19.15: Prenos iz Salzburga: Mozart, Don Juan; vmes reportaža rz kopalršča Hirijc: plavalna tekma Ikrija : Triestina; 21.30: 6as, vremt, poroči ka; 22.00: Nekaj aanja▼ SS napevov v topio poletno noč (radijski orkesrer. vmes pojoča žaga. Muser).
Petek, 2. avgusfa.
1200: Uverture na rjiošcab; 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Volga. Volga (sekstet balalajk); 13.00: vreme, spored, borza; 18.00: Zvoki tz Amerike (plo Sce); 18^0: Nekaj »tir (Ousfcrv Strniša): 10.10: čas, poročila, spored, obvestila; 10.30: nacionalna ura: Socialno zavarovanje v bor bi zoper jedko (dr. Zeljko Ha.i iz Beograda); 30.00: prenos iz Zagreba; 21.30: čas, vreme, poročna; 22.00: radijski jazz, vmes poje Mirko Premelč.
Sobota, 3. avgusta.
12.00: Venček venčkov (plošče); 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvesrHa; 13.15: Iz zakladov naše pesmi (plošče); 14.00: vreme, spored: 18.00: O j ta soldaški boben! (ladijski orkester); 18.50: Zunanji politični pregled (dr. Jug); 19.10: čas, poročila, vre me, spored, obvestile; 19.30: nacionalna ura: r^edslovanski Balkan (dr. Niko Zupamič i7 Ljubljane); 20.00: Pojdimo za Savo pod Šmarno goro; 21.15: nacionalni koncert \i Zagreba, vmes čas, vreme, poročila, spored: 22.00: Pojdrmo zs Savo (nadaljevanje)
FLIRTAT1 NE ZNA.
— Ali znaš flirkrti, prijatelj? i
— Ne, mislil sem, da znam, pa sem neko* samo mrmogrede poskusil in takoj sem bil takoj oŠenjen.
Urnjuje Joaap anpanaa - m aMaioanc askarnoa smo j
— Vsa t
i
i
liv