pogledi ljubezni in sovrastva: kulturni vzorci zrenja in čustvovanja
v starogrški kulturi
DOUGLAS L. CAIRNS
Pričujoči članek1 je posvečen vlogi oči v grškem razmišljanju o ljubezni in zavisti. Osredotočil se bom zlasti na povezavo teh kulturnih vzorcev s širšimi ljudskimi ter znanstvenimi vzorci zrenja v starogrški kulturi. Vprašanje, ki si ga zastavljam, je naslednje: kakšna je zveza med značilno grškim prepričanjem, da je vid snoven, 'hapti-čen' proces (analogen dotiku), in čustvenimi vzorci, v katerih je vloga oči še posebej poudarjena?
Ljubezen je čustvo (ali morda sindrom čustev in čustvenih stanj), za katerega je značilno (in to velja tako za nas, kot je veljalo za stare Grke), da se intimnost stopnjuje sorazmerno z intenzivnostjo očesnega stika. Po drugi strani pa zavist navadno opisujemo z besedami, ki neko osebo označijo kot neželeno središče optične pozornosti druge osebe. Vsi smo zelo dobro seznanjeni z vlogo oči v teh dveh občutjih v modernem pojmovanju, tako znanstvenem kot poljudnem.2 Na splošno lahko rečemo, da vloga oči v ljubezenskih situacijah pri Grkih ustreza temu znanemu vzorcu. Tako na primer Ajshilov Danaj svari svoje hčere, da skuša pogled tistega, ki ljubi, začarati predmet svoje ljubezni:3
Kal nap0£vwv x^tSaìaiv sù^óp^oiq eni
nàq tiq napsXGwv ö^^atoq GsXKt^piov
tó^su^' ens^^sv ì^épou viKw^svoq. (Ajshil, Priprošnjice 1003-5)
1
2
Članek je dopolnjena različica predavanja, ki ga je imel avtor 9. aprila 2008 na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Spletna stran BBC Science (http://www.bbc.co.uk/science/hottopics/love/flirting.shtml, uporabljena 29. 4. 2008) vsebuje naslednje podatke:
Newyorški psiholog prof. Arthur Aron (SUNY Stony Brook) je raziskoval dogajanje v primerih, ko se ljudje zaljubijo. Pokazal je, da ima že samo to, da dva nepremično upirata pogled drug v drugega, močan učinek. Dve osebi, ki se nista poznali, je prosil, da si izmenjata intimne podrobnosti o svojem življenju. To je trajalo kakšno uro in pol. Nato sta ti dve osebi dobili navodilo, naj druga drugi brez besed zreta v oči (sic) štiri minute. Pozneje je veliko teh parov priznalo, da so občutili silno privlačnost do nasprotne osebe, dve osebi pa sta se nato celo poročili.
Glej tudi Aron et al., »Experiences of Falling.«
Prim. Ajshil, fr. 243 Radt, Pr. 654, 902-3; Sofokles, Tr. 107; Platon, Euthd. 274c, Phdr. 251a-c, 253e, 254b; Ksenofont, Smp. 1.8-10, Anth. 5.100.2, 12.92, 12.106; Ahilej Tatij 1.9.3, 5.13.2-3; Heliodor 1.2.5, 7.7.5; Longos 1.13, 1.17.2-3.
Lepota mila deklic teh stori, da vsak, ki mimo gre, željàm podleže in z očmi jim pošlje strelic roj, s katerim jih uroči.
v številnih podobnih odlomkih je oko zaljubljenca nedvomno dejavna sila; toda značilno je, da so njegov cilj oči ljubljene osebe, in prav oči ljubljenega so tiste, ki na začetku sploh priklenejo zaljubljenca nase.4 Dober primer za to je Ibik:
"Epoq aute Kuavéoiaiv ùnò
ßXs^äpoiq taKsp' ö^^aai SspKÓ^svoq K^X^^aai navtoSanoiq eq ansi-
pa SiKTua KünpiSoq eaßäXXsi- (Ibik 287.1-4 PMG[F])
In spet me Ljubezen, ki s temnimi očmi upira vame koprneč pogled, z raznolikimi čari zapleta v brezmejne Kipridine mreže.
Pogled poosebljenega boga Ljubezni predstavlja neustavljiv učinek, ki ga imajo oči ljubljene osebe na zaljubljenca.5 Ko je odnos med obema enkrat vzpostavljen, sledita medsebojno gledanje in očesni stik: sùGùq ^àp napa toù àvTi^iXoùvToq ^Ssìai ai àvTipXé^siq (takoj se namreč od tistega, ki ti vrača ljubezen, nežni pogledi vrnejo k tebi; Ksenofont, Hieron 1.35).6
Oči so tudi simbolne nosilke zavisti, vendar pa zavist ni tako interaktivna kot ljubezen; zanjo je (tako za naše kot za grško pojmovanje) značilen zloben pogled od daleč. Pogled, poln sovraštva, je glavna značilnost lika, ki pooseblja Zavist, od Hezioda (8.-7. stol. pr. Kr.) do Gregorja Nazianškega.7 Zavisten pogled od daleč je tisto, česar se najbolj boji Ajshilov Agamemnon, veliki zmagovalec, ki ga žena premami, da začne pretirano poudarjati svoj uspeh, ko stopa v smrt po škrlatni tkanini, ki jo je razprostrla pred njim:
Kot v primeru Harmida, ki z neposrednim pogledom razvname Sokrata (Platon, Chrm. 155c-
d).
Davies, »Symbolism and Imagery,« 403, umika svoje predhodne trditve v »Eyes of Love,« 255-57, da Erosove oči ne pomenijo oči ljubljene osebe. O vzbujanju poželenja, ki ima izvor v očeh ljubljenega, prim. Heziod, Th. 910-11, Sc. 7-8; Alkman 1.20-1, 3.6-12 PMG; Sapfo 138.2 L-P; Anakreont 360 PMG; Simonid, fr. 22.12 West; Pindar N. 8.1-2, Encomium, fr. 123 Snell-Maehler; Ajshil, Ag. 742-43 (prim. 418-19 o tem, da v brezizraznih očeh kipov v Menelajevi palači ni 'Afrodite'), fr. 242 Radt; Sofokles, Ant. 795-97, fr. 157 Radt; Evripid, Hipp. 525-26, Ba. 236; Anacreont. 26 (prim. 17.12-17); Anth. 5.56.3, 5.96, 5.177.9-10, 12.63.5-6, 12.72.3-4,
12.93.9-10, 12.99, 12.101.2, 12.109, 12.110, 12.113, 12.122.4, 12.144.3; Hariton 6.7.1. Sofokles, fr. 474 Radt; Evripid, IA 584-86; Platon, Phdr. 255c-e; Plutarh, Quaest. Conv. 5.7, 681b-c; Hariton 1.1.6; Ksenofont Efeški 1.3.1; Ahilej Tatij 1.9.4; Heliodor 3.5.5. Gl. Heziod, Op. 195-96, Gregor Nazianški, Epigr. 8.121.5, PG 38.25. O tem, kako oči izražajo zavist, prim. npr. Evripid, fr. 403 Kannicht (Ino): ev xspolv ^ anXayxvciaiv ^ nap' ö^^aTa (v rokah, drobovju ali očeh); prim. Suda, s. v. òfOaX^iaaai.
4
5
Kal ToìaSé è^PaivovG' àXoupyéaiv 0£wv
^^ Tiq npóawGev o^^aToq ßaA.oi ^Góvoq (Ajshil, Agamemnon 946-47)
In ko stopam po tem škrlatu,
naj me ne zadene od daleč zavisten pogled bogov.
Agamemnon se zaveda dvoreznosti tega, da se človek znajde v središču očesne pozornosti - nekateri ga gledajo z občudovanjem, drugi pa zamerljivo in mu ne privoščijo uspeha. Zato Pindar, čigar naloga je bila, da z opisom zmagovalčevega uspeha slavi najvišji cilj, ki ga lahko doseže moška tekmovalnost, pogosto poudarja nasprotje med pozitivno pozornostjo, ki naj bi je bil deležen zmagovalec, in pogledom zlonamernega zavistneža, tistega, ki je ^Gcvspòq in ki »melje prazne misli v temi«:
^Govspa 6' aWoq àv^p ßXsnwv yvw^av Ksvsàv gkótw KU\[V6£I Xa^al nsTotaav (Pindar, Nemejske ode 4.39-41)
Nekdo drugi pa zavistno gleda in v temi melje prazne misli, ki se razblinijo v nič.
0£wv 6' oniv
a^Govov aÌTéw, HévapKsq, ü^sTspaiq TÜxaiq (Pindar, Pitijske ode 8.71-72)
Za tvojo srečo, Ksenark, želim, da bi bogovi brez zavisti gledali nate.
v grški fiziognomični in ikonografski tradiciji prepoznamo zavistneža (^Govs-pòq) po namrščenem pogledu, po strmečih, odprtih in vdrtih očeh ter drugih znakih, med katerimi je tudi bleda in upadla polt.8
Vprašanje je, kako so na te znane scenarije vplivala ljudska in kvaziznanstvena prepričanja, da je vid snoven proces. Na obeh ravneh je za starogrške optične teorije značilno materialistično pojmovanje, po katerem gre za nekakšno obliko fizičnega stika med očmi in predmetom videnja.9 Aktivna (emisionistična) teorija, da oči vidijo s pomočjo ognjenih žarkov, ki jih sipljejo v zunanji svet, je pogosto prisotna v
Gl. Dunbabin in Dickie, »Invida rumpanturpectora.« O obrazu tistega, ki je fGovspò^, prim.
Lukijan, Cal. 5 (prim. Plutarh, Quaest. conv. 5.7, 681d); Adamantij 1.12 (i. 324 Foerster), 1.21 (i. 344 Foerster); [Polemon] 75 (i. 428 Foerster); Anonymus Latinus 86 (ii. 116 Foerster). Gl. Beare, Greek Theories; van Hoorn, As Images Unwind; Simon, Le Regard, l'ètre.
zgodnji poeziji;10 kaže se tudi v pojmovanju sonca kot vsevidnega očesa11 in se občasno pojavi tudi v nekaterih znanstvenih optičnih teorijah (na primer pri Alkmajonu iz Krotona in Evklidu).12 Podobo ognja v očeh najdemo tudi v Empedoklovi optični teoriji,13 skupaj s prepričanjem, da je to, kar predmeti oddajajo in oko prejema, telesne narave; Aristotel je bil zato mnenja, da se je empedokles opiral na teorijo interakcije (po njej oko oddaja žarke, ki se nato združijo s tem, kar oddajajo predmeti videnja), podobno tisti, ki jo najdemo v Platonovem Timaju;14 vendar interpreti zadnje čase pripisujejo večji pomen očesnemu sprejemanju zunanjih izžarevanj.15 Zdi se, da so stoiške teorije po drugi strani bolj interakcijske - ob gledanju se vzpostavi tok duha (nvsù^a) od vodilnega dela uma (^ys^ovlkóv) do oči, nakar se med očmi in predmetom videnja oblikuje 'stožec' raztegnjenega zraka, prek katerega pride do medsebojnega stika in vodilni del uma (iìys^ovlkóv) prejme povratno informacijo.16 Tu so tudi pasivne emanacijske teorije, na primer Demokrita in drugih atomistov, ki so učili, da je oko pasivni prejemnik vtisov, ki jih ustvarjajo 'odsevi' (SsiKsXa, siSwXa), izhajajoči iz predmetov videnja.17 Navidezna izjema med prevladujočimi teorijami zrenja kot nečesa, kar vključuje fizični stik, je Aristotel, ki odločno zavrača materialistične nauke svojih predhodnikov.18 Po njegovem je zaznavanje v katerikoli obliki enako kvalitativni spremembi v subjektu, ki sicer prejme obliko, ne pa tudi snovi objekta. Vendar ohranja njegova teorija misel, da predmet videnja, v kolikor je obarvan, povzroči kvalitativno spremembo, ki pa je še vedno telesne narave, tako v prosojnem posredniku med predmetom zaznavanja in zaznavajočim kot v očesu samem - kar zaznamo, sta oblika jabolka in to, da je rdeče, ne pa jabolko samo; a
10	GI. npr. Odiseja 4.150, 19.446; Heziod, Th. 826-27; H. Herm. 45, 415; Ajshil, fr. 99.13, 243 Radt; Sofokles, Aj. 69 (prim. 85), fr. 157 Radt; Evripid, Andr. 1179-80, Hec. 367-68, 1104 (prim. 1035, 1067-69), HF 130-32, Ph. 1561-64, Rh. 737.
11	O soncu kot očesu, ki gleda z žarki, gl. npr. H. Hom. 31.9-11; H. Cer. 70; Sofokles, Tr. 606 itd.; prim. Malten, Die Sprache des Antlitzes, 39-45; Mugler, »La Lumière et la vision,« 63, 66-69. O soncu, ki je vzor človeškemu očesu, gl. Pindar, Pae. 9, fr. 52k1-2 Snell-Maehler: akt'i^ äsXicu ^ & ^ätsp ó^^àtwv (Sončni žarek ^ o mati oči); Aristofan, Th. 17: òfOaX^òv avti^i^cv tpcxw (je ^ po podobi sončnega kolesa ustvaril oko); prevod Andreja Inkret.
12	Alkmajon iz Krotona A 5 DK; Evklid, Opt., uvodni aksiomi 1-7. O povezavi med poetičnimi in znanstvenimi vzorci zrenja gl. Mugler, »La Lumière et la vision,« 40-73.
13	GI. Empedokles A 86, B 84 DK; prim. B 89, 109a DK.
14	Platon, Ti. 45b-d (prim. Tht. 156a-b); Aristotel, Sens. 2, 437b10-438a5, zlasti 437b24-25, 438a4.
15	GI. Long, »Thinking and Sense-Perception,« 260-64; O'Brien, »Effect of Simile,« 140-46; id., »Plato and Empedocles,« 7-10 (proti tradicionalni razlagi, ki jo ponuja npr. Beare, Greek Theories, 14-23).
16	GI. Hrizip, SVF 2. 836, 856, 861, 863-71; prim. posredno in neposredno kritiko stoikov v Galenovem (prav tako interakcijskem) poročilu, De plac. Hippocr. et Plat. 7.5 (5.618-28 K). GI. Siegel, Galen on Sense-Perception, 37-117, predvsem 39, 71-78.
17	GI. Levkip A 29-30 DK; Demokrit A 77, A 135, B 123 DK (SsiKsXcv); prim. Epikur, Ep. 1.49-50; Lukrecij 4.26-468. O Teofrastovem prikazu Demokritove teorije vida gl. Taylor, Atomists, 208-11.
18	De An. 2.7, 418a26-419b3, Sens. 2, 437a19-438b16, 3, 440a15-20.
kljub temu pride do snovne spremembe tako v zraku, ki je posrednik pri zaznavanju, kot v očesu, ki je prejemnik; ta sprememba pa je posledica lastnosti jabolka. Na to kaže predvsem primer, ki sicer ne govori o gledanju (torej o očesu, ki je podvrženo kvalitativni spremembi), temveč o obratnem procesu, o očesu, ki je vzrok spremembe lastnosti. Tu se sklicujem na dejstvo, da Aristotel sprejema in razlaga prepričanje, da lahko oko ženske, ki ima menstruacijo, razbarva zrcalo: do tega pride, ker sprememba v prosojnem mediju očesa, domnevno posledica menstruacije, vpliva na medij zraka in zrcala.19 Sprememba v prosojnem mediju je kvalitativna (i. e. sprememba barve), vendar še vedno snovna. Tako celo Aristotelova pasivna in antimaterialistič-na teorija zrenja ohranja aktivno vlogo očesa, ki povzroča fizične spremembe v svetu (čeprav ne kot vidik dejavnosti očesa, ki gleda).20
Ti ljudski in znanstveni vzorci so vsak po svoje pomembni, saj se ujemajo s prepričanjem, da lahko oči povzročijo najrazličnejše korenite in pogosto nezaželene fizične spremembe oziroma človeka izpostavijo tem spremembam. Takšno je na primer prepričanje, da se lahko bolezni, kot so očesna vnetja in epilepsija, ter razne telesno-duhovne tegobe kot oskrumba (^iaa^a) prenašajo s pogledom.21 Hkrati pa so ti vzorci pomembni za razumevanje značilnih situacij, v katerih se izražajo čustva ljubezni in zavisti. V primeru ljubezni se aktivna (emisionistična) teorija odraža v pogostih omembah ognja, žarkov ali puščic, ki jih sipljejo oči ljubljene osebe.22 Misel, da prav pogled ljubljene osebe to osebo postavi v vlogo aktivnega dejavnika v medsebojnem dogajanju, je podprta z upodobitvami, ki prikazujejo ljubljeno osebo, kako 'lovi' zaljubljenca s puščicami ali zankami svojih oči:23
TÓv ^s nóGoiq atpwtov ùnò atépvoiai MutaKoq
ö^^aai To^suaaq toùt' epó^asv enoq^
Tòv Gpaaùv slXov e^w (Anthologia Palatina 12.101.1-3)
Gl. Insomn. 459b27-460a26.
O fizični naravi Aristotelove 'kvalitativne spremembe v prosojnem mediju' prim. Everson, Aristotle on Perception, 98-99; v nasprotju z njim npr. Johansen, Aristotle on Sense-Organs, zlasti 288.
Sofokles, OT 1384-85 (sramotni madež), 1424-29 (oskrumba); Evripid, Hipp. 1437-38 ('smrtonosni hlapi' ogrožajo oko boginje Artemide), HF 1153-62 (sramota in onečaščenje), Or. 512-15 (prim. 459-69, sramota), IT 1217-18 (oskrumba); Teofrast, Char. 16.14 (praznovernež si pljune v nedrja, ko vidi blazneža ali epileptika); Heliodor 3.7.4 (krmežljavost in kuga); prim. 3.8.1 (o blagodejnem učinku pogleda ptiča deževnika [xapaSpiò^]), 3.8.2 (poguben pogled baziliska); psevdo-Aleksander iz Afrodizijade, Pr. 2.42 (očesna bolezen; prim. drugače pri psevdo-Aristo-telu, Pr. 7.8, 887a22-27); ibid. 2.53 (žarki, ki izhajajo iz oči in se odbijajo od trupel, prizadenejo dušo tistega, ki jih gleda). Prim. Heliodor 10.14.7 (dekletova bleda polt naj bi bila posledica tega, da je njena mati med spolnim aktom gledala sliko Andromede).
Ajshil, Ag. 742-43, Sofokles, fr. 157 Radt; Anacreont. 26; Anth. 5.36.3-4, 5.96, 12.63, 12.72,
12.93.9-10, 12.110, 12.144. Prim. 12.109, 12.113.
22
Myiskos je z očmi ustrelil proti meni, ki me poželenje do tedaj še ni ranilo, in za-klical: »Ujel sem drznega.«
Značilno pa je, da predmet ljubezni ne igra (oziroma še ne igra) aktivne vloge v odnosu; njegovi goreči in koprneči pogledi vzbujajo poželenje, vendar ga sami ne izražajo; pravzaprav ga vzbujajo ne glede na to, ali skuša ljubljena oseba dejansko ujeti zaljubljenca, ki se sramežljivo upira njenemu spogledovanju:
ou KaKwv nóGoq, àXX' àKspaiov
auvTpo^ov aìa^uv^ ßXs^^a KaT^vOpaKiasv (Anthologia Palatina 12.99)
Ne želja po slabem, temveč čist pogled, poln sramežljivosti, me je požgal do tal.
Ali pa se sploh ne zaveda oziroma ne zmeni za namene zaljubljenca, kot na primer pri Pindarju:
Tàq Ss ©so^évou àKTÌvaq npòq öaawv ^ap^apuZoiffaq SpaKsiq öq ^^ nó0w Ku^aivsTai, è^ àSà^avToq ^ aiSàpou Ks^àXKsuTai ^sXaivav KapSiav ^uXp? 9X071.
àXX' è^w Tàq SKaTi K^pòq SaxOsiq sXa
ìpàv ^sXiaaàv TàKo^ai, sut' av i6w
naiSwv vsó^uiov èq ^ßav. (Pindar, fr. 123.2-6 in 10-12)
Kdorkoli uzre soj žarkov
iz Teoksenovih oči
in mu duša ne zavre od poželenja,
ima črno srce, skovano iz adamanta ali železa
v mrzlem plamenu.
Jaz pa se po njeni (sc. Afroditini) zaslugi raztopim kakor vosek svetih čebel ob sončni toploti, ko uzrem mladostno svežino dečkov.
Odlomek še prav posebej prikazuje, da je aktivno oko ljubljenega, ko se pojavi, prikazano z vidika zaljubljenca - ljubljena oseba sicer strelja z očmi, toda pogled, ki prekipeva od čustev, pripada zaljubljencu in ves poudarek je na njegovem nemočnem
in pasivnem doživljanju erosa.24 Še zlasti lahko opazimo, kako se v 2. in 3. vrstici zaljubljenčevo oko osredotoči na oči ljubljenega, v vrsticah 10-12 pa dečki pritegujejo njegovo pozornost s celotnim telesom. Tako se 'aktivni' in kvaziemisionistič-ni vzorec zagledanosti, v katerem zaljubljenca zadenejo žarki ali pogledi iz oči ljubljenega, izkaže za nekakšno 'optično prevaro', saj postopoma preide v bolj pasivno pojmovanje, v katerem je zaljubljenec pasivni prejemnik oddajanja nečesa, kar ima lahko izvor v očeh ljubljene osebe, lahko pa tudi izhaja iz njenega celotnega telesa. Za slednje najdemo primer v znamenitem odlomku o erosu v Platonovem Fajdru, kjer je ljubimčevo poželenje posledica toka (ànoppo^) delcev, ki izvirajo iz lepega telesa in vstopajo v njegovo dušo skozi oči; gl. zlasti:25
6£^à^£voq Yàp toù KàXXouq T^v ànoppo^v 6ià Twv ò^^àTwv èGsp^àvGn ^oTav ^èv ouv ßXsnouaa npòq tò toù nai6òq KàXXoq, èKsìGsv ^épn ènióvTa Kal péovT' ^ 6£xo^£vn ap6nTai Ts Kal Gep^aiv^Tai (Platon, Fajdros 251b-c)
Ko namreč prek oči sprejme iztekanje Lepote, ^postane vroč Kadar torej gleda lepoto dečka, sprejema delce, ki prihajajo in pritekajo., tako se torej vlaži in segreva.26
Ta pasivni vzorec se ujema z 'znanstveno' razlago, ki je najbolj pogosta v grškem romanu - avtorji uporabljajo platonistične/demokritske izraze, kot sta £i6wXa in ànoppoai/ànóppoiai, in opisujejo začetek ljubezni kot pritok nečesa, kar izvira iz predmeta gledanja in vstopi skozi oči zaljubljenca.27 Erotični vzorec zrenja si torej lahko prilasti emisionistično stališče, vendar pri tem pride do sprememb in neskladij: ljubljena oseba, ki z bliskajočimi se pogledi omehča zaljubljenca, včasih to tudi namerava, vendar je v obratnem primeru učinek enak. Očesu ljubljenega, ki je včasih aktivno, stoji nasproti pasivno in receptivno oko zaljubljenca - čeprav je njegovo oko pohlepno in se aktivno ozira po lepem,28 je hkrati pasivna žrtev lepote ljubljenega in navadno ni v njegovi moči, da bi vplival na predmet svojega poželenja, razen v primeru, ko le-ta podleže isti pasivni izkušnji zaljubljenosti. V antičnem romanu je zaljubljenost lahko istočasna in obojestranska, in sicer tako, da se lepota osebe
24
25
26
27
O tej pesmi prim. Hubbard, »Pindar, Theoxenus.«
Prim. Cra. 420b.
Prevod Gorazd Kocijančič.
Npr. Ahilej Tatij 1.9.4 (iztekanje lepega), 5.13.4; Heliodor 3.7.5.
Sofokles, Tr. 548-49 (oko rado utrga cvet mladosti); Ksenofont, Smp. 1.8-10 (oči zaljubljencev pritegneta lepota in obnašanje ljubljenega); Anth. 5.100.2 (zaljubljenec lovi z očmi, vendar je suženj Ljubezni), 12.92 (ljubimčeve oči aktivno lovijo dečke, vendar se vnamejo ob pogledu nanje); Heliodor 1.2.5 (zaljubljenec je prisiljen gledati), 7.7.5 (oko zaljubljenca lahko ljubljeno osebo prepozna tudi z velike razdalje po gibanju ali kretnjah; tako se Harikleja zdrzne, ko zagleda Teagena), 7.7.7 (ko Teagenes prepozna Hariklejo, upre pogled vanjo in zažari ob puščicah iz njenih oči).
A dotakne osebe B in obratno. Vendar pa čustva, ki jih izraža oseba A, ne vzbujajo čustev v osebi B; namesto tega oba doleti ista pasivna izkušnja, da občutita vpliv lepote drugega.29 Če torej povzamemo, ima oko ljubljenega, tudi kadar je brezstrastno, mogočen vpliv; nasprotno pa je za oko zaljubljenca značilno, da je kljub žaru, ki ga oddaja, nemočno. To velja ne glede na to, ali je avtorjeva (prikrita ali neposredno izražena) optična teorija aktivna ali pasivna.
Razloge za to je treba iskati najprej v fenomenologiji ljubezni na splošno in erosa posebej. Ena izmed značilnosti, ki je skupna številnim pojavom, ki jih prištevamo med čustva, Grki pa med nà0n duše, je njihova fenomenološka pasivnost - ljubezensko očaranost, kot tudi druga čustva, pojmujejo kot izgubo nadzora.30 Drugo takšno prepoznavno znamenje grškega erosa je njegova enostranskost: taka razmerja naj bi vključevala aktivnega ljubimca (èpaaT^q) in pasivnega prejemnika njegove pozornosti (èpw^svoq ali èpw^évn).3' To ne pomeni, da takšen odnos nikoli ne more biti obojestranski, temveč zgolj da se moj eros pojmuje kot nekaj, kar me doleti kot posledica mojega zanimanja za nekoga, ki tega zanimanja ne občuti. V kontekstu 'vzorca predanosti', ki ga je Robert Frank predlagal kot (splošno veljavno) razvojno razlago čustev, lahko razumemo, da način, kako je ljubimčev pogled poln strasti, a nemočen, pogled ljubljene osebe pa brezstrasten in hkrati močan, odraža strateški cilj erosa, ki skuša ljubljenega prepričati o trdnosti in trajnosti zaljubljenčeve predanosti.32 Tu je lahko prisotna tudi ideološka razsežnost, predvsem v pederastičnih odnosih, ki povezujejo starejšega in mlajšega moškega ter so osrednja tema arhaične lirike in helenističnih epigramov, ki smo si jih ogledali. Retorika (aktivnega) zaljubljenca in njegove nemočne zasužnjenosti pasivnemu ljubimcu (èpw^svoq) prikriva hierarhično in vase usmerjeno naravo teh razmerij. Čeprav je resnična moč v rokah odraslega moškega z vsemi državljanskimi pravicami, ki je na lovu za mladim fantom, še ne polnopravnim državljanom, ki mu predstavlja predmet uživanja, močnejši sebe prikazujejo kot podložnike teh, ki so predmet njihovih poželenj. Ideologija in fenomenologija tako družno vplivata na prirejanje vzorcev zrenja vzorcem erosa: uporabljena sta oba vzorca zrenja, tako aktivni kot pasivni, ki izpostavljata hrepenečo osebo in njeno občutenje same sebe kot pasivne žrtve.
Domnevna resničnost fizičnih vplivov, ki jih v primeru ljubezni povzročajo in trpijo oči, je sestavni del dokaza, ki ga uporabita tako Plutarh (Quaest. Conv. 5.7) kot Heliodor (Aethiop. 3.7.5), da skeptično občinstvo prepričata o resničnosti uroka/
29
30
Hariton 1.1.6, Ksenofont Efeški 1.3.1 in Ahilej Tatij 1.9.4.
Za temeljno pojmovanje (nekaterih, mnogih) čustev kot sil, ki jim oseba podleže v kulturnih vzorcih v najrazličnejših jezikih gl. Kövecses, Metaphor and Emotion; o simptomih, metaforah, metonimijah in vzorcih erosa, še zlasti v antičnem romanu, gl. Fusillo, Il romanzo
Greco; Maehler, »Symptome der Liebe«; Calame, Poetics of Eros; Toohey, »Love, Lovesickness«; Létoublon, Les Lieux communs, 137-48; Konstan, Sexual Symmetry, 47; Morales, Vision and Narrative.
Gl. Davidson, Greeks and Greek Love, 23-32. Gl. Frank, Passions within Reason.
zlega pogleda (ßaaKavia) - če so oči sredstvo fizične prizadetosti v primeru ljubezni (predvideva se, da je to vsem jasno), potem to lahko velja tudi v primeru zlonamernih čustev, kot je na primer zavist.33 V obeh odlomkih skušata avtorja (Plutarh misli resno, Heliodor pa verjetno parodira)34 poiskati domnevno znanstveno osnovo za prepričanje, ki bi ga lahko ožigosali za ljudsko praznoverje, a je bilo očitno zelo razširjeno.35 Čeprav je značilna razlaga za zlo oko ta, da se koncentracija zlohotnih čustev izrazi proti tarči skozi oči,36 zlonamerna čustva, kakršni sta jeza in zavist, niso edina sposobna povzročiti škodo: v odlomku iz Teokritove dvajsete idile si neka ženska, ki izrazi svoje zaničevanje do snubca tako, da ga postrani pogleda, ob tem pljune v nedrja, to pa je bila kretnja, ki so jo uporabljali za odvračanje urokov:
toiàSs ^uGiZoiaa tpìq sìq eòv entuas KÓXnov, Kai ànò täq Ks^aXäq noti tw nóSs auvs^s^ slSsv XsiXsai ^ux^^Zoiaa Kaì ö^^aai Xo^à ßXsnoiaa, Kaì noXù ta ^op^a G^X^vsto, Kai Ti asaapóq Kaì aoßap0v è^eXa^sv. (Teokrit 20.11-15)
Ob teh besedah si je trikrat pljunila v nedrja, me premerila s pogledom od nog do glave, prhnila in me zaničljivo pogledala. Po žensko se je namrdnila in se mi posmehljivo ter odsekano zasmejala.
Tu gre morda za metaforično rabo odvrnitvene kretnje, vendar pri Plutarhu povsem resno nastopa misel, da lahko ljubeč pogled od nekoga v stanju zavisti/zlo-namernosti nehote škoduje (Quaest. Conv. 682a-d).
Predmet razprave tako pri Plutarhu kot pri Heliodoru zahteva, da je snovnost pogleda v primeru ljubezni kar najbolj podobna tisti v primeru uroka; in na določeni stopnji posplošitve dejansko najdemo vzporednice med obema - v obeh primerih na nas lahko vplivajo (preko lastnih oči) pogledi drugih. Vendar je med ljubeznijo (epwq) in zlim pogledom (ßaaKavia), čeprav oba odražata snovnost pogleda, tudi zelo jasno neskladje: ßaaKavia prikazuje domnevno sposobnost oči, da dejansko okužijo druge z zlohotnim čustvenim stanjem svojega lastnika; nasprotno pa v vzorčnih situacijah, v
Plutarh, Quaest. Conviv. 5.7, 681a-c, Heliodor 3.7.5. O vprašanju povezave med Plutarhom in
Heliodorom gl. Dickie, »Heliodorus and Plutarch« (prim. Dunbabin in Dickie, »Invida rum-pantur pectora,« 10-11); Rakoczy, Böser Blick, 186-212.
GI. Dickie, »Heliodorus and Plutarch,« 21-24, 26-29. Gl. zg. izčrpno mnenje Rakoczya, Böser Blick.
Prim. Apolonij Rodoški 4.1661-73 (izraža zlobo, jezo in zamero); prim. psevdo-Aristotel, Pr. Ined. 3.52 Bussemaker; psevdo-AIeksander iz Afrodizijade, Pr. 2.53 Ideler (neuravnotežena Kpäai^ [mešanica] zavistneža vpliva na Kpäai^ tarče prek žarkov [àKTivs^], ki prehajajo iz oči prvega k drugemu). Drugače sv. Bazilij, Homilia 11 (De Invidia), PG 31.380.28-37 (ßaaKavia izraža zavist, vendar je materialistična teorija pravljica; prej drži, 37-42, da zli duhovi uporabljajo oči tistih, ki so ßaaKavoi, v svoje namene).
33
katerih deluje eros, aktivno oko ljubljenega praviloma ne izraža čustva samega, oko zaljubljenca, ki čustvo izraža, pa navadno nima učinka. Tako Plutarh kot Heliodor imata raje pasivno optično teorijo, vendar pri obeh obstaja trenje med aktivnim vzorcem (ki ustreza zavisti [^Góvoq]) in pasivnim (ki ustreza erosu): na začetku Plutarhovega odlomka je omenjena škodljiva moč pogleda nekega pontskega plemena, ki služi kot primer splošno znane resnice, da človeka lahko zadene nesreča, če postane tarča pogledov drugih ljudi (680d-f; prim. 'zastrupljene puščice', ns^ap^a^^sva ßsX^, iz oči zavistnežev v 681e). Toda v nadaljevanju odlomka je škoda, ki jo povzroči pogled drugega, razložena z vidika bolj ali manj pasivne optične teorije, po kateri so oči še posebno močan vir tokov (ànóppoiai), ki jih proizvaja celotno telo (680f-681a).37 Analogija z erosom je nato uvedena na tak način, da v prvem trenutku pomislimo, da tudi epwq, tako kot 90óvoq, vključuje aktivno oddajanje čustvenih delcev:
Kal Twv èpwTiKwv, ä 6^ ^éyiaTa Kal a9o6póTaTa naG^^aTa T^q ^ux^^ èaTiv, àpx^v ^ o^iq èv6[6waiv, waTs psìv Kal XsißsaGai Tòv èpwTiKóv, oTav è^pXén^ TGÌq KaXoìq, oiov èKxeó^svov sìq aÜTCüq. (Plutarh, Quaestiones Convivales 681a-b)
Vid je tudi počelo ljubezni, ki je največja in najsilovitejša strast duše; tako se zaljubljenec pretaka in topi, ko uzre lepoto, kakor da bi se izlival proti njej.
Vendar v trenutku postane jasno, da prav 'ranljivost' zaljubljenčevega očesa, občutljivega na koprneče poglede ljubljenega, služi kot dokaz aktivne sposobnosti očesa, da prizadene z zlim pogledom (ßaaKavia):
6iò Kal Gau^àasisv av Tiq ol^ai ^àXiaTa Twv nàaxsiv ^èv Kal KaKoùaGai TÒv avGpwnov 6ià T^q o^swq oìo^évwv, oùkéti 6£ 6pàv Kal ßXänTsiv. ai yàp àvTipXé-^siq Twv èv wpa Kal tò 6ià Twv ò^^àTwv èKnìnTov, sIt' apa ^wq siTs psù^a, Toùq èpwvTaq èKT^Ksi Kal ànóXXuai ^s0' ^6ov^q àX7n6óvi ^s^i^^év^q, ^v aÙTol ^Xu-KÜniKpov òvo^àZouaiv- ouTs yàp ànTo^évoiq out' àKououaiv ouTw TiTpwaKs-aGai au^ßaivsi Kal nàaxsiv, wq npoaßXsno^svoiq Kal npoaßXsnouai. ToiauT^ Yàp YivsTai 6ià6oaiq Kal àvà^Xs^iq ànò T^q o^swq, waTs navTsXwq ànsipàTouq epwToq ^YsìaGai Toùq tòv Mn6iKòv và^Gav Gau^à^ovTaq èK 6iaaT^^aToq ùnò toù nupòq àva^Xs^ó^svov- ai yàp Twv KaXwv o^siq, Kav nàvu nóppwGsv àvTi-ßXsnwai, nùp èv Taìq Twv èpwTiKwv ^uxalq àvànTouaiv. (Plutarh, Quaestiones Convivales 681b-c)
Zato se mi zdi nadvse presenetljivo prepričanje, da lahko človek prek pogleda ško-
N. B. predvsem tò aw^a . . . èKné^nsi Tivàq ànoppoiaq. ^àXiaTa 6£ toùto yivsaGai 6ià Twv òfGaX^wv siKóq èaTi (Telo. oddaja nekakšne tokove [ànóppoiai]. Videti je, da se to dogaja predvsem skozi oči).
do utrpi, da pa sam zla ne povzroči. Medsebojni pogledi ljudi v cvetu let in pa to, kar oddajajo oči, naj bo to svetloba ali tok, povzročijo, da se zaljubljenci topijo in bledijo, pri tem pa občutijo užitek, ki se meša z bolečino in ki ga sami imenujejo grenkosladkega. Niti dotik niti to, kar slišijo, jih ne more raniti in prizadeti tako zelo kot pogled drugega oziroma na drugega. Sposobnost pogleda, da oddaja in zaneti ogenj, je tolikšna, da se nam tisti, ki se čudijo, kako se lahko medijska nafta vžge tudi od daleč, zdijo popolni nepoznavalci ljubezni; kajti pogledi lepih ljudi, četudi prihajajo od daleč, prižgejo ogenj v duši zaljubljencev.
Razliko med zavistjo (^Gòvoq) in ljubeznijo (epwq) poudarja tudi dejstvo, da je pri zavisti vršilec gledanja tisti, ki se ga polasti nàGoq duše (681d-e), v primeru erosa pa to doleti tistega, ki je pogledov deležen (681a-c).
Heliodorov 'malarijski' opis zavisti (^Gòvoq) je bolj dosledno pasiven, kljub temu pa je mogoče zaznati enako trenje med aktivno naravo zavisti in erosovo pasivnostjo: ko nekdo z zavistjo pogleda na nekaj lepega, se ozračje napolni z njegovo zlonamernostjo (3.7.3); v primeru erosa pa naklonjenost vstopi v dušo skozi oči kot posledica tega, kar je zaljubljenec zagledal, in to je znak, da so oči dovzetne za ànòppoiai (3.7.5). Pasivnemu modelu se pripisujejo nekakšne aktivne sposobnosti v primeru zavisti, ne pa tudi ljubezni.
V	splošnem lahko torej rečemo, da so Grki verjeli, da oči drugih človeku lahko škodijo in da so njegove lastne oči dovzetne za razne škodljive in nevšečne dotoke, ki jih oddajajo bodisi oči drugih ljudi ali prihajajo od drugod. Vendar pa tega ne moremo generalizirati do nekakšne vsesplošne uporabnosti teh predstav: pogled zaljubljenca lahko, kot kaže, človeka okuži z urokom, ni pa verjetno, da je prenašalec ljubimčevega erosa; poleg tega obstaja neskladje med urokom (pri katerem oči drugih neposredno oddajajo to, kar ti ljudje čutijo, in dosežejo želeni učinek na tarčo) in erosom (pri katerem nobena stran ne uporablja oči neposredno za oddajanje svojih čustev). Čeprav lahko podobna prepričanja o fizičnih posledicah gledanja in tega, da je človek predmet gledanja, do neke mere uporabimo za razlago obeh pojavov, izbrana optična teorija pogojuje, ne pa tudi določa prikaza obeh čustvenih stanj; tudi potem ko se srečajo z optično teorijo, se neodvisne ljudske predstave teh dveh čustev (na različne načine) upirajo temu, da bi izginile v eni sami vseobsegajoči teoriji.
V	primeru teh čustev gre očitno za koncept vida kot dogajanja, v katerem pride do telesnega stika, in dejansko velja mnenje, da je oko sposobno pošiljati in sprejemati čustva, ki imajo močne fizične učinke na njegove tarče. Vendar je ta sposobnost v primeru drugih čustev pogosto povsem prezrta. Čeprav jeznemu človeku občasno pripisujejo moč, ki je pogosteje lastna zavistnežu, namreč da škoduje drugim, nas ti primeri ne smejo zavesti v posploševanje.38 Od Homerja dalje je veliko odlomkov, v
38 Gl. npr. Apolonij Rodoški, 4.1661-73 (op. 34 zgoraj). Rakoczy, Böser Blick, pass. (zlasti 33, 4252 o Homerju), je mnenja, da je ideja fizične sposobnosti očesa, da prizadene škodo, nejasno prisotna v opisih jeznih pogledov itd.; prim. Lonsdale, »If Looks Could Kill.«
katerih oči protagonista izražajo jezo;39 v definicijo jeze, kot so jo razlagali Grki, sodi tudi to, da želi tisti, ki trpi za tem čustvom, svoji tarči v smislu povračila povzročiti škodo; toda čeprav je (na primer) v homerskih pesnitvah vse polno jeznih pogledov, se niti v enem primeru ne zgodi, da bi imeli srditi pogledi, mrščenje, bliski iz oči ali hudobni pogledi jeznega posameznika kakšen škodljiv učinek na tarčo njegove jeze. Prepričanje v škodljivo moč očesa bi bilo v nekaterih primerih celo v popolnem nasprotju z značilnimi scenariji družbene in očesne interakcije - če bi veljalo trdno in splošno prepričanje, da lahko pogledi ubijajo, se noben jezen posameznik ne bi posluževal prekinitve vizualnega stika (i. e. ne bi namerno odvrnil pogleda), da bi žalivca kaznoval za pomanjkanje spoštovanja.40
Ker je bilo prepričanje o vidu kot o procesu, ki vključuje fizični stik med zaznanim in zaznavajočim, pri Grkih splošno razširjeno, je vsekakor prav, da smo še posebej pozorni na vlogo, ki jo imajo v vzorcih zrenja oči; vendar pa fizična učinkovitost ali ranljivost očesa, ki ju zasledimo v posameznih situacijah, še nista zadostna opora, da bi ju posplošili na nekakšno vseobsegajoče prepričanje o fizičnih učinkih zrenja ali stanj, ko smo predmet opazovanja. v primerih, ko se posamezni kulturni vzorci zrenja ('aktivni', 'pasivni' in 'interaktivni') ujemajo s kulturnimi vzorci čustvovanja, se besedila nanje sklicujejo; kadar je ujemanje manj izrazito, jih prilagajajo; kadar ujemanja ni, jih preprosto zanemarijo.
Prevod Sonja Weiss
BIBLIOGRAFIJA
Aron, Arthur, Donald G. Dutton, Elaine N. Aron in Adrienne Iverson. »Experiences
of Falling in Love.« Journal of Social and Personal Relations 6 (1989): 243-57. Beare, John I. Greek Theories of Elementary Cognition from Alcmaeon to Aristotle.
Oxford: Clarendon Press, 1906. Burkert, Walter. Creation of the Sacred: Tracks of Biology in Early Religions. Cambridge MA: Harvard University Press, 1996.
Gl. Il. 12.466, 15.607-8; o jezi: Il. 1.101-5 [1.103-4 = Od. 4.661-62], 19.16-18; prim. izraz ùnóSpa iSwv (gledati izpod [čela]): Il.1.148, 4.349, 4.411, 5.251, 5.888, 10.446, 12.230, 14.82, 15.13, 17.141, 17.169, 18.284, 20.428-9, 22.260, 22.344, 24.559.
O prekinitvi vizualnega stika kot obliki reagiranja na žalitev gl. (odvrnjen pogled) Il. 3.216-20, 426-27, 21.415; Evripid, Ph. 457-58; (zakritje s tančico) H. Cer. 40-2; Herodot 6.67; Evripid, Med. 1144-55; Aristofan, Ra. 911-13 (prim. LIMC i, 'Achilleus' 440-42, 444-45, 453, 448, 464; 'Aias' I 81, 84; iii, 'Briseis' 1, 14). Umik je pravzaprav tipičen znak jeze (Il. 6.325-31) in je ključnega pomena v Ahilovi povračilni strategiji v Iliadi: 1.306-7, 327-30, 348-50, 488-92, 9.35663, 428-29, 650-55, 682-92, 16.61-63. Gl. Cairns, »Anger and Veil.« Prim. odvrnjen pogled kot znamenje božjega nestrinjanja/zavračanja: Heziod, Op. 197-200; Tirtaj 11.1-2 W; Ajshil, Supp. 172, 811, Th. 664-67, Ag. 776-79; Pindar, P. 4.145-46; Evripid, IT 1163-67.
39
40
Cairns, Douglas L. »Anger and the Veil in Ancient Greece.« G&R 41 (2001): 18-32. Calame, Claude. The Poetics of Eros in Ancient Greece. Princeton: Princeton University Press, 1992.
Davidson, James. The Greeks and Greek Love. London: Weidenfeld & Nicolson: 2007.
Davies, Malcolm. »The Eyes of Love and the Hunting- net in Ibycus 287 P.« Maia 32 (1980): 255-57.
---. »Symbolism and Imagery in the Poetry of Ibycus.« Hermes 114 (1986): 399405.
Deonna, Waldemar. Le Symbolisme de l'oeil. Berne: Francke 1965.
Dickie, Matthew. »Heliodorus and Plutarch on the Evil Eye.« CP 86 (1991): 17-29.
Dunbabin, Katherine in Matthew Dickie. »Invida rumpantur pectora: The Iconography of Phthonos/Invidia in Graeco-Roman Art.« JbAC 26 (1983): 7-37.
Everson, Stephen. Aristotle on Perception. Oxford: Oxford University Press, 1997.
Frank, Robert H. Passions within Reason: The Strategic Role of the Emotions. New York: W. W. Norton, 1988.
Fusillo, Massimo. Il romanzo Greco. Benetke: Marsilio, 1988.
van Hoorn, Willem. As Images Unwind: Ancient and Modern Theories of Visual Perception. Amsterdam: University Press Amsterdam, 1972.
Hubbard, Thomas K. »Pindar, Theoxenus, and the Homoerotic eye.« Arethusa 35 (2002): 255-96.
Johansen, Thomas Kjeller. Aristotle on the Sense-Organs. Cambridge: Cambridge University Press, 1998.
Konstan, David. Sexual Symmetry: Love in the Ancient Novel and Related Genres. Princeton: Princeton University Press, 1994.
Kövecses, Zoltan. Metaphor and Emotion: language, culture, and body in human feeling. Cambridge: Cambridge University Press, 2000.
Létoublon, Fran9oise. Les Lieux communs du roman: stéréotypes grecs d'aventure et d'amour. Leiden: Brill, 1993.
Long, Anthony A. »Thinking and Sense-Perception in Empedocles.« CQ 16 (1966): 256-76.
Lonsdale, Steven H. »If Looks Could Kill: paptaino and the Interpenetration of Imagery and Narrative in Homer.« CJ 84. 4 (1989): 325-33.
Maehler, Herwig. »Symptome der Liebe im Roman und in der griechischen Anthologie.« Groningen Colloquia on the Novel 3 (1990): 1-12.
Malten, Ludolf. Die Sprache des menschlichen Antlitzes im frühen Griechentum. Berlin: De Gruyter, 1961.
Morales, Helen. Vision and Narrative in Achilles Tatius' Leucippe and Clitophon. Cambridge: Cambridge University Press, 2004.
Mugler, Charles. »La Lumière et la vision dans la poésie grecque.« REG 73 (1960): 40-73.
O'Brien, Denis. J. »The Effect of a Simile: Empedocles' Theories of Seeing and Breathing.« JHS 90 (1970): 140-79.
---. »Plato and Empedocles on Evil.« V: Traditions of Platonism: Essays in Honour
of John Dillon, ur. John J. Cleary, 3-27. Aldershot: Ashgate, 1999. Rakoczy, Thomas. Böser Blick: Macht des Auges und Neid der Götter. Tübingen: Narr, 1996.
Siegel, Rudolph Erich. Galen on Sense-Perception. Basel: S. Karger, 1970. Simon, Gérard. Le Regard, l'étre, et l'apparance dans l'optique de l'antiquité. Paris: Le Seuil, 1988.
Taylor, Christopher C. W. The Atomists. Toronto: University of Toronto Press, 1999. Toohey, Peter. »Love, Lovesickness, and Melancholia.« ICS 17 (1992): 265-86.
LOOKS OF LOVE AND LOATHING: CULTURAL MODELS OF VISION AND EMOTION IN ANCIENT GREEK CULTURE
Summary
The paper considers the intersection of cultural models of emotion, specifically love and envy, with folk and scientific models of vision in Greek antiquity. Though the role of the eyes in the expression of these emotions can intersect with widespread beliefs in vision as a 'haptic', material process, analogous to touch, none the less the emotional concepts resist absorption into a single over-arching theory of the physical effects of seeing and being seen. The specific cultural models of vision ('active', 'passive', and 'interactive') are enlisted in support of cultural models of emotion where they fit, modified where they fit less well, and ignored when they do not fit at all.