revija Zveze tabornikov Slovenije oktober 2017, letnik LXII Breskve s karamelo in mandlji Potovanja skozi oči astronoma m ' ® I J« mednarodna dimenzij gremo v m taborniku Izkušnja v tujini revija Zveze tabornikov Slovenije Kolofon Glavna in odgovorna urednica Nina Medved (revija.tabor@taborniki.si) Urednik fotografije Matic Pandel (matic.pandel@taborniki.si) Urednica sklopa Igra Petra Grmek (petra.grmek@taborniki.si) Urednik sklopa Dogodivščina Martin Justin Oblikovanje Igor Bizjak (igor.bizjak@taborniki.si) Lektoriranje Zala Šmid (zala.smid@taborniki.si) Spletna urednica Suzana Podvinšek (suzana.podvinsek@taborniki.si) Novinarji in sodelavci Jure Ausec, Barbara Bejek, Miha Bejek, Jaka Bevk, Vesna Bitenc, Eva Bolha, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Tea Derguti, Mojca Galun, Tomaž Horvat, Martin Justin, Primož Kolman, Davor Kržišnik, Frane Merela, Katarina Miklavec, Jona Mirnik, Boris Mrak, Anja Novljan, Živa Novljan, Tadej Pugelj, Maša Pušnik, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Tomaž Sterniša, Domen Šverko, Nicolas Vanek, Blaž Zupančič. Naslov uredništva revija.tabor@taborniki.si Kontakt za sponzorje, donatorje in oglaševalce v reviji Tabor Matic Stergar (matic.stergar@taborniki.si) Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Einspielerjeva 6, Ljubljana 01/3000-820, pisarna@taborniki.si Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Schwarz print d.o.o., Ljubljana Naklada: 7010 izvodov Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar-december). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Tokrat smo se s Taborovimi avtorji podali na potovanje okoli sveta, da bi vas navdušili za taborniška potovanja. V naslednjem letu, dveh prihaja nekaj zelo privlačnih slovenskih odprav na Jamboree, Roverway in Smotro, mnogi ste že bili v stikih z njihovimi vodjami v želji, da bi izvedeli več o tem, kaj se bo tam dogajalo, zato smo vam prišli naproti. Tudi mednarodni ustvarjalni tabor IMWE vabi. Na straneh za MČ-je smo pripravili ustvarjalen izziv, povezan s taborniškimi ruticami. Stric Nic piše o taborniških šegah in podpori, ki je tabornikom na voljo na tem področju. Raziskovali smo, kaj so delovne izmenjave. V rubriki Varno v naravo objavljamo nasvete, ki jih je dobro upoštevati pred odhodom. Prepotovali smo ROT-ovo progo in nočno nebo na drugo stran planeta, se podali v pretekle čase v sklopu Taborniške skrinje in pripravili intervju z Uršo Može, predstavnico taborniških zdravnikov, ki so že ali še bodo odpotovali v eksotične kraje v humanitarne namene. Objavljamo tudi kopico poročil z akcij v tujini, ki ste se jih udeležili to poletje. Zato ob odprtih prijavah na vse omenjene prihajajoče akcije odpadejo izgovori, zakaj ne bi šli tudi vi ... Bon voyage, srečno pot, safe trip, sretan put! Nina Medved, urednica revije Tabor Zgodba z naslovnice Avtor fotografije: Matic Pandel Noč ima svojo moč Fotografija je nastala letos na orientacijskem tekmovanju GG Race. Čez dan so najmlajši premagali orientacijsko progo. Zvečer, ko se je že stemnilo, pa se je pričela velika igra, kjer so se udeleženci imeli možnost spoznati med seboj in se pri tem zabavati. Hodili so od točke do točke in izpolnjevali različne naloge. Vsem se je mudilo, prav tako tudi trem tabornikom na fotografiji, saj so mimo fotoaparata kar odplesali "po zraku". Dejavnosti ZTS sofinancirajo: tMUVI H*Jhl!i ttMrrf ZuHKtlttm nfifitv.i n M5-mrns^Gliwi - "... j./ Kdaj: Grad Rieneck, Nemčija Kje: 25. marec do 2. april 2018 Cena za slovenske udeležence: 180 € do 15. januarja 2018 (nato 200 €) Več informacij: www.imwe.net svetkova avantura /im Moot na Islandiji Besedilo: Matej Arko Letos poleti je od 25. julija do 2. avgusta na Islandiji potekal že 15. Moot zapovrstjo. Ta je v magično deželo ognja in ledu privabil največ tabornikov do sedaj. Svetovni skavtski Moot je tabor, ki ga WOSM priredi vsake štiri leta, namenjen pa je posameznikom, starim od 18 do 25 let. Letos se ga je udeležilo preko 5000 tabornikov iz več kot 90 držav, med njimi tudi štiričlanska odprava iz Slovenije. Seveda se je bilo na surovo islandsko vreme treba aklimatizirati, zato je slovenska odprava na daljni sever prispela že pred začetkom Moota. Helga, naš avto, nas je popeljala na 3000 kilometrov dolgo pot okrog otoka. Islandija ponuja ogromno lepih razgledov, ledeniki, vulkani in vreme so skozi leta opravili svoje. Izkoristili smo vsako priložnost za skok v topli vrelec, na poti pa smo srečali kar nekaj tujih tabornikov, ki so bili vsi v pričakovanju glavnega dogodka. Bodi sprememba Tema letošnjega Moota je bila sprememba: kaj lahko kot posamezniki spremenimo v lokalnem okolju in kako se lahko skavtska organizacija prilagaja na čedalje hitreje spreminjajoči se svet okrog nas. Sam program je na Mootu razdeljen na dva dela. Po otvoritvi v Reykjavíku smo vsak s svojim vodom odpotovali v enega od ekspedicijskih centrov, kjer nas je čakal razburljiv program. Tam smo plezali, se povzpeli na vulkan, plavali, jezdili valove na gumenjakih, sadili drevesa, spoznavali islandsko kulturo, zgodovino in pokrajino, ob večerih pa smo uživali ob glasbi, tabornem ognju ali na odprtem mikrofonu. Vodi na Mootu so mednarodni, kar mu doda prav poseben čar. Po nekaj čudovitih dneh smo se vsi skupaj zbrali v najsevernejšem skavtskem centru ob jezeru Ulfljots-vatn. Tu je sledila velika uvodna slovesnost, ki je zatem prešla v večurni plesni spektakel. Naslednji dan je bil na sporedu mednarodni dan, kjer so se predstavili različni narodi, Slovenci smo takrat razdelili nekaj kilogramov čokolade z morsko soljo. Program je bil od tu naprej razdeljen v programske vasi z različnimi tematikami. Čez dan so bili najbolj obiskani napihljivi gradovi v športni vasi, ob večerih pa se je izkazalo, da Islandci izredno radi plešejo. Med skupnim delom sta potekala tudi dva posebna dogodka: mladinski forum na prostoru najstarejšega parlamenta na svetu ter taborniška različica triatlona Ironman, ki se je zaključil s plavanjem v mrzlem jezeru. Moot je bil nepozaben, a seveda veliko prekratek. Za ta čas smo z vodom in plemenom postali ena velika družina in težko je bilo oditi domov, saj smo spletli prijateljstva povsod po svetu. Mogoče se pa vidimo čez štiri leta, naslednji bo namreč leta 2021 na Irskem. OJ35 owp / svetkova avantura Na avanturi življenja v ZDA Besedilo in fotografija: Marko Sirše Summit Bechtel Reserve v Zahodni Virginiji oziroma taborniški Disneyland, kot se radi pohvalijo, je najnovejša pridobitev nacionalne skavtske organizacije iz ZDA. Vse se je začelo pred osmimi leti, ko so iskali trajno lokacijo za nacionalne zlete. Po tednu dni potovanja po Severni Ameriki so me popisali v prijavnem centru, mi okrog vratu nadeli kartico z imenom in me posedli na šolski avtobus. 25 minut vožnje z avtobusom in že sem bil sredi podtabora Echo. Šotor za štiri osebe me je že čakal, samo posteljo sem si še moral postaviti. Sivi šotori, postavljeni v ravno linijo, v zraku helikopter, vojaki na vsakem koraku. Za trenutek sem se že počutil kot na snemanju kakšnega filma o vietnamski vojni ... Pa vendar je ta občutek hitro izginil zaradi veselih in prijaznih tabornikov, med katerimi sem se znašel. Dodeljen sem bil v majhno ekipo za podporo pustolovskemu (adventure) programu, ki je štela samo pet članov. Majhna ekipa z veliko odgovornostjo. Zadolženi smo bili za 25 pustolovskih aktivnosti, ki so predstavljale glavni in najbolj atraktivni del programa. Od največjega zip linea v Severni Ameriki, potapljanja, MTB (gorskega kolesarjenja, op. ur.), supanja, dveh adrenalinskih parkov, dveh plezalnih centrov do streljanja in rolkanja. Naš cilj je bil, da vsak udeleženec doživi vsaj eno aktivnost v zraku ... Da se spopade sam s seboj ter doživi dozo adrenalina in nepozabno izkušnjo. V ekipi smo skrbeli za čim boljše doživetje udeležencev in prostovoljnega osebja. Obveščali smo tabornike o čakalnih vrstah ; na aktivnostih. Skrajševali smo jih tako, da smo preusmerjali udele- \ žence na druge, podobne aktivnosti. Skrbeli smo za prave informacije, ki so ključne za učinkovito in kakovostno izvedbo dogodka, na katerem je bilo prisotnih več kot 33.000 tabornikov. Ameriški zlet se je za osebje začel že štiri dni pred uradnim začetkom. Štirje dnevi treninga in usposabljanja. Vsak je točno vedel, kaj je njegova naloga in kaj bo počel naslednjih devet dni. Varnost je seveda na prvem mestu in naša ekipa je bila zadolžena, da preizkusimo osebje in njihovo pripravljenost, doživimo čim več aktivnosti ter se tako seznanimo s programom, ki je bil pripravljen za udeležence. Summit Bechtel Reserve se razteza na več kot 70.000 hektarjih, kjer pri taborniških centrih malce nepričakovano stojijo bronasti kipi bogatih donator-jev, ki so omogočili, da se je nekdanji premogovnik razvil v naravni rezervat in taborniški center. Ker je taborni prostor res ogromen, smo si za učinkovito premagovanje daljših razdalj pomagali z golf avtomobilčki in avtobusi, ki so na sedmih različnih linijah vozili 12 ur na dan. Pa vendar smo dnevno prehodili tudi do 20 km. 14 dni dogodivščine v Zahodni Virginiji, kjer bo leta 2019 potekal tudi svetovni skavtski jamboree, je bilo neverjetnih. Amerika je že pripravljena. Ali si tudi ti? svetkova avantura /mssssssli Belgijke v slovenski divjini Sredi februarja pride mail: "Zdravo, smo tabornice iz Belgije iz kraja Sint-Niklaas. 40 nas prihaja v Slovenijo konec julija. Če imate kakšno telovadnico ali travnik, kamor bi se lahko namestile za tri dni, bi vam bile zelo hvaležne. V Ljubljani je vse predrago." Mail je bil sicer malo daljši, a upam, da sem povzela bistvo. Seveda smo Vrhničani takoj skočili v akcijo. Kam bi jih dali? Na misel nam pride naš dobri Star Maln. Seveda, če je bil dober za dvajset Madžarov, ki smo jih gostili leto prej, bodo Belgijke sploh navdušene. Vse smo se zmenili, punce so aprila še prišle pogledat prostor in bile, kot vsi tujci, ki zagledajo slovensko naravo, popolnoma navdušene. Kot bi mignil, je bil tu 21. julij, ko se je na Vrhniko pripeljal poln avtobus Belgijk. Ker je bil predolg, so morale punce do Starega Malna žal peš, a jih je na koncu poti čakal prostor, za katerega menimo, da je bil tega vreden. Dejale so, da jim je všeč, da je pri nas "divjina" tako blizu mest in da sicer pri njih taborjenja na travnikih niso v navadi. Povzpele so se tudi na razgledni stolp na Planini in opravile izzive za totem, ki je nekaj podobnega kot pri nas taborniško ime. Rod Enajsta šola je tako dobil nove prijatelje iz tujine, ki jim bomo obisk nekoč zagotovo vrnili. Petra Jelovšek Nemški skavti na najlepšem kranjskem hribu V Rodu zelenega Jošta smo veseli, da lahko gostimo skavte iz tujine. Vod skavtov iz organizacije BdP Stamm "Kelten" iz Berlina se je odločil, da se na svojem tritedenskem potovanju po Sloveniji ustavi na najlepšem hribu nad Kranjem. Po enajstih dneh bivanja v Sloveniji so nam nadvse hvaležni, da lahko spet spijo na mehkem. Njihova skavtska organizacija vsako leto organizira letni tritedenski izlet (Großfahrt) po drugi evropski državi. Skupaj je v Slovenijo prišlo približno 40 skavtov, ki so se nato razkropili po vodih. Svoj izlet izvedejo s fondom 3 € dnevno na osebo, prenočujejo večinoma v šotorih. Vod stalno nosi s sabo zastavo z grbom angleške dinastije, saj je v njihovi organizaciji tradicija, da so vsi vodi poimenovani po dinastijah. Vsi nahrbtniki, ki jih nosijo, so rabljeni usnjeni nahrbtniki švicarske garde, saj ne marajo umetnih materialov. Drugi dan smo skupaj naredili izlet od Jošta do slapa Šum v Besnici, ki je z 22 metri najvišji potočni slap v Sloveniji. Fantje so bili navdušeni nad slovensko naravo in so nam v zameno za gostoljubje obljubili, da lahko kadarkoli prespimo pri njih v Berlinu, kar v našem PP klubu že načrtujemo. Tadej Rajgelj - Krt cte!? / svetkova avantura Pozitivno v prihodnost Od 21. do 30. avgusta 2017 je v romunskem mestu Targu-Jiu potekal mednarodni mladinski projekt z naslovom Life Path oziroma Življenjska pot. Mladi Slovenci, Hrvati, Čehi in Romuni so izmenjevali izkušnje, med 40 udeleženci je bilo tudi 12 Slovencev, starih med 14 in 18 let. Skupino je vodil Emil Mumel iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Gorenje, ki je bil tudi uradni partner projekta. Osnovni namen projekta je bil osvetlititi izobrazbene in zaposlitvene možnosti, ki jih posamezne evropske države (predvsem pa tiste, ki so sodelovale v projektu) nudijo mladim. Udeleženci so sodelovali v projektnih skupinah, v okviru katerih so spoznavali različne poklice, si ogledali več podjetij in proizvodnih obratov ter strnili svoje načrte in cilje za prihodnost. Seveda je bil velik del srečanja namenjen tudi spoznavanju navad, običajev, kulinarike in zanimanj mladih posameznih držav. Udeleženci so se družili ob različnih igrah in zabavnih dogodkih. Spletla so se mnoga prijateljstva in ustvarili nepozabni spomini. Ob vrnitvi domov so se člani slovenske odprave strinjali, da so bogatejši za mnoge nove izkušnje ter spoznanje, da je prihodnost še kako pomembna ter da jo ustvarjajo sami s trdim delom, veliko pozitivne energije in obilo dobre volje. Katarina Kovačič reportaža /wmmbm<9 TOTeM pod streho Besedilo: Uredništvo, fotografije: Tadej Morano Zaradi manjšega števila prijav in neugodnega vremena se je letošnji TOTeM - taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki - odvil samo v soboto in to na parketu OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Vztrajnih 31 odbojkarjev pa se ni dalo in so se vendarle pomerili za prvo mesto. Za naše bralce tako objavljamo nekaj akcijskih fotografij in vas vabimo, da pomagate prihodnje leto še zvišati konkurenco na TOTeM-u! Rezultati 1. Zmajčki, Rod Jezerski zmaj Velenje 2. #Gamsi, Rod bistriških gamsov Kamnik 3. RDV3, Rod dobre volje Ljubljana owp/ reportaž Gor in dol po klancih na ROT-u Besedilo: Tinkara Mazej, fotografije: Alisa Kim Jagodic Dež bo. Prva misel pred začetkom letošnjega Republiškega orientacijskega tekmovanja, ki se je verjetno pojavila v glavi vsakega tekmovalca. ROT se je letos odvijal v Otlici na obrobju Trnovskega gozda pod organizacijsko taktirko ZTS in Sever-noprimorske območne organizacije tabornikov. Po prihodu in prijavi vseh ekip je sledil klasičen zbor in lov na prva mesta se je z odpeto himno lahko začel. Napetost se je stopnjevala in pričeli smo z reševanjem topografskih testov. Nato smo zavihteli še šestila, obračali geotrikotnike in računali razdalje - na vrsti je bilo vrisovanje. Za konec dneva smo opravili še nalogo signalizacije Morsejeve abecede. Naslednje jutro so se prve ekipe na progo podale že okoli pol sedmih. Na ramena smo si zavihteli nahrbtnike in se s kompasom in zemljevidom podali celodnevni dogodivščini iskanja kontrolnih točk naproti. Letos smo svojo pot na zemljevidu lahko spremljali ne samo po vsem znani karti DTK, temveč tudi po orientacijski karti. Pot nas je na začetku vodila po vaseh in cestah, kmalu pa smo zavili v Trnovski gozd. Prvi dan smo se preizkusili v risanju krokija, opisu in skici poti. Nadaljevali smo s prehodom minskega polja, signalizacijo Winklerjeve abecede, postavljanjem signalnega stolpa. Za konec smo se ekipe preizkusile še v znanju prve pomoči. Rane so bile seveda lažne, a so organizatorji poskrbeli za njihov izjemno realističen izgled. Po poti smo lahko občudovali številne kraške vrtače in upali, da se čim manj KT-jev znajde prav na njihovem dnu. Po prehojeni orientaciji smo končno zagledali naš cilj pri zavetišču na Čavnu. S prihodom ekip je na travniku počasi zraslo okoli trideset bivakov, katerih postavitev je bila ocenjena. Ocenjena sta bila tudi postavljeno ognjišče in trinožnik. Kmalu so zagoreli še številni ognji in cvrčanje čebule v kotličkih je napovedalo kuhanje okusnih golažev. Pred spanjem je bilo na vrsti še obvezno druženje ob ognju in kitari. Večer so nam polepšale zvezde, ki so se prikazale po celodnevni oblačnosti. Za razliko od prejšnjih let zjutraj ekipe niso imele vrisovanja, KT-je smo le prerisali na svoje zemljevide. Da smo se zares zbudili, smo začetek orientacije otvo-rili s hitrostno etapo in se tako pognali v zadnji del tekmovanja. Pot nas je vodila po robu planote, a smo si razgled na Vipavsko dolino na žalost le predstavljali, saj so ga zakrivali oblaki. Kljub temu smo bili tekmovalci nad lepotami narave več kot navdušeni. Na enem izmed KT-jev smo se preizkusili v streljanju z zračno puško, čakal nas je prihod pod kotom in za konec še skica terena, ki jo je popestril dež. Nekatere kategorije je pot vodila še do znamenitega Otliškega okna. Rahlo premočene so ekipe počasi kapljale v šolo in letošnji ROT se je bližal koncu. Čakalo nas je le še živčno čakanje rezultatov. Na srečo živčnost ni trajala dolgo. Tako je bil letošnji ROT, ki se ga je udeležilo 29 ekip, za nami. reportaža^jklilM§li Rezultati Popotniki 1. Tinini otroci, RSV Ljubljana 2. Pokončni bambusi, RST Domžale 3. Sovice, RMT Ljubljana Popotnice 1. Šunka in sir, RSV Ljubljana 2. Ogrožena vrsta, RST Domžale 3. Dvorogi samorogi, RAJ Cerkno Grče 1. Winxice, RMT Ljubljana 2. Lubadarji, ŠŽT 3. Če se gremo se pejmo, RMT Ljubljana Mnenja udeležencev Zelo mi je bila všeč lokacija letošnjega ROT-a, saj je ponujala možnost veliko lepih razgledov, na žalost pa nam jih je v večini kvarila megla. Najbolj sem bila vesela, ko smo se po mrzli soboti zvečer končno najedle dobro začinjenega in toplega golaža, da nas ponoči ni tako zelo zeblo. Vreme je poskrbelo za dokaj suha dneva, ni pa vzdržalo zadnje ure naše poti, zato smo skico terena in tek opravljale v dežju. Maruša Birsa, Rod Podkovani krap Ljubljana Letos se mi je ROT kljub zapletenosti in težavnosti izvedbe, ki ga prinese organizacija tako velikega tekmovanja, zdel zelo sproščen (kot se za SPOOT spodobi). Kljub temu da nas je zadnji dan malce dobil dež, je bilo super, bodočim KT-jevcem pa priporočam, da se še kdo odloči za prenosni žar in čevapčiče. Frenk Dragar, Rod II. grupe odredov Celje Letos sicer malo več "gor in dol" po klancih kot ponavadi. Celotna proga je potekala na orientacijski/ LIDAR karti, zato je bila orientacija zelo prijetna! Upam, da bo to postala stalna praksa na vseh orientacijskih tekmovanjih. Organizatorji, hvala vam za vaš trud in čas. Za nami je še en super ROT. Miha Grgič Jelen, Rod kraških j'rt Sežana Grčice 1. Mame, RSV Ljubljana 2. Lepe od tisoč rožic, RST Domžale 3. Najjace, RSV Ljubljana Korajža ima pohvalo: Organizatorji so letos poskrbeli tudi za spremljanje ekip v živo, ki je bilo omogočeno prek strani azimut.spletne-resitve.eu. Čakanje na rezultate je bilo tako napeto tudi za tiste, ki so ostali doma! 42 igigiorp/ od rodov Prvo rodovo srečanje Poletje je vedno polno norih dogodivščin. Izvajajo se različni tabori, izobraževalni tečaji, vodniški tečaji, zlet in še marsikaj. Vsako leto se poletje prehitro konča, a s tem se naše dogodivščine spet znova začnejo. S koncem poletja se namreč prične novo šolsko leto in s tem tudi novo taborniško leto, ki ga vsi nestrpno pričakujemo. Taborniki Rodu Veseli veter iz Murske Sobote smo naše letošnje taborniško leto pričeli na malo drugačen način kot običajno. Cel rod (okoli petdeset članov in staršev) se je zbral v soboškem parku, kjer smo leto otvorili s prvim zborom. Nato je vsak vodnik pripravil kratko aktivnost s svojim vodom, medtem ko je starešina rodu imel kratek sestanek s starši. Po koncu sestanka smo se še enkrat zbrali in se vodniki, otroci in tudi starši igrali skupne igre, pri katerih so uživali tako starši kot otroci. Tako kot hitro mine poletje, mine hitro tudi čas v taborniški družbi in že smo naredili še zaključni zbor in se vsi v en glas zadrli: "Zdravo!" Urša Pirš cu SKALAViCARKA za taPounice in Wounike Ne zamudite magičnega vlaka, ki vas bo v soboto, 28. oktobra 2017, popeljal na Skal a v i čar ko - šolo za čarovnice in čarovnike. Odhod iz perona 9 j bo ob 9-00, predviden povratek nazaj v svet bunkeljnov pa bo pozno popoldan, zato si rezervirajte cel dan. Vsaka ekipa mora imeti svojo čarovniško polico, seznam ostale opreme pa vam pošljemo v naslednjem obvestilu, Čarovniški pozdravi Profesorji Škalgvtčarke — šole -za čarovnice in čarovnike KDAJ Sobota, 28. oktober 2017. Zbor ekip je ob 9.00 pred PO 5 Skale (Skale 35 c, 3320 Velenje). Ekipam sporočamo, da bodo prijave odprte od 8-00 fn da pridejo na kraj tekmovanja vsaj pol ure prej in se prijavijo! f prijave 5 p Prijave so možne preko spletne strani http://skalska.rutka.net. Rok za prijavo ekip je petek, 22. 1 0. 201 7, EKIPA JE PRIJAVLJENA, KO PORAVNA STARTNINOi HUMANITARNA NOTA V Škalavičarki bomo zbirali odpadni papir In zamaike /tik Prijavo ekip, časovni plan in ostale informacije najdeš na http://skalska,rutka.net. Lep pozdrav, "ka" te briga!" KOMAJ ČAKAM, DA JO POSTAVIM PRED NAŠ VHOD. MISLIM DAJE V TEM CAS J OKOLI NAS Ž£ DOVOLJ GROZNIH STVARI. W JAZ SEM NAVDIH NAŠLA V FILMU d i DRAKULA. ZARADI KATEREGA ŠE ^ ZDAJ NE MOREM SPATI. ¿g Si lu t w i . ' 44 i&Bgl? / knjigožer in filmoljub Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom Sherman Alexie Besedilo in fotografija: Martin Justin "Če si star štirinajst let, tako kot jaz, pa še zmeraj jecljaš in sesljaš, to pomeni, da si največji bebo na svetu. Vsi v rezki me kakšnih dvakrat na dan pokličejo bebo. Kličejo me bebo, ko mi vlečejo dol hlače ali mi tlačijo glavo v školjko ali me samo tapkajo po glavi." BELE Jecljanje in sesljanje sta še najmanjša problema Arnolda Spirita - Juniorja, junaka in pripovedovalca Absolutno resničnega dnevnika Indijanca s polovičnim delovnim časom. Poleg tega se je rodil z "vodo v možganih" oziroma so se mu ob rojstvu možgani "utapljali v olju" (saj je možganska tekočina sestavljena predvsem iz maščob) oz. se je rodil z vodenoglavostjo (hidrocefalus). Pri šestih mesecih so ga operirali in mu tako rešili življenje, a mu je bolezen kljub temu pustila cel kup neprijetnih posledic. Najprej značilno povečano lobanjo, pa preveč zob, nenavadno postavo, eno kratkovidno in drugo daljnovidno oko ter epilepsijo: "Z ogromnimi stopali in telesom kot svinčnik sem med hojo po cesti zgledal kot velikanski L." To pa še ni bilo najslabše - Junior je namreč Indijanec, rojen v rezervatu plemena Spokane. V Sloveniji le malokdaj slišimo kaj o sodobnem življenju Indijancev, zato nekaj statistike: brezposelnost v indijanskih rezervatih je po večini več kot 40 % (v celotnih ZDA znaša 4,3 %), Indijanci v rezervatih živijo v povprečju 5 let manj kot ostali prebivalci Amerike, smrti, povezane z alkoholizmom pa so 5X bolj pogoste. Alkoholizem, nasilje, revščina in brezposelnost so ponavljajoče se teme v romanu - stvarnosti spokanskih Indijancev. Pa ne, da bi bili ti kaj manj inteligentni, "po naravi" bolj leni ali nagnjeni k pitju. V take obupne razmere jih je potisnila večstoletna zgodovina kolonizacije, rasizma, "osvajanja Divjega zahoda", diskriminacije, ki (očitno) traja še danes in se je zaveda tudi glavni junak. Čeprav prizna, da je ubog ("Ni problem v tem, da bi se mama in ata nekoč rodila bogata, pa bi potem zakockala vso družinsko bogastvo. Prihajata izmed ubogih ljudi, ki so prišli izmed ubogih ljudi, ki so izmed ubogih ljudi ..."), da v resnici nima nobenih možnosti za izboljšanje svojega življenja, se upre zgodovini in premaga to paralizo revščine. Vpiše se na bližnjo "belsko" šolo, ki 40 % svojih dijakov pošlje na univerze. Nihče v Juniorjevem okolju pa še ni slišal za diplomiranega Indijanca. Roman se ne spušča v optimistično motivacijo za življenje v stilu: "Živi svoje sanje! " in "Edino, kar ti stoji na poti do uspeha, je tvoja lastna lenoba!" Juniorju sicer uspe, a za seboj pusti prijatelje, generacije Indijancev, ki bodo nadaljevali svoje ubogo življenje, dokler se za njih ne bodo zavzeli ostali in predvsem država. Pravopisna drobtin'ca Kako se sklanja Marko v rodilniku? Kaj pa Marko Geržina? Markota Geržina? Nikakor. Marka Geržine. Pri sklanjanju imen si moramo zapomniti pet kratkih pravil: - pri moških vedno sklanjamo ime in priimek (glej zgoraj); - pri ženskah vedno sklanjamo samo ime (Maja Novak - Maje Novak); - če je ime nesklonljivo, se seveda ne sklanja (Ines, Nives, Karmen ...); - če se priimek končuje na -a, ga včasih tudi sklanjamo (Nuše Derende); - pri hkratnem navajanju ženskega in moškega imena ob priimku je sklanjanje priimka odvisno od imena bližje priimku (Nine in Anžeta Novaka; Anžeta in Nine Novak). V pomoč pri sklanjanju si poglejte poglavja o sklanjatvah v Slovenskem pravopisu (pravila so dostopna na spletu) ali pa si pomagajte z orodjem za pregibanje Amebis Besana: besana.amebis.si/pregibanje. Zala Šmid iz taborniške pesmarice /«azvgflbiib Vreme za lubezn Hamo & Tribute 2 Love c ... Naj bo že konec sonca! Naj neki pade z neba! Kaj bo iz tega konca? Kaj bo iz tega dežja? f ... Vreme, vreme, vreme za lubezen. c ... Zdaj se potijo rjuhe. Zdaj je nemirna božjast. Naj kriki motijo gluhe. Naj zlije se ji na čast! f ... Vreme, vreme, vreme za lubezen. Vreme, vreme, vreme za lu ... vreme za lubezen. c ... Naj bo že konec sonca! Naj neki pade s srca! Vsaj ena kaplja vrhunca, vdaj se pod težo neba. Besedilo: Gape ^s* T « „ - if r JSI « i" P W M /t Korajža pojasnjuje: Kitica se celotna igra v C akordu. C akord se na 4. dobo takta izmenjuje s svojo različico Cadd4, kar pomeni, da akordu dodamo 4. ton lestvice, v kateri igramo. V tem primeru je to lestvica C, in četrti ton je F. Cadd4: e a d g b e x 3 3 0 1 0 Izmenjauanje C in Cadd4: C Cadd4 C Cadd4 C Cad4 Naj ... bo že konec sonca . abracé sglp/ koledar akcij 21.-22. oktober Močne ukane orientacijsko tekmouanje 21. oktober Fotoorientacija fotoorientacijsko tekmouanje 20.-22. oktober Program RR taborniško izobražeuanje Kje: Celjski mladinski center 21-29 let fml Rok prijau: 16. oktober Cena: brezplačno r r ti 11 T A P O S OD HLjTKE n iiyittc Jesenski krog: oktober-december 2017 Zimski krog: januar-marec 2018 Več na tapos.taborniki.si, meni O programih, podmeni Program RR. ZTS v 28. oktober Skalska liga šaljiuo orientacijsko tekmouanje Kje: OŠ Škale 11+ let ■. v / . ,'i i Rok prijau: 22. oktober Cena: 45 €/ekipo ■ ' t Več na skalska.rutka.net. Četa Diuji uolk Škale : i ilrinHH 28. oktober - 5. nouember Vodniški tečaj Celjsko-zasauskega območja taborniško izobražeuanje t» je. jit .. > .i •^/JHSHW ■ .: * 1 3.-5 . nouember Usposabljanje za coache PP taborniško izobražeuanje tffo T APOS OD MUTKE CD ÍLUÍ&E Kje: Poligon, Ljubljana 23+ let Rok prijau: 1. nouember Cena: brezplačno Več na tapos.taborniki.si, meni O programih, podmeni Coachi PP. ZTS S 11.-12. nouember Vikend za GG uodnike taborniško izobražeuanje Ó TflBOffHIKI Kje: Postojna Več na Stenčasu. GG uodniki ZTS 18. nouember Vesela srečanja MZT taborniško srečanje 2.-3. december 20. ZNOT orientacijsko tekmouanje á Kje: okolica Domžal GG+ Rok prijau: 15. 11., nato do 23. 11. Cena: 40 €/ekipo, nato 65 €/ekipo Več na znot.rst-domzale.si Rod skalnih taborou Domžale mz* 9.- 10. december Posuet Komisije za uzgojo in izobražeuanje ter delo z odraslimi ZTS Taborniški posuet 5. december Dan prostouoljstua slouenski praznik I 9.-24. december Luč miru iz Betlehema mednarodna akcija vT/: . ¿V v bBKSS Še to, pa bo konec. Foto: Aleksandra Morana 2a