Slovenski dom Preis - cena - prezzo L 0.50 uto ym. . Sohriftlelfer, urednik, redattore: Mirko Javornik. — HerausgeUer. izdajatelj, editore: Ing. Sodja. — VToiksdruckerei. Ljudska tiskarna, Stamperia popolare: Jože Kramarift — Ljubljana, Kopitarjeva H. — Tel. 4001—4005. — Abouneinent, naročnina, abbonimcnto: L. 11. Ljubljana, petek, 17. septembra 1943 - št. 236 Die deutsche Abvvehr versetzt dem Feinde uberall blutige Schlage Hohe Verluste der Sowjets am Kuban und mittleren Front-abschnitt - Feindliehe Kraftegruppen bel Salerno vernichtet An* dem Fiihrerhanptanartier, am 15. Sept Das Oberkommando der Wehr-marht gibt bekannt: Beiderseits des Kuban and im s ii d -Iichen Abschnitt der Ostfront \vurd_en zahlreiche feindliehe Angriffe abgevvie-sen. Bei der Vernichtung einer von den riickwiirtigen Verbindungen abgeschnit-tenen Kraftegruppe verlor der Feind mehrere Tausend Tote, 600 Gefangene, 110 Panzer und 84 Geschiitze. _ Im mittleren Frontabschnitt traten die Sowjets westlich Jel n ja mit starker Panzer- und Luftunterstiitzung zum erwarteten Angriff an. Sie wurden nach erbitterten Kampfen unter schwe-ren blutigen Verlusten abgewehrt oder aufgefangen. Die Ktinipfe sind im vol-len Gange. Auch siidlich B jeli und siidlich des Ladogasees griff der Feind nach starker Artillerievorbereitung vergeb-lich an. In den beiden letzten Tagen verloren die Sowjets 201 Flugzeug. Im Raum von Salerno und Eb«li ■wurde auch gestern erbittert gekampft. Einige feindliehe Kampfgruppen wur-den vernichtet, der Landungskopf wei-ter eingeengt. Bei der Erstiirmung von Al ta vil la verloren die Amerikaner zahlreiche Tote und Gefangene. Die Luftwaffe vernichtete gestern einen Transporter von 8000 Brt. und bescha-digte 11 weitere Schiffe der Landungs-flotte. Starke hritisch - nordamerikanische Fliegerverbande grilfen i» den spiiten Abendstunden des 15. September nord-und vestfranzosisches Gebiet an. Beson-ders in VVohnvierteln der Stadt Pariš entstanden erhebliche Zerstorungen und Verluste unter der Bevolkerung. In der letzten Nacht ilogen wenige feindliehe Flugzeuge nach N o r d - und W e s t -deutschland ein. Vereinzelte Bom-benabwiirfe verursachten nur unbedeu-tenden Schadcn. Nach bisher voriiegen- DURISSIMI COLPI DELLA DIFESA TEDESCA den Meldungen wurden 9 feindliehe Flugzeuge zum Absturz gebracht. Deutsche Kampftlugzeuge bombar-dierten in der vergauecncn Nacht Einzel-ziele im Raum von Lo n d o n. Das Jagdgeschwader Molders erzielte am 15. September den 7000. Flugzeug-abschuss. Oberleutnant Novotnj, Fiihrer einer Jagdlliegergruppe, schoss in den letzten zwei Tagen an der Ostfront 12 feindli-che Flugzeuge ab und errang damit sei-ncu 215. Luftsieg. Nemška obramba zadaje sovražniku povsod zelo hude udarce Visoke sovjetske izgube ob Kubanu in na srednjem odseku vzhod, bojišča - Nasprotne skupine sil pri Salernu uničena Fiihrer jev glavni stan, 16. sept. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo naslednje poročilo: Na obeb straneh K u b a n a in na južnem odseku vzhodne fronte so bili odbiti številni sovražni napadi. Pri uničenju neke bojne skupine ki je bila odrezana od zvez z zaledjem, je izgubil sovražnik več tisoč mrtvih, 600 ujetnikov. 110 oklepnih vozil in 84 topov. 2 milijona vojakov in več kot 17.000 tankov in oklepnih vozil so Sovjeti izgubili v 72 dneh poletne ofenzive Berlin. 17. septembra. DNB. Berlinski vojaakl krogi pravijo, da se položaj na vzhodnem bojišču v poslednjih dneh ni bog ve kaj spremenil. Sovjeti nadaljujejo z napadi na južnem in srednjem odseku, na odseku pri Brijansku pa je prišlo do posebno hudih bojev. Prav tako so Sovjeti z močnimi oklepnimi in letalskimi silami začeli znova napadati zahodno od Jelnje, a nemške četa so jih v ogorčenih bitkah zavrnile. Prav tako eo Sovjeti poskuSali prodreti do nemških postojank na severnem spodletel). V sredo so se boljševiške sile lotile novega napada južno od Ladoškega jezera, vendar pa se zdi. da so tl nastopi krajavnega značaja, ki naj vožejo nemške čete. V preteklih 72 dneh poletne ofenzive so Sovjeti izgubili okrog 2 milijona mož, ki so deloma mrtvi, deloma ranjeni in zajeti. Vrh tega so Sovjeti izgubili 17.000 do 18.000 oklepnikov, številke izgub v letalih in topništvu ter drugem vojnem blagu so v razmerju s prej navedenimi visokimi izgubami odseku pri Bjelji, toda tudi ti poskusi so J tudi zelo težke. Obupna prizadevanja zaveznikov pri Salernu da bi preprečili doslej največji svoj poraz Stockholm, 17. septembra. DNB. Glavni stan generala Eisenhowerja pravi v svojem zapoznelem vojnem poročilu, ki ga je izdal v sredo, da so bili v Salernskem zalivu potrebni ponovni umiki severno-ameriških ln angleških čet, ker se je sovražnikov pritisk v zadnjih 24 urah še povečal. Sicer pa zadostuje, če samo povemo le to, kar pravijo r svojih poročilih zavezniki, in že bomo doblil točno sliko razpoloženja, ki danes vlada v Angliji in v Združenih ameriških državah. Vojni dopisnik družbe »Columbia Broad-casting Corporation« poroča z bojišča ob Sa-lernskem zalivu med drugim: Zlasti nemški tanki vrste »Tiger« igrajo pomembno vlogo pri nemških napadih, ki se neprestano ponavljajo, in zdaj je nam vsem jasno, da bodo najhujšl nemški napadi šele prišli. »United Press* poroča iz Londona: Nemški napadi so čedalje srditejši. Zdi se, da Eisenhower meče v bojni metež vse razpoložljive sil. da bi ; preprečil popoln poraz. Prihodnjih 72 ur bo | odločilnih za boj v Salernskem zalivu. Stock-j holmski Ust »Nya Dagllcht Allehanda« pravi I v poročilu iz Londona, da so Izgube na obeh straneh bile neznanske, vendar pa, da je treba tudi računati, da niso bile ameriške izgube najmanjše, zakaj Amerikanci se morajo zdaj tolči na odprtem polju In brez vsake naravne obrambe pred močnim nemškim topniškim ognjem, letalskimi napadi er o epnlml napadi. Nemci pa imajo v ro-■ kah najboljše postojanke, kar sl jih je sploh I mogoče misliti. Neki drugi vojni poročevalec V. armade t Salernu javlja, da so Nemci | zares pravi mojstri v vojskovanju in da se vse doslej le niso spustili v množične oklepne napade. Nemška pehota nastopa s skupinami desetih do dvanajstih oklepnikov ter ameriška strojnična gnezda z majhnimi oddelki obkoljuje. Nemci Imajo tu naravnost bajne vojake. »Daily Msil« pravi v svojem uvodniku, da se je spet pokazalo, koliko laže je za-I htevati uspešen in velik vojni nastop na evropskem zahodu, kakor pa ga izvesti. Vsi, ki so zahtevali drugo bojišče, si zdaj lahko predstavljajo, kakšen je ta amfibijski vojni nastop večjega obsega. Težave so vsekakor nepregledne, in vse kaže, da ja boj pri Salernu bil doslej največji poraz zavezniškega orožja od El Alameina dalje, če se ne bo vojna sreča v zadnjem hipu obrnila. Dal Quartier generale del Fiihrer, 16 settembre. II Comando Supremo delle Forze Armatc tomunica: D ambo le pnrti del C u b a n e nel settore meridionale del fronte orientale sono stati respinti numerosi attacchi nemici. Nella distruzione di un gruppo di forze, tagliato fuori dai collegamenti alle spalle, il neniico perdeva parecchie migliaia di morti, 600 prigionieri, 110 carri armati e 84 cannoni. Nel settore centrale del fronto i Sovietici passavano all'atteso attacco a occidente di J e 1 n j a, con forte protezione di carri armati e di reparti aerei. Essi venivano dopo duro combat-timento respinti o arrestati con gravi sanguinose perdite. I combattimenti sono in pieno corso. Anclie a sud dl Bieli e del lago Ladoga il nemi-co, dopo forte preparazione di arti-glieria, attaccava invano. _ _ . Nei due ultimi giorni i sovietici perdevano 201 aerei. Nella zona di Salerno ed Eboli anrhe ieri si comhattč aspramente. Al-cuni gruppi di forze nemiche furono di* Mrutti e la testa di sbaico ulteriormente riilotta. Nell’espugnazione di A 11 a v i 1 -1» gli americani ebbero numerosi morti e prigionieri. La Luftwalfe distrusse ieri un trasporto di 8000 mn. e danneggič ul-teriori 15 navi della flotta da sbarco. Foni reparti aerei anglo-nord-ameri-eani attaccavano nelle tarde ore pomeri-diane del lo settembre il territorio nord e ovest della F r a n e i a. Particolarmen-te nei quartieri abitati della eitta di P a r i g i si ebbero notevoli distruzioni e perdite tra la popolaaione. Nella notte seorsa pochi aerei nemici sorvolavano la Germania nord Occidental e. Singoli lanci di bombe causavano sola- mente danni insignificanti. Da notiiie Ii- Ženeva, ir. septembra. DNB. Zahodne nora giunte furono abbattuti » aerei ne- sil« so v V8liki za(Jrc,Bi mri|di bojev prl miei. . , , .. Salernu. Tožijo o težavah, ki jih imajo pri Apparecchi da combatUmento tedeschj izkrcavanju in 0 atrahotni bojni ihti. Ne- bombardavano nella scorsa notte sinfioa ugoden poležaj britsklh in kan»dsklh di-obiettivi nel territorio di Londr«. vizij T boju okr0(r s,lernekela llliva jg j* Lo„I,°rmO ae[eo »Molde«« ra«u»- med vrsUcami angleškega tiska jasno vi- fieva U 15 settembre la sua 7000 vittoria den, čeprav v Londonu }B washlngtonu °erf,a' i « * m , i- Prizadevajo da bi javnoetl prikrili, kakšen 11 primotenente Novotnr, comandante poraz so njihov. 6eU doilvel8. Prw]včerajš-di un gruppo da caccla, abbatteva uegU njim popoldne j, ReuUr it tUraeM ,tana Po Keuterjevem poročilu so nemške četo venomer prehajalo v protinapade, tako da so bili boji kar ee da ogorčeni. Nenadoma Pa poročevaleo tarna o težavah pri izkrcanju v salernskem zalivu, češ da se dajo primerjati samo i nastopi v Galllpoliju. Nadalje pravi, da eo bile angleške in ameriške čete prisiljene izkrcati se na oboli pred očmi sovražnika, ki se je močno utrdil v gorah nekaj kilometrov od morja. Angleške in ameriSke čete so si na moč prizadevale, da bi prišle do gorskih postojank. Pravi sicer, da se Je iz Eisenhowerjevega glavnega stana izvedelo, da se peta ameriška armada sijajno bori in da zaupa v svojo moč. Po tem poročilu naj bi generalu Clercku hitela na pomoč angleška osma armada z juga, ki pa Je še za najmanj 150 kilometrov oddaljena od salernskega bojišča. S temi besedami je hotel poročevaleo javnost okrepiti vsaj z majhnim upanjem, potem pa začenja govoriti o strahotni bojni Ihti v bitki južno od Napolija. Nemci so po njegovem poročilu podvzell naravnost obupne protinapade proti izkrcanim angleškim ln ameriškim četam. Priznava, da so angleške in ameriške izgube zelo hude. Taka potrta porodila so se vrstila ves torek In sredo. Ameriški poročevaleo v Alžiru potrjuje, da Elsenhoverjev glavni stan ne mara prikriti težavnega položaja na salernskem bojišču. Pravi, da imajo angleške in ameriške čete opravka * najboljšimi nemškimi oddelki. Nn srednjem odseku so nastopili _ Sovjeti zapadno od Jelnje ob močni podpori oklepnih sredstev in letal k pričakovanemu napadu. Bili so po_ogorčeni borbi s težkimi krvavimi izgubami odbiti ali prestreženi. Boji so v polnem teku. Tudi južno od Bjell j a in južno od Ladoškega jezera je sovražnik po močni topniški pripravi zaman napadel. V obeh zadnjih dneh so izgubili Sovjeti 201 letalo. Na ozemlju^pri Salernu in Eboli ju so bili včeraj ogorčeni boji. Ne-kfij sovražnih bojnih skupin je bilo uničenih, izkrcevalni mostobran pa nadalje zožen. Pri osvojitvi A 11 a -v i 11 e so izgubili Americani številne mrtvece in ujetnike. Letalstvo je uničilo včeraj eno prevozno ladjo z 8000 tonami in je poškodovalo 11 nadaljnjih ladij izkrcevalnega brodovja. Močni angleiko-ameriik* letalski oddelki so napadli v poznih večernih arah 15. septembra severno in zapadno francosko ozemlje. Posebno ▼ stanovanjskih četrtih mesta Pariza so nastala znatna razdejanja in izgube med prebivalstvom. V pretekli noči je priletelo malo sovražnih letal nad severno in zapadno Nemčijo. Posamično odvrie-ne bombe so povzročile le neznatno Škodo. Po dosedanjih poročilih je bilo 9 sovražnih letal sestreljenih. NemSka bojna letala so bombardirala v pretekli noči posamične cilje na ozemlju Londona. Letalski oddelek »MSlders« ja dosegel 15. septembra 7000. letalsko zmago. Nadporočnik Novotny, vodja neke letalske lovske skupine, je sestrelil v zadnjih dveh dneh na vzhodni fronti 12 sovražnih letal in je dosegel s tem svojo 215. letalsko zmago. Gospodarska tekma med Londonom in Washingtonom Južnoameriške države so ter išče, kjer se odigrava zagrizena gospodarska tekma med bogatima zaveznikoma Buenos Aires, 17. sopt. Ne le povojna vprašanja, pač pa tudi trgovsko tekmovanje otežkoča britansko amerlknnske odno. šaje na tleh južne Amerike. Ta vprašanja povzročajo Britancem že sedaj težke skrbi, kajti zdi se, da se skušajo Združene države za vsako ceno ustaliti v Južni Ameriki in izpodriniti angleški gospodarski vpliv. Tukaj ne gro za kak primer zdravega trgovskega tekmovanja na podlogi načela o prodaji in ponudbi. Le z veliko težavo odvažajo Združene države potrebne surovine ii južno-ameriških držav, po drugi strani pa zaradi pomanjkanja ladijskega prostora no morejo tega tržišča nasititi s industrijskimi izdelki. Sprva bi ae mogočo zdelo, da bi zaradi zemljepisnih okoliščin ameriške ladje industrijske izdelke brez nadaljnjega lahko dovažale v Južno Ameriko, toda pokazalo ae je, da se sproti po. javljajo tudi ovire časovnega značaja. Skrčeno Število ladij mora kmalu po svojem prihodu nastopiti pot povratka, da bi ix Južne Amerike navozilo novih aurovin. in zato so dogaja, da prihajajo iz Amerike na jug po surovine ladje, ki jih potem v Združenih državah naglo iztovarjajo, potem se pa urno vračajo na jug in ne zgubljajo nobenega časa za nakladanje izgotovljene, ga blaga v Združenih državah. Po drugi strani pa Velika Britanija za. radi omejitve Izdelave ni niti približno zadosti sposobna preskrbovati svoje odjemal. ce s potrebnim blagom in ta gospodarska šibkost obeh anglosaških velesil jasno kaže svoje poslediee v Južni Ameriki. Dve dejstvi pa spreminjata celotno sliko Združe. nim državam v prid. Prvič je dejstvo, da Združene državo če zmerom v večji množini lahko odvažajo Južno ameriške surovine. česar Velika Britanija ne zmore, dru- ■II — Neizprosna borba proti boljševizmu do končne zmage Vojna usoda se bo odločila na evropski celini, ne pa ob kakem obalnem mostišču Ženeva, it. * septembra. ultimi due giorni sul fronte orientale 12 aerei nemici, raggiungendo coai la sua 215 vittoria* I.,Se:e^ ^r‘ki poročal saipo o silno vro- »H k H biJ’3t> "b 49 km dolgem mostišču briUkih čet južll0 «*, N,polija Prazno čenčanje o enakosti pravic velikih in malih držav Amerikanci sami zavračajo Hullove sanjarije Lizbona, 17. septembra TP. Ameriški državni tajnik Hnll je imel po radiju govor, v katerem je v glavnem podal misli, ki jih je pred 25 leti že izrekel Wilson. Hullov govor je v ameriškem tisku zbudil unogo razprav. Državnemu tajniku očitajo, da »e ni d rial trdnih dejstev, marveč da se je Izgubljal v meglenem razpredanju splošnih načel. Prav zanimivo pa je stališče lista iNew ^ork Herald Tribune-, ki označuje govor kot ‘muzejsko blago« ter pravi, da je Hull gra- nadalje izjavlja, da so vse Hullove rečenlce o nfckl popolni suvereniteti in enakosti pred zakonom za vse narode, bedi velike bodi male, navadna sanjarij*. Vendar so se Hullove misli izkazale za neresnične. Dogodki sami so Izpričali, da se svet nikakor ne strinja s Hullovlml mislimi. Hull se je torej v svojem govoru trudil, d bi na dolgo in široko razpravljal o pravicah malih držav, hkrati pa je ameriški judovski list izrekel pravo mnenje ameriških političnih krogov. Bukarešta, 17. septembra. DNB. »Borba Nemčije in njoniH zaveznlo proti boljševizmu se bo nadaljevala do končne zmage: to je prava bitka za Evropo.« s temi besedami uradni romunski list >Timpul« odgovarja na angleško izjavo, češ da se je »naskok na ev- ropsko trdnjavo« zdaj začel. Odločitev glede vojne usode ne bo padla na kakem mostišču ob evropskem obalnem ozemlju, marveč samo v bitki velikih nasprotnih armad na evropski celini, zaključuje list. Japonska vojaška moč vedno bolj narašča Tako s kopnega kakor z morja je Japonska nedotakljiva Tokio, 17. septembra. DNB. »Amerikanci ne bodo nikdar mogli napasti Japonske s kopnimi in pomorskimi silami, vendar pa moramo biti prpravljenl, da bodo z lotalskih postojank poslali nad nas svoje težke bombnike. Zateo moramo zbrati vse sile ter svoje letalstvo in letalsko obrambo okrepiti,« je iz-javil generalni major Jahag, načelnih tiskovnega oddelka japonske armade. »Zdi se, da sovražnik meni,« — tako je Jahag nadaljeval — »da m njegovi napadi v Evropi ln na Tihem njorju svetovni polo- žaj spremenili v njegov prid. Zato je bilo pričakovati, da bodo Angleži in Amerikanci po sestanku v Quebecu najprej začeli z veliko propagando ter počakali, kakšen uspeh bo rodila. Vendar pa tega uspeha nikjer ni bilo, ln zato sovražnik ne more več čakati«. »Cim dlje traja vojna,« tako je zaključil Jahag, «tem bolj bo narastla naio moč. Cim večja bremena bo vojna naložila posamezniku. tem bolj se bo japonsko ljudstvo r odločnosti strnilo.« Zdaj se morajo Angleži sami boriti Londonski listi že tarnajo, ker ni nobenega drugega izhoda Ženeva, 17. sept. DNB. Angleži so morajo | tavlja, da so si vsi zavezniško zmago mnogo zdaj sami boriti. Brltski tisk si je »zmago« j laže predstavljal, toda zdaj bodo morali dl! cel miselni sestav o svetovni organfza- I ki načela o suvereniteti in enakosti v pra-ciji, kakor so sanjali o njej že 1. l3li). List j vicah malih držav z zasmehom zametujejo. v Italiji mnogo laže predstavljal. Vsi Ion donski listi prav potrto pišejo o razvoju vojaških dogodkov v Italiji. Posebna zagrenjenost je vidna v pisanju levičarskega lista *News Chronlcle«, ki celo obtožuje odgovorne voditelje, ker je po sloviti »brezpogojni« Ba-doglijevi izdaji prišlo do najhujših borb v Italiji, ki zadajajo Angležem in Amerikan-eem težke skrbi. Zdaj se je šele pokazalo, da bodo mogli Italijo osvojiti le kilometer za kilometrom. Londonski list z žalostjo ugo- računati s trdimi' dejstvi resničnega položaja. Nobenega drugega izhoda ni več. Zdaj se je treba boriti. Seveda je to za Angleža prav posebno težko, ker nima prav nobene druge poti ln se mora zdaj sam boriti. List »Times« se bavi s položajem pete armade ln pomožnih britskih ter kanadskih skupin pri Salernu. Priznava, da je položaj zelo kočljiv. Zdaj se ves angleški tisk bavl a težavami, ki . so se pri Salernu nenadoma pokazale. gič pa okoliščina, da Združena države po svojih vollklh bančnih zavodih stalno preplavljajo Južno Ameriko s svojimi kre-ditt ln posojili, medtem ko morajo Britanci ves svoj narodni dohodek porabljati izključno za plačevanje vojnih stroškov sedanje silno drage vojne. Znto se ne bi smeli čuditi, ako so v Londonu nenadoma začeli vsi govoriti o potrebi sporazuma s svojim ameriškim zaveznikom, ki se pa za te glasove ne meni preveč. Pa tudi spo. razum, po katerem hrepene londonski fi. nančniki, bi pripeljal le do tega zaključka, da bi se utegnila izključno le Argentina včleniti med angleške trgovske privrženco, kajti edino v tej državi se Združenim državam ne posreči, da bi uveljavile svojo gospodarsko silo. Gospodarski pregledi ostalih južno ameriških držav pa kažejo, da tam Velika Britanija ne igra nobene vlogo več. To so Izgubljene bitke, ki jib nobeno zgodovinsko dogajanje ne more' prikriti, ki bodo pa Veliko Britanijo v bodoče še drago veljale. Tudi predsednik ameriške trgovinske zbornice Johnston, ki se je dalj čssa mudil v Angliji, da bi se pogovoril o angleško ameriških gospodarskih vprašanjih, potrjuje gospodarsko tekmo v anglosaškem taboru. Ko so je povrnil v WashIngton, je ubral Čisto drugačne strune kakor v Angliji, kjer je delal poklone angleškim načinom ln naravnost beračil za tovariško sodelovanje. Johnston je med Anglijo in Združenimi državami ugotovil neke vrjite »bistveno du-šeslovno razliko«, ki tiči v tem, da angleški podjetniki zelo radi vedrijo na varnem, medtem ko ameriški trgovci stalno iščejo novih trgov in odjemalcev. Anglija so zanaša na nadzorstvene trge. Združene države pa na svobodno gospodarsko tekmo. Tako bo torej težko spričo teh okoliščin najti enotno črto in ta načela prilagoditi sovjetskemu ustroju, ki »ploh odklanja sleherno zasebno gospodarstvo. Egiptska viada se bori za čuvanje javne morale in za Izboljšanje šolstva Ankara, 17. septembra. Egiptska vlada ja pripravila več zakonskih osnutkov, ki «o značilni za razmere, v katere je Egipt zašel zaradi navzočnosti zavezniških vojsk. Ore za zakonski osnutek za zaščito javne morale, katero po navedbah vladne izjave tuji vojaki v deželi močno Izpodkopavajo. Z načrtnim in stalnim varstvom študentov ln dijakov višjih šol hi po mnenja kairskih listov mladino obvarovali pred pospema-nj-ra slabih zgledov, ki jih tuji vojaki dajejo Egiptu.. Zaščititi bo treba ženska in dekleta, da bi bile varne pred vedno pogostejšimi napadi tujih ljudi. V tej zvezi ugotavlja eglptskl tisk. da je prišlo samo v enem masecu do niš manj kakor 47 napadov angleških vojakov na cglptake fene in dekleta. Llat »Akram« je nedavno objavil statistiko o naglem naraščanja spolnih bolezni, za katerih pobijanja primanjkuje potrebnih zdravil, ki eo prihranjena izključno le za tuje vojake. Število teh bolezenskih primerov se je za trikrat povečalo v primeri * predvojnimi časi. Drug zakonski osnutek, o katerem razpravlja eglptski parlament, so šolska vprašanja. Po tem zakonu bodo v bodoče v Egiptu prepovedali v«e šole, ki jih vidriu-jejo verski redovi, razne misijonske družbo ln drugi tujci s sredstvi, ki jih dajejo tuje države. Izjetne bi bile dovoljene samo na podlagi posebnih dovoljenj vlade. Za šole ta vrste, ki že delujejo, pa bo vlaSH našla pot, po kateri bo polagoma podržavi« in prevzela te šole. T, zakonski osnu-tek je zelo daljnosežen. Vajti v egiptskih mestib je veliko število tujih šol, ki so dobro obiskane in v katere pošiljajo zlasti boljšo družine svoje otroke. Zanimivo je, da Pfi tej priliki egipUki listi poudarjajo, da bodo v prvi vrsti udarjene francoske ln italijanske šole, ker bodo Za angleške šole veljale Izjemne ugodnostne določbe. Vse kaže. da se Anrležl na vse kriplje trudijo, d* M pretrgali stare kulturne in duhovna ■ vplivi, Francije tu Italijo v Egiptu in sku-J *all Egipt tudi duhovno zasužnjiti. Stran Z »SLOVENSKI DOM«, dno 17. 6e?ptembm 1943. štev. 208. Bosanski muslimani se vračajo na svojo osvobojeno rodno grudo Življenjska pot Bosanca — pot, kakršno je hodilo še nešteto drugih musiimanov P. K. Ko so nemške in zavezniške čete po široko zasnovanem nairtu rešile Bosno j>red krvavim nasiljem komunističnih Titovih tolp in so bolgarski oddelki prevzeli r varstvo del teh pokrajin, se je muslimansko bosensko prebivalstvo vrnilo spet na svoje domove. S temi muslimani pa se je vrnil tudi Bokto Dišarevič. Življenjska pot Bekta Dišareviča je sicer življenjska pot enega samega človeka, vendar pa nam v marskakšnem oziru nudi »Itko vsega muslimanskega življa v Bosni. V svoji, 8lcer no preveč gladki, a vendar razumljivi nemščini nam je pripovedoval, d« je leta 1910 kot 23 letni fant vstopil v I. bosenski pehotni polk. Bosna jo tedaj imela vsega Bkupaj štiri pehotne polke, ki so Imeli svoje vojašnice v Sarajevu, Banjaluki, Tuzli in v Mostarju. Eden teh polkov Je potem imel svoj sedež tudi na cesarskem Dunaju. Tudi Bekto Dišarevič je prišel na Dunaj v vojašnico vojvode Albrechta in je tam preživel tri najlepša leta svojega življenja — nam je dejal. »Eno samo mesto je na svetu, in to me«to je Dunaj,« je dejal smehljaje. Za tri krajcarje se je lahko peljal z ogromnim kolesom v dunajskem Praterju in zviška gledul na Dunaj. Ko se Je lota 1D14 začela svetovna vojna, Je tudi Bekta Dišarevič odrinil s svojim polkom na vojsko. Najprej se je boril proti Srbom, pozimi 1914-15 pa se je v Karpatih vojskoval s Rusi. Pri Lwowu je bil prvič ranjen. Krogla ga je oplazila po nogi, a rana se je kmalu zacelila. Do leta 1917 se je boril v Busljl, nato pa so ga poslali na italijansko bojišče. Tam je bil potem (e dvakrat ranjen, preden je bila vojna končana. Za svojo hrabrost je bil tudi odlikovan. Ob Dnjestru so mu podelili srebrno kolajno II. stopnje za hrabrost, na italijanskem bojišču pa je bil odlikovan še s srebrno kolajno I. stopnje. Ko smo ga prosili, naj nam te kolajne pokaže, je molče in z mrkim obrazom pokazal na razvaline svoje hiše, v kateri je bil živel tri in dvajset let. Z vsem svojim premoženjem je Bokto Dl-šarovič izgubil tudi svoje tri kolajne, ki jih je bil skrbno hranil za spomin kot svojo največjo dragocenost Po nemškem bojnem pohodu so dvignili glave Srbi, ki so podnevi kmetovali, ponoči pa so se šli banditov. Strahovali so inusllmnnsko prebivalstvo. Nekega dne je prišla z gora oborožena tolpa in zažgala muslimanske hiše, med drugim tudi neko poslopje, kamor se je bilo zateklo okrog 30 žensk in otrok. Vse je bilo uničeno. To ee je zgodilo Jeseni 1941. Bekto in njegovi domači so mogli rešiti le golo življenje. Živeli so potem, kakor še mnogo drugih muslimanov, v »ekern bosenskem mestecu, dokler se niso slednjič spomladi leta 1943 pod zaščito rednih čet spet vrnili na svojo domačo grudo. »Da, bili so to težki časi,« je dejal Bekto Dišarevič ter počasi potisnil svoj fes nazaj. Zelo rad bi nam bil ta Bosaneo pokazal tisto tri svoje kolajne, s katerimi je bil odlikovan, zakaj ponosen je, da je odlično služil v avstrijski vojski. Ko da bi hotel dokazati svojega bojevitega duha, je na koncu svojega pripovedovanja še pristavil, da se je prostovoljno priglasil k hrvaškemu orožništvu. To je Bekto Dišarevič, In takšnih Dl-šarevičev je še več. Belgrajska »Obnova« o osvoboditvi Mussolinija Bel grad, 16. sept. DNB. Belgrajski opoldanski list »Obnova« je napisal obširen članek o osvoboditvi Benita Mussolinija. Vredno je posebnega poudarka, pravi plsee, da so Nemci z viteškim duhom in v vztrajni zvestobi stali ob strani svojega zaveznika. Ne-glede na vse drugo že moralna lepota in veličina dogodka udarita v oči. Fiihrcr je s tem dejanjem hotel dokazati svoje osebno spodtovanjo do Mussolinija. Bolgari se zgražajo nad Badoiljevtm izdajstvom , sept. DNB. Z velikim poudarkom objavljajo bolgarski listi Izdajstvo Italije* ^»ll že v svojih naslovih Izražajo iBtažanje nad Italijansko ^vdajo. »Zora« poudarja, da razvoj dogodkov v Italiji nemškega - poveljstva ni presenetil. Vdajo Bado-glienve vlade štejejo med izdajstva and lastnim narodom in svojim viteškim zaveznikom, kakršnih zgodovina ne pozna. Ta očitek poudarjajo listi v posebni obliki. Italijanska vlada ni skušala ohraniti le videza, da bo svojemu zavezništvu ostala zvesta, temveč je prelomila tudi vojaško častno besedo. V resnici je izdajnlška vlada pripravljala tudi polom nemških vojsk v Italiji. Razburjenje je toliko večje, ker je Italijanska vlada po podpisu premirja dovolila bombni napad na Neapelj, kakor tudi nadaljevanje vojskovanja in je s tem postala odgovorna za smrt tisočev ljudi. Nihče na bo mogel dolžiti Nemcev, da niso po Mussolinijevem padcu storili vsega, da bi zagotovili nadaljevanje Italijanskega odpora. Nemci smatrajo laž ln zahrbtnost za naj-večjl sramoti. Badogllo je že nekaj ur potem, ko je dal svojo častno besedo kot vojak, postal izdajalec. Nemška vlada, ki je bila poučena o podrobnostih te izdaje, je storila avojo dolžnost. ++ Ameriškemu gospodarstvu se obetajo hudi časi V krogih londonske City računajo, da se gospodarstvu Združenih ameriških držav obetajo črni dnevi. Vzroki za nevarnost denarne poplave se navadno kažejo v denarnem obtoku, v cenah, v plačah, delavskih mezdah ln v tečaju vrednostnih papirjev. V Ameriki so se mezde Industrijskih dclav-cer v preteklem letu dvignile za 15, v Angliji pa aamo za 7 odstotkov. V Združenih ameriških državah je bilo v Istem razdobju polovico več denarja v obtoku kakor prej. v Angliji pa le 20 odstotkov,' Od januarja so delnice ameriške Industrije poskočile povprečno za 20 odstotkov, angleško pa »amo za 4 do 5 odstotkov. V Angliji računajo, da bedo polovloo vojnih stroškov lahko krili a taksami, r Ameriki pa da Jih bodo mogli kriti le 90 odstotkov. Na podlagi teh n doto vi to/ sklepajo v londonskih gospodarskih krogih, da utegne sicer tudi v Angliji priti do donnrno poplave, a ta se niti primerjati ne bi dala s tisto, ki grozi Združenim ameriškim drža- Tudi srbski kmetovalec je začel gojiti sojo Srbskim poljedelskim strokovnjakom se je po dolgem poskušanju zdaj le posročilo prilagoditi nekatere vri*e soje podnebju v Srbiji. Ta uspeh je zeli pomemben, saj je znano, da ima soja v sebi veliko hranilno vrednost. V Belgradu Imajo tudi že tovarno z« predelovanje noje. V njej izdelaj«ji* — čepruv za zdaj še v zelo omejenih koMčir.ah — iz soje mleko in moko. (»La Corrispon-denza«.) Iskra električnega zvonca pognala hišo v zrak V nekem mestu v zahodni Nemčiji se je zadnjič pripetila dokaj nenavadna nesreča. Ob vhodu v neko hišo je nnznaneo pritisnil na električni zvonec, da bi mu odprli, zakaj v tej hiši je Imel nujen opravek. A t trenutku, ko je pritisnil na električni zvonec, je nastala silna eksplozija, ln hišo Je dobesedno razneslo. Seveda so ljudje ugibali vse mogoče stvari o vzrokih ta čudne nesreče, nazadnje pa so le ugotovili, da ni moglo biti drugače ko takole: Med tem časom, ko ni bilo gospod ir ja doma, je v njegovem stanovanju počila cev plinske napeljave ln je plin napolnil vso hišo. Ko Je tisti neznaneo pozvonil, je majhna električna iskra pri zvoncu vnela plin, kt Je v trenutku z vso silo eksplodiral ter pognal hišo ▼ zrak. lij nbl Jana Koledar Petek, 17. klmovca: Kvatre; Rane sv. Fr. Asiškega; Lambert, škof ln mučeneo. Sobota, 18. klmovca: Kvatre; Jožef Ku-pertinskl, »poznavalec; Riharda, cesarica. Obvestila Meščanska Kola v Uchtenturnovem za. vodu. 20. in 21. septembra bodo popravni iipltl za I., II. in III. razred. Začetek obakrat ob 8. Vpisovanje za šolsko leto 1943.44. bo v dneh 1., 2., 4. in 5. oktobra. 1 OMA/.IC • BI U \\l H ^ Nova naselbina na Galjevici Zrasla bo tudi nova tovarna H. Kadar pa je bil sam, se je zagledal čez grailiške okope in nasipe na oni skrivnostni prostor vilinskega gradišča, ki je zanj bil svet, kot je sveta zemlja okrog cerkve; tam je bilo ! cejšnja bodočnost. Zemlja je tam ros bar- Ljubljana, 16. septembra. Naselbina Galjevlca pod dolenjskim kolodvorom do potoka Galjevca je v Ljubljani že splošno znana in marsikdo izmed Ljubljančanov sl jo rad ogleda, saj je živ dokaz, kaj zmorejo tudi malt ljudje, ako najdejo umevanje takih člniteljev, kakor sta mestna občina in Mestna hranilnica, in pa seveda tudi, ako so ljudje marljivi ln imajo veselje postaviti si lastne domove. Danes ta naselbina živi mirno življenje — mali domovi, po večini enodružinsko pritlične in visokopritlične hiše ln hišice sredi idiličnih vrtov nudijo dostojno bivališče nad 130 družinam In za toliko stanovanj so ti mali in po večini nepremožni ljudje pred leti razbremenili mesto Ljubljano, to pa v času največje stanovanjske stiske, okoli leta 1930. Galjovčanl so do malega svoje domove tudi že vsi izplačali, tako da so dandanes res vsi na svojem. Kjer je bil prej pust, močviron in s preslico zaraščen travnik. tam polje danes življenje, polno otroškega smeha in družinske sreče. Zo tedaj, ko so ti kolonisti gradili začetke svoje naselbine, so bistri ljudje napovedovali, da čaka ta del mesta še pre- pokopuno očetovo srce, tam truplo njegovo. Nekoč pa je na skrivnostnem gradišča zagledal velikega zelenca, ki je z rešetom ščinil snme zlatnike. Ustavi se. Tedaj ga gradiški zakladnik povabi: »Pridi bliže! Rosi, rosi, rosil In trikrat zajmi!« Pastirčkovo srce Je bilo čisto, kot je bil čist tudi njegov obraz, saj so ga vsako jutro umile solze za dragim očetom: zato je pogumno pristopil ter z rokami enkrat zajel zelenčevih zlatnikov. ,, S M. V tem trenntkn pa se je zemlja skrivnostnega gradišča odprla in zazijala je globoka jama; vanjo se je pogreznila zelenčeva kad z zlatniki in zakladnikom vred, nato je pri priči vse Izginilo. Pastirček je padal In padal vedno globlja ln globlje. Zdelo m no je ie cela večnost in spomnil se je pastirske igre, kadar so v gra-diško jamo metali kamenje ter radovedno prisluškovali, kako dolgo bo padal in kdaj bo končno zamolkel odmev naznanil, da je priletel na tla. In zdaj on pada prav tako kot prej razno kamenje; vedno globlje in globlje ... S Spod. Štajerskega Znameniti rezljani oltar pri Sv. Bolfenku na Pohorju, ki ga je razjedal črv, je zdaj rešen propasti. Za ohranitev so porabili 220 kilogramov pruske kisline v obliki ciklon-skega plina. Oltar je glavno delo tirolskega rezbarja ln slikarja Mihaela Pacherja, ki je umrl leta 1498 v Solnogradu. Gorenjska janska, toda na sončni legi je ln blizu Dolenjsko ceste. Res so pričele kmalu potem tam okoli rasti vedno nove hiše ln vile, tako pod Golovcem, na golovškem pobočju, okoli Rakovnika in ob ter pod Dolenjsko cesto, To dni pa so se pričela na Galjevici tik ob dosedanji naselbini temeljna dela za novo lepo naselbino, ki bo imela tudi lastno tovarno. Pred časom Je namreč kupil gosp. Schweiger, lastnik znane tovarne sadnih sokov »Malina«, obsežen travnik, ki sega skoraj od železniške proge pa do potoka Galjevca, in sicer vzhodno od doeodanje kolonije, ob poti, ki vodi na Jurčkovo pot. Ta travnik so imele do sedaj v najemu nekatere bližnje galjevške družine, ki so ga skrbno obdelovale in ga spremenile prav tako kakor svojo naselbino v en sam ploden vrt te letos pa jim je bilo sporočeno, da imajo ta travnik, žal, letos poslednjič v najemu, ker se bodo morali vrtički ln njivice umakniti še bolj koristnemu namenu, J namreč novi stanovanjski naselbini, ki jo misli tam g. Schwolger zgraditi. Kakor smo poučeni, namorava g. Schwoiger tam postaviti deset enonadstropnih stanovanjskih [ hiš, od katerih bo vsaka imela tri do štiri i stanovanja, torej bo zgrajenih okoli 30 do J 40 novih stanovanj, ki bodo sončna ln v mirnem kraju, vstran od hrupnega cestnega prometa. Seveda bodo tudi nove hiše obdane z vrtovi, saj omenjeni travnik nudi za to dovolj možnosti. Hkrati pa je g. Schweiger namenjen ob tej stanovanjski naselbini zgraditi za svoje podjetje »Malino« tudi novo tovarniško poslopje, v katero namerava prenesti svojo tovarno Iz Šiške. Načrte, za stanovanjsko naselbino ln za novo tovarno je napravil arh. Mesar, kar nun jamfti, da bo vea nova naselbina effra-jena ros okusno in kraju primerno. Stanovanja bodo seveda v prvi vrsti namenjena uradnikom in delavcem podjetja. Nekoliko težav je s temelji za nova poslopja. Tla sicer niso več močvirnata, odkar je regulirana Ljubljanica in znatno poglobljeni potok Galjevco In sosedni jarki, vendar pa so mehka in je plast hnmnsa zelo globoka, pod njim pa plast šote. Zemljišče si je ogledal znani naš statik g. inž. Dimnik, gradl- Prosimo vse naročnike na zbirko »Svet« da pridejo sami po prvo knjigo »DENAR« v upravo »Sveta«, Kopitarjeva 6 Z Gorenjskega Žrebeta li Ziljske doline. V Šmohorju je bil te dni uradno določeni sejem žrebet za pleme. Iz vseh krajev Ziljske doline so kmetje privedli lepe kobile z žrebeti. Bilo je vsega skupaj nad 400 glav. Žrebeta so bila oštevilčena. To je bila prepričevalna slika gospodarske zmogljivosti ziljskih kmetovalcev. Prišli so kmetski strokovnjaki lz različnih nemških 6krožlj. Prodaja se je naglo razvijala. Prav hitro Je bilo prodanih 245 žrebet po razmeroma visokih cenah. Od teh Jih je šlo 240 1* Smohorskega okrožja drugam na Koroško, kakor tudi na Zgornje in >7ižje Avstrijsko, na Dunaj in v sudetske kraje. telj večjih poslopij v Ljubljani, kakor >■ pr. nebotičnika. G. inž. Dimnik je določil, da morajo biti temelji tudi za ta poslopja, čeprav bodo skoraj ob železnici, zgrajeni prav tako, kakor pa vsa večja poslopja na Barju, namreč na pilotih. To ee bo tudi zgodilo. Ako bo delo srečno napredovalo, bodo nekatera poslopja že pred zimo Imela vsaj temelje. 2e pred 15 leti je bil sprožen predlog, naj se travniki pod dolonjsko progo porabijo za stanovanjska naselja in za nove tovarne, med drugim so nekateri podjetniki nameravali zgradit) tam tudi tovarno tako zvanega ameriškega kvasa, ki bi leda) prav prišel, pa se je ta stvar zaradi odpora kartela proizvajalcev navadnega kvasa razbila. Vsekakor pa je zraslo tam mnogo stanovanjskih hiš, hvalevredena Iniciativa g. 8chweigerja pa kBŽe, da se bo sčasoma pod Rakovnikom razvil cel nov, živahen mestni okraj, ki no bo prav nič zaostajal za drugimi ljubljanskimi, v marsičem pa jih bo še celo prekašal. Iz Hrvaške Nove znamke tCrna legija*. Uetaška mladina bo Izdala za prihodnje koledarsko leto znamke v treh vrednostih. Na vsaki znamki bo napis »Nezavlsna Država Hrvat-ska«. Prva znamka bo rdeče barve z napisom »črna legija v borbi« z vrednostjo 2 + 1, druga v modri barvi i napisom »Straža na Drini« v vrednosti 8.50 + 1.50 ln črna z napisom »Jure vitez Francetlč« v vrednosti 12.50 + 5.50. Razpisali so poseben natečaj. Nagradili bodo tri najboljša dela hrvatskih risarjev. Novi docenti na hrvatskem vseučilišču. Z naredbo ministra za narodno prosveto so imenovani sledeči docenti na Hrvatskem vseučilišču v Zagrebu: Na medicinski fakulteti: dr. Stanislav Szabo, dr. Ante Vuletič, dr. Evgen Nežlč, dr. Pavel Čepalič dr. Ivo Jakupovlč, podpolkovnik dr. Baldo Duklč, dr. Tvrdko Dujmušlč, dr. Nikolaj SeparoviS ln dr. Jožo Budak. V Poiegi je umrl muleniške smrti župnik Ivan Gjančič. 2e kot dijak je brez strahu kazal svojo hrvatsko zavest. Zato je njegova mučeniška smrt zelo pretresla vse njegove znance, ki jih je imel zaradi svojega blagega značaja mnogo. V Zagrebu so vseučilišču priključili geodetski oddelek. Po koncu projšnje svetovne vojne so hrvatskl strokovnjaki videli, kakšne važnosti Je geodetski oddelek pri polje-delsko-tehničnih vprašanjih. Zato so tehnični fakulteti ▼ Zagrebu priključili tudi geodetski oddelek, ki bo ga pozneje združili n kulturno-lnženlrskim. Kakšne važnosti je geodetska znanost, vidimo lz tega, da so ln-ženerji, ki so dokončali študij na tem zavodu, Izsušili že 750.000 katstralnlh juter zemlje, na kateri pridelajo okrog 10.000 vagonov živeža. PLAČAJTE NAROČNINO! Joi« M a h n < £i L A F Quo vadiš je po priznanju vieh ocenjevalcev knjiga trajne vrednosti ki je bodo stari in mladi zmeraj veseli Quo vadiš romaa T izvirnih slikah mora priti med Vaie knjige Dobite jo ▼ Upravi Slovenskega doma. Ljudska tiskarna Broširana .......................... lir ta naročnike Slov. doma , , 25 lir v pol platno vezana • , , > , 45 lir vezana, luksuzna 6* l>r Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini ii prve avetovne vojne Ko je dospel do majhne poeeke, ee je za trenutek ustavil, da bi se odpočil in razgledal. Stene v Komarčl ln pod Pršlv-cem eo bile mokre ln črnolisaate. Iznad ozkih gozdnatih jezikov, ki so segali visoko pod pečine, so se odmotavale megle in se dvigale nad dolino. Nebo je bilo je-klenomodro, nad njim, na zahodu, pa bakre* nozlato. Zrak je bil čist in svež, njegov korak krepak ln prožen. Po listju drevee e« je še vedno pretakalo in ourljalo. Sredi gostih krošenj so razigrano zaščebetali ptiči. Zvonko, kakor bi nevidni škrati - kovafikl udarjali po srebrnih nakovalcih, so drobili kosi. Med debil se je začelo svitati. V nalivu nastale luže so se v žaru večerne r zarje bleščale kakor raztopljeno rumeno zlato. Bližal se je robu gozda. (* Slonel je na oknu zgornje sobe v koči ( Na kraju. Na jasnem nočnem nebu je utri- I palo na tisoče zvezd. V globoki, mehko po- II stlanl, vijoličnozeleni konti pod kočo *o f počivali in te v spanju drug k drugemu To skrbno in načrtno nadzorstvo bi še najlaže primerjal nadzorstvu, kakor ga ima urejenega vodstvo naše vojno mornarice, ko njegovi poveljniki sleherni trenutek spremljajo in nadzorujejo celo najskrivnejša pota nasprotnikovih nevidnih podvodnih ladij. Na videz se zdi tako nadzorstvo nemogoče, to zlasti človeku, ki sam ni imel nikoli opraviti s pravo vohunsko službo. Toda v tej je še nešteto drugih 11 reči, ki bi se nepoučenemu človeku i1 zdele nemogoče in neverjetne, pa so za nas, ki delamo v tej stroki, skoraj samo po sebi umevne. Priznati moram, da tudi ja® kot človek, ki je bil dolgo v obveščevalni službi, tedaj še tega nisem vedel. Mislim, da zaradi tega ne, ker so mi vedno dajali take naloge, da se jim jo zdelo prav, če tega ne vem. Zaradi tega se mi tiste razburjene dni v Tobolsku in Jekaterinburgu niti zdaleč ni sanjalo, kakšnega ogromnega zanimanja sem bil v zapletenem delovanju skrivne diplomacije deležen prav 1 tiete čase. 1 Nisem vedel, kalko vneto so se okoli mene nevidno in neslišno pletle niti ogromne diplomatske, politične in vohunske spletke. Bil sem tedaj kar se da pomembna, da, lahko rečem, bistveno pomembna figura na šahovnici tedanje skrivne diplomacije vseh prizadetih držav. Nad menoj je bila iztegnjena nevid-. na, pa mogočna roka, ki bi bila nare-, dila potezo, katera naj bi bila odločila o usodi vladarske rodbine Romanovih in o usodi vsega ruskega ljudstva. Toda vse to sem zvedel šele dosti pozneje, tedaj, ko je bilo prepozno in ni bilo poti usode moči več spremeniti. 15. maja 1918. Že nekaj dni je, Icar se nama je začelo spet porajati in obujati upanje in to v ne majhni meri. Razlogi za to so številni, poglavitno pa je to, da so srečne okoliščine kdo ve kako nanesle tako, da se nama je konec koncev posrečilo priti v etik z zaprtim carjem. Ta stik sva začela in ga vzdržujeva s pismi. Spet je začelo vse kazali na J)0lje ter upravičevati najbolj rožnate upel Zaradi razumevanja nadaljnje zgodbe je nujno potrebno, da ta izredni ter tako nepričakovani uspeh pojasnim in pojasnim tudi, kako se nama je ta neverjetna stvar posrečila. Toda če hočem to storiti, moram poseči malo nazaj, in sicer tja do 6. maja. Ta’ dan je car praznoval god. Grofica Beitnerjeva je šla k zahvalni službi božj v samostan Novotiplinski. Samostan je stal prav nasproti hiše trgovca Ipatjeva, kjer so bili zaprti visoki jetniki s carjem. Grofica v cerkvi ni samo molila, temveč tudi skrbno ogledovala vso okolico in ljudi, ki so bili v cerkvi. Med njimi je zapazila znan ofera*, ki se ga v začetku ni mogla spomniti, čigav bi bil. '4 stiskali pastirski stanovi. Tine je čleto na-Zato je povprašala na levo in na desno, (i tanko. razločil enakomerno, zdravo dihanje kdo bi bil ta menih. pogradov. Dišalo Je po dimu, zdaj pa Nekdo ji je povedal, da je to preča- (izdaj je zaprasketalo na ugašajočem ognji-sliti oče Pajerveski. _ (i Šču. Nekje se je premaknila živina in opla- »Pajerveski?« je vprašala grofica in (izlla * repom mušico, ki jo je nadlegovala: majala z glavo. To ime ji je bilo docela (i v zajetnem košku Iz medi pod zalitim vra-neznano. Nikoli ga ni slišala. (itom se je potočila težka glavica, da je za- Pa vendar! Ta obraz, tiste oči, te |i zvenelo, poteze! Prisegla bi bila, da tega človeka <1 Nad planino Je valovilo sivo kamnito od nekod pozna, četudi so ji zdaj pove- (l morje. pokrito s trnjevimi grmi zarjave-dali čisto drugo ime, kakor pa ga je (lllh žičnih pregraj... v ozadju se Je na imel tedaj, ko'ga je ona poznala. Da ga (»levi kakor razvalina pravljičnega gTadu pozna, o tem je bila čisto prepričana in (i dvigala pod nebo črna ten ja Podrte gore... nihče’ji ne bi bil dopovedal, da ni tako, {'Na desni, čisto blizu nje, pa je srebrna zakaj spomin je imela naravnost čudovit. (l mesečina oblivala piramido Bogatina, gore, Zamis,iia *• )• .* *»«•* greiU vsega tega čudovitega spomniti česa ali koga oddaljenega, je (lbožje(fa 8tvar8tv8. tu je moj svet...« je morala temeljito iskati. Vedela pa je, da ,ihvaieJno mouia Tinetova duša bo tisto reč prej ali 6lej zatrdno našla, .( Konen. bodisi po naključju, bodisi po načrtu. Tudi zdaj se je spravila na iskanje. » , , Ta obraz, te oči, ta glas... Od kod tega ,( Še imate možnost, da pridete človeka pozna? do lepih vezanih izdaj Kar na lepem se ji je pa posvetilo, If kakor da bi jo bilo obsijalo sonce. ([ ))|VI3(llUci RTDfHIcKl V duhu se ji je kar se da živo obu- j, dil spomin na neki večer v maju leta .Kupujte zlasti bibliofilsko izdajo, ki 1913. Tega človeka jo torej poznala od ? bo y kratkem prava redkost! leda^ (Dalfet (Knjigo dobite po vseh knjigarnah!