241. Številka._Ljubljana, v petek 20. oktobra 1899._XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter vejja po poBti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za. leden mesec 1 gli I Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 ter. za Četrt leta, - Z* i a dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSUjatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisi po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če 8e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredni&tvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t Telefon *-*t. 34. Škofov harač. m. V vseh časih in v vseh krajih držali so se klerikalci v denarnih zadevah vedno klasičnega načela: Non olet! Vse so jemali, kar so dobili, in nikdar niso vpraševali, od kod da prihaja, tako da je nastal in se po vsem svetu razširil pregovor, da ima cerkev dober želodec. V skrbi, od kod dobiti za nameravane zavode potrebne in za naše razmere uprav velikanske svote, spomnil se je Njegova knezoškofja milost gesla „non olet" in skoro bi rekli, da se je ž njim sprijaznil. Premilostni gospod knezoškof se je namreč za prispevke za svoje zavode obrnil tudi do nemškega prebivalstva v naši deželi, in to s posebnim pozivom, kateri je seveda pisan v nemškem jeziku. Ta knezoškofov apel na nemške žepe ni nič manj zanimiv, kakor je bil pastirski list in izvršilna naredba k njemu, tako da je pač umestno, da seznanimo občinstvo z vodilnimi mislimi njegovimi, zlasti ker ozna čujejo nekatere teh mis'i prav drastično politiko tiste stranke, ki ji Nj. knezoškofja milost avtoritativno zapoveduje. V uvodu temu nemškemu apelu, zatrjuje gospod knezoškof, da so kranjski Nemci z veseljem, da celo z navdušenjem pozdravili njegovo misel o ustanovitvi konvikta in katoliške gimnazije ter se radostno odločili, prispevati k ustanovnim in k vzdrževalnim stroškom za te zavode, potem pa toži, da to navdušenje ni dolgo trajalo, in da je jeden sam članek v nekem nemškem listu zadoščal, da se je velika večina Nemcev izrekla proti škofovim nameram. Ne vemo, kdo je Njegovi knezoškofji milosti natvezil. da so kranjski Nemci „mit Freude, ja mit Begeisterung" sprejeli njegovo misel. Morda so se res ogrevale zanje kake srpanjske device, ali mej Nemci ni bilo opaziti nikakega navdušenja za škofove zavode. Nemci, dasi v tej zadevi niso direktno interesiram', niso bili škofovega naznanila prav nič veseli, ker poznajo nevarnost klerikalizma in škodljivost tiste nestrpnosti in netolerantnosti, po kateri se odlikuje v katoliških konviktih vzgojena mladina. Sicer pa ve najbrž gospod knezoškof sam, da dotični članek, na katerega so sklicuje, ni prav nič uplival na Nemce, ker so si že a priori bili odločeni, da za škofove zavode ne bodo ničesar dali. To bi bil gospod knezoškof lahko v naprej vedel, saj toliko je moral vender že spoznati razmere, da ve, kako odločni in dosledni nasprotniki klerikalstva so kranjski Nemci. 0 kaki premembi v mišljenju kranjskih Nemcev glede škofovih zavodov v resnici niti govora ni, in nam se dozdeva, da je gospod knezoškof o njej govoril samo zato, da bi mogel govoriti o nacionalnih nagibih, ki naj so Nemce vodili. Gospod knezoškof predstavlja stvar tako, kakor da so Nemci iz narodnih vzrokov nasprotni njegovim zavodom, dočim dejanjski jim le iz svojega svobodomiselnega stališča nasprotujejo. Toda gospod knezoškof je potreboval to zmoto, da bi mogel nanjo obesiti svoje narodnopolitično veroizpovedanje. iz katerega naj posnamejo Nemci, da gospod dr. Jeglič nikakor ne misli biti slovenski škof, ampak da hoče biti Nemcem popolnoma pravičen. Njega knezoškofja milost piše: „Ko sem se pri intronizacijskih slavnostih v stolni cerkvi predstavil svojim ljubim dijecezanom, rekel sera, kakor je dejansko resnica, da sem po rojstvu, po vzgoj in po mišljenju Slovenec, a da prav dobro vem, da se nahajajo v moji škofiji tudi Nemci, za katerih dušno srečo skrbeti in katerih naravne pravice varovati — četudi jih je komaj 5 do 6 odstotkov vsega prebivalstva — sem vender kot katoliški škof ravno tako dolžan kakor skrbeti za dušno srečo in varovati pravice Slovencev. Menim da sem doslej ostal pri besedi in ostanem tudi v prihodnje". To je jedro škofovega apela do kranjskih Nemcev. Ta odstavek naj Nemcem posve-doči, da je Njega knezoškofja milost v prvi vrsti škof univerzalne katoliške cerkve in da so mu Nemci delali krivico, ko so ga po svojih listih razglašali kot slovenskega škofa. Njega milost je Slovenec, ali ne tudi slovenski škof. V očigled izjavi Nj knezoškofje milosti, da si je svest dolžnosti, varovati naravne pravice kranjskih Nemcev, torej njih narodne in politične pravice, se moramo vender vprašati: Kako se ta izjava strinja s politiko klerikalne stranke, tiste stranke, katere vrhovni poveljnik je gospod Knezoškof? Ko je v deželnem zbora obstajala še neka dotika mej napredno narodno stranko in mej nemškimi veleposestniki, vpili so škofovi pristaši na polna usta o izdajstvu, dasi narodna stranka ni šla nikdar tako daleč v priznanju „naravnih pravic" kranjskih Nemcev, kakor ljubljanski knezoškof, dasi le nemške naravne pravice le v najskromnejši meri priznavala. In še sedaj, ko je ta dotika prenehala, ko „zvezau že davno več ne obstoji, zaganjajo se klerikalni žurnalisti, sami duhovniki in torej škofovi podložniki, neprestano v našo stranko s staro in obrabljeno dol-žitvijo, da smo se izneverili narodnemu programu, na katero suho liraanico pa noben kalin več ne sede. V ostalem delu svojega spisa govori Njega knezoškofja milost o nemški nacionalni ideji, katero seveda obsoja, kakor katoliška cerkev sploh ni prijazna narodnostni ideji kot taki, naposled pa prav milo moleduje za krajcarčke in tudi za goldinarčke za svoje zavode, ki bodo sicer v prvi vrsti namenjeni Slovencem, v katere pa se bodo sprejemali tudi Kočevci Celo za to bo skrbljeno, da se bodo gojenci naučili nemškega jezika tako, da ga bodo zmožni v govoru in v pisavi, a po takih koncesijah sme škof pač upati, da bodo Nemci globoko posegli v polne svoje žepe in škofu navalili denarja, da ne bo vedel kam. Non olet. Po tem, kakor poznamo kranjske Nemce, sodimo, da se je Nj. knezoškofja milost močno urezal pri svojem računu. Temeljna pomota tiči v mnenju, da izvira na-sprotstvo Nemcev proti škofovim zavodom od tod, ker se je raznesla govorica, da hoče biti Nj. milost dr. Jeglič slovenski škof, dasi je to nasprotstvo v istini le posledica odločno protiklecikalnega mišljenja kranjskih Nemcev. Zato tudi ta apel ne bo našel odmeva, čeprav obsega prav očiten , Pater peccavi". Za nas Slovence pa je ta škofova epistola prav podučna in nam ostane dobro v spominu. Ta epistola je razdrla legendo o „slovenskom Strossmavru", ki so jo premeteni spletkarji spravili mej občinstvo, m nam pokazala, da zastopa in priznava vodja kranjske klerikalne stranke vsa druga narodnopolitična načela, kakor v zadnjih letih njegova stranka. In to je tudi nekaj vredno ter se bo dobro porabilo, kadar se nam bodo škofovi žurnalisti zaganjali pod noge. V l\ f ijitrti. 20 oktobra Clarvjeva vladna izjava. „Poli ti k" piše pod naslovom „Ne-utral" o vladni izjavi pred parlamentom takole: Fač je mili glas Jakoba, katerega čujem, toda hrapava roka, katero držim, jo Ezava. Pač je bil grof Clary, ki je v (otvoritveni) seji drž. zbornice prečital progra-matično nastopno izjavo interemistične vlade, toda duh, ki jo preveva, je duh barona Chlumeckega, moža, na čegar grobu bodo m 'gli kdaj napisati: „Tu počiva on, in to je edino mesto, katero je prevzel brezplačno11. Gladke fraze so, katere ponuja provizorni predsednik v ministrskem svetu. Toda za njimi je skrita — neodkritosrčnost. Ko je stopil knez Windischgraetz na čelo vlade, je proglasil začetek dobe odkritosti in resnice; grof Thun si je izbral red in avtoriteto za vodilno geslo. Sedaj pa se nam zdi, da se je začel čas zakulisne diplomacije in zahrbtne politike, kar sploh ne more biti drugače ondi, kjer je baron Chlumeckv spiritus rector. — „Politik" proglaša potem program nove vlade za neod-kritosrčen, lažnjiv in slepeč, katerega treba pjbijati. Demonstracije na Češkem. Odpravo jezikovnih naredeb so pozdravili Cehi na tri načine: z manifestom, z viharjem v parlamentu in s pouličnimi demonstracijami. Demonstracije so vprizo-rili češki radikalci in socialni demokratje, ki so se pri tem znašali tudi nad Mlado-čehi in na „Nar. Listi". V manifestu se izražajo Mladočehi toli zmerno in obzirno samo zategadelj, da ne spravijo desnice v nevarnost, in da ne onemogočijo Poljakom in katoliški narodni stranki nadaljnega ob- LISTEK. j Gdč. Sandrock — Hamlet. O Hamletu je nastala cela literatura. Estetiki, filozofi in medicinci so nam raz-jasnovali in razreševali njegov značaj; kar je jeden dokazal kot jedino pravo, ovrgel je drugi kot povsem napačno, in tako nam j* Hamlet vsaj deloma še vedno zagonetka, katero si sleherni razlaga po svoje. Zato je Hamlet najzanimivejša uloga inteligentnemu igralcu, in zato si to dramo ogledamo radi vsikdar, kadar nam tega danskega princa predstavlja kak nov igralec, ker nam vedno podaje kaj svojega in zanimivega. Bolj nego v vsaki drugi ulogi kaže se nam v tej, da je igralec v istini umetnik, ki stvarja iz lastne duše, iz lastnega vira. Zato pa velja tudi še danes Goethejev rek, da se naj le najboljši igralci polotijo te težke naloge. Slavljena francoska igralka Sarah Bernhard, ki potuje leto za letom s starimi paradnimi ulogami in z novimi sen zacijskimi toaletami po svetu, si je izvolila letos Hamleta v novo atrakcijo, in to je zavedlo tudi našo Adelo Sandrock — kije; isto tako ekscentrična kakor njena fran- coska koleginja, — da se je par dni pred njo predstavila Dunajčanom v isti ulogi. Toraj kar dva ženska Hamleta odjednem k obilici moških Hamletov, ki so Dunajčanom več ali manj dobro znani. Gotovo je to zanimiv pojav, ki mi je vzbudil željo, da izpoznam in primerjam obe predstavi. Pa zadovoljiti sem se moral le z gdč. Sandrock; da vidim Bernhard, ni hotela usoda. Ne proklinjam je radi tega, saj sem, — soglasni sodbi pač smem verovati — bil deležen boljšega dela. Ker se obeča Slovencem „ Hamlet", letos že drugič, upam, da ustrežem s poročilom o tej predstavi. Zgražal se je gotovo marsikdo radi ženske v tej moški ulogi. Kar se radi pikantnosti potrpi v opereti, tega se v resni igri, v veličastni drami Shakespearovi pač ne bi smelo prenašati. Sandrock sama je vse preresna in prevestna igralka, da ne bi upoštevala tega, kar je govorilo proti njeni nameri. Ako pa je v nji premagala vendarle želja po senzaciji, želja, da se zjednači s proslavljano francosko koleginjo in gotovo tudi želja, da jo prekosi in premaga, si je zato prizadejala, da sla-šalec in gledalec pozabi, da ima pred sabo žensko v moški ulogi. Velika in polna postava (nehote* so prišle človeku na misel besede kraljičine o Hamletu [zadnje dejanje]: „debel je in teško sope"), odločno kretanje, sonoren glas (ki je bil seveda v prisiljeni globokosti in je zaradi tega marsikaj izgubil na svoji modulaciji), vse to je storilo, da se je lahko pozabilo, da tiči v zelo srečno izbrani maski — ženska. Kljub še vedno upoštevani tradiciji in kljub Goethejevi avtoriteti, da se predstavlja Hamlet kot plavolas, kar baje bolj pri-stoja sanjarskomu temperamentu, izbrala si je Sandrock črno masko. Črni, globoko v čelo padajoči lasje in smrtno bledo obličje podajalo je njenemu Hamletu v črni halji brez najmanjšega lepotičja nekaj demo-ničnega, in mislim, da s to besedo tudi najbolje označim Sandrockino igro. Ne oni sanjavi, neodločni Hamlet, temveč oni strastni osveti svojega očeta živeči Hamlet, to je bil značaj, katerega nam je predstavljala. Po tem značaja je bila odmerjena vsa igra; vse govorjenje in kretanje, in ta poteza jo je včasih celo dovedla do pretiravanja. Morda je hotela demoničnost podkrepiti z vedno temnim, grozečim pogledom, z mnogokrat nenaravnim zavijanjem očij. O te oči, kako ti žare, kako ti pretresajo dušo s svojim pogledom! One ti govore, dostikrat mnogo glasneje in jasneje, nego jezik; naravno, da so torej včasih tudi bolj pretiravale nego ta Mojstrska je bila scena, ko H. zaklinja prikazen svojega očeta. Ves strah in obup, vsa groza in srditost, vsa bolest in vse osvetoželje je bilo izraženo v besedi in igri; ta moment je bil v istini pretresljiv. Manj so mi ugajali monologi. Tuje gdč. S. le prerada pozabljala, da izražajo misli in ukrepe, ki se porajajo v Hamletovi duši, da je tu mirnost in zamišljenost mnogo umestnejša nego prekipevanje in prehitevanje v besedah in nervozna nemirnost v kretanju. Tako je bil monolog: „Biti ali ne — je zdaj vprašanje" preveč raztrgan in je zato marsikaj strpel na svojem pomenu. Pač so bili tudi tu dobri momenti. Pri besedah: „Spati — umreti" sedla je v naslanjač, položila glavo vznak in vztrajala par trenutkov kot mrtva —, kar je bilo dobro premišljeno in doseglo lep učinek. Tudi naslednji dialog z Ofelijo, z večkratnim opominom, naj gre v samostan, je bil preveč raztrgan, deloma kot monolog, deloma kot dialog recitiran. Scena z gledališko Bftd* stavo, med katero opazuje Hamlet Ijp&t^i mu vzbuja vest s komentarjem igre t^npb^ dobi potrdilo kraljeve krivde, ta scen£ bila sicer igrana z veliko virtuoznostjo^š vender ne realistiško in torej ne prav. Kra- stanka v sedanji veČini. Zategadelj je napravil manifest na desničarske stranke najboljši vtisk. Kakšen vtisk pa napraši manifest na volilce, danes še ni znano. Gotovo je, da radikalci in socialni demo-kratje silno agitirajo proti zmernosti Mlado Čehov, katere bi na vsak način radi spravili v usodo Staročehov. Poulične demonstracije so se vršile v vseh večjih čeških krajih. Zlasti hude pa so bile v Pragi, ki je obdana danes z vojaškim kordonom ter je več trgov zasedenih. Vojaštvo in policija sta nastopala proti demonstrantom jako „energično". Rabilo se je orožje, žvižgale so sablje in pokali revolverji. I seveda, čeških izgredov nikakor ni trpeti! Čudno ni potem, da so bili demonstranti tudi jako „energični" in da so si dali duška na način, ki sicer ni pravilen. Ministrska kriza v Srbiji. Skupščina je storila svojo dolžnost, dovolila je naknadni kredit 3*/i milijona frankov za vojno, poklonila se je Milanu, — in sedaj lahko gre. Odgođena je do konca t. 1 Pa tudi ministrstvo Vladaaa Georgjeviča lahko gre. Brez vesti in sramote je dovolilo Milanove krutosti in potrdilo krivične obsodbe srbskih radikalcev pred škandaloznim prekim sodom ter ta sod tudi pred skupščino toplo zagovarjalo, sedaj pa dobi — višnjevo polo. Iz Belega-grada se namreč poroča, da se izvrši v kratkem kabinetna izprememba, in dosedanji finančni minister, Petrovič postane novi ministrski šef. N6, Georgjevid ali Petrovič ali kdo drugi, sistem ostane neiz-premenjen. Milan bo vladal še nadalje, najsi tudi spremeni svoje pomočnike. Nemški cesar za močno ladijevje. V prisotnosti Viljema II. so spustili predvčerajšnjim v Hamburgu novo oklopnico v morje. Dinerja v mestni hiši se je udeležil tudi cesar. Seveda Viljem ni mogel vztrpeti, da bi si ne privoščil napitnice. In naglašal je, da je Nemčiji močno ladijevje britko potrebno. Pomnožitev pomorskega brodovja je potrebna zlasti radi inozemskih interesov. „Ako bi se v prvih osmih letih mojega vladanja taka pomnožitev ne bila odrekla moji vladi, pri čemer mi niso prizanesli niti z roganjem in zaničevanjem, kako drugače bi mogli dandanes pospeševati svoje cvetoče trgovstvo in svoje prekomorske interese!" Toda le počasi prodira v Nemčiji smisel za to; žalibog pa je Nemčija tolikanj bolj razjedena od brezplodnega strankarjenja. Razum za svetovna vprašanja napreduje med Nemci le počasi. Svetu se je obraz tekom nekaterih let zelo spremenil. Čemur je bilo treba prej stoletij, se izvrši sedaj v nekaterih mesecih. Vsled tega so naloge cesarja in vlade izredno narastle, rešiti pa jih bo možno le tedaj, če se nemški narod odpove stran-karjenju in če se postavi složno za cesarja. Nemški narod mora, ponosen na velikost svoje domovine in zavedajoč se svoje notranje vrednosti, spoštovati razvoj tujih držav, prinašati žrtev za svoje svetovno stališče ter, odpoveduje se strankarskemu duhu, v edinosti podpirati svojega cesarja. Hanotaux o vojni v Transvaalu. Bivši francoski zunanji minister Ha-notaux se je izrazil nekemu ameriškemu žurnalistu o vojni v Transvaalu takole: Vojna z Buri se ni začela samo radi zlatih rudok< po v, zaradi vprašanja dinamitnih koncesij in radi izvestnih gospodarskih in parlamentarnih vprašanj, nego vse to je le pretveza; Angliji je za razširjenje svoje moči in zato hoče odstraniti vse ovire. Ta imamo opravka z domnevano „pravico" naroda, ki se čuti mogočnega, spretnega in inteligentnega ter se smatra poklicanim, da podjarmi in uniči vse, kar je na poti razširjenju njegove moči. Angleški ministri to svojo politiko naravnost priznavajo. Konflikt v Južni Afriki je bil tak, da bi nastala vojna prej ali slej. Rod, ki teži za povečanjem svoje moči, stoji na potu rodu, ki ni sličen drugim podjarmljenim, barbarskim in napol civiliziranim rodom. Prebivalci južnoafričanske republike pripadajo krščanskemu evropskemu narodu. Anglosaški osvojevalci se bodo srečali s krepkim, neizrabljenim narodom, s poštenimi holandskimi kmeti. Na strani teh stoje Oranjici, vsi Afrikandi in mr. Schreiner, premierminister kolonije. Skratka: nasprotujoči si stranki predstavljata na eni strani Holandce in vse one, ki so holand-skega pokolenja, na drugi strani pa Angleže in Uitlandce (priseljence). Za Angleže ni malenkost napasti narod tako slavnega imena in tolike moralne avtoritete, ka-koršno imajo Nizozemci s svojo sijajno mi-nolostjo in s svojim mogočnim vplivom na protestantski svet. Kdo bo zmagal, kdo bo premagan, ne vem, rezultat bo vsekakor obžalovanja vreden. V Afriki se vrši vse počasno in odločitve zore" polagoma. Hano-taux se boji, da se potegne Nizozemska za Bure in ves razpor se završi potem z epohalno politično evolucijo. Že Napoleon je dejal, da je Antverpen top, obrnjen proti Angliji. To se tiče nizozemskih luk. Ako opusti Nizozemska svojo nevtralnost, izgubi Anglija svojo sedanjo varnost. Bojna sreča je opoteča. Zato se je Salisbutv po-mišljal tako dolgo. Vojna v Južni Afriki. Tudi danes ni posebnih poročil z bojišča. Niti Mafeking niti Kimberlev še ni padel in tudi iz Natala ni nobenih vestij o usodi Ladismitha. Tu pa so imeli pred-straže baje že hude praske in bržčas se vname ondi huda bitka. Angleži so zapustili doslej Newcastle, Dundee in Glencoe ter zbrali vse v teh mestih bivajoče čete pri Ladvsmithu. Zategadelj se zgrabijo Buri in Angleži bržčas že te dni za to veliko mesto. Možno pa je tudi, da se Buri izognejo angleškim četam, ter da jo mahnejo naravnost proti Pietermaritzburgu, glavnemu mestu Natala. O bojnih četah, ki so zbrane v Natalu, ni znanega nič gotovega. Oranijski Buri imajo okoli 15 000 vojakov, transvaalski Buri pa 9000. Angleži pa tudi okoli 15.000 Iz Londona došle brzojavke poročajo o raznih malih bojih ter navajajo pri vsakem nekaj burskih mrtvecev. Izgube Angležev pa so — čudno! — vedno neznane. Ijevič se ne vsede k Ofeliji na gola tla, se ne zvija in ne plazi proti kralju, kakor tiger proti svoji žrtvi, ter ne plane v osod-nem trenotku nanj kot kaka krvoločna zver. Tako ravnanje ne bi dovedlo do za-željenega cilja. Sicer isto pregreše" tudi mar-sikaki drugi Hamleti, in S. Bernhard je baje baš tu še mnogo bolj pretiravala, — vender se mi zdi jedino pravo, da Hamlet raz svoje blazine pri Ofeliji mirno opazuje kralja, hoteč izpoznati, kak učinek napravi nanj igra ter njegova razlaga iste. Zato mi je tudi ono zvijanje in plazenje po tleh vzpričo velike množice dvornikov, ki naj se za to čudno telovadbo niti ne zmeni — bilo vedno zoperno, in igralec, ki je prezrl to priljubljeno sredstvo za vzbujanje interesa, mi je veljal vedno za resnega, mislečega umetnika. V prizoru, ko vzbuja materi vest, ko ji živo opisuje razliko med prejšnjim in sedanjim možem, je bila zopet Sandrock izborna in kazala ves svoj temperamet. Takisto v sceni na grobišču in v dvoboju s Laertom. S kratka: Sandrock, znana mi že od poprej kot izborna igralka, dokazala je tudi v Hamletu svojo veliko umetniško moč. Dasi so nekateri momenti bili manj srečni, bila je v drugih sijajna. Svojo težko nalogo pogodila je kar najbolje. Seveda to še ne izpričuje dejstva, da je naloga zanjo neprimerna. Vendar genialni igralki odpustimo zmoto, katero je proizvedla tako genialno. Soglasna sodba je bila, da je sijajno z magala francosko koleginjo, in neki odličen kritik se je kratko, a jedrnato izrazil: „Hamlet Sandrockin je bila zmota, Hamlet Bernhardin pa pregreha". Da sem govoril le o glavni ulogi, ne spomenivši drugih, temu ni le vzrok nena vadna prikazen ženskega Hamleta, temveč tudi dejstvo, da so vsi drugi igralci — iz-vzemši jedino Ofelijo, ki je zlasti v prizoru blaznosti bila prav dobra — tekmoval med sabo, kdo bode najslabši. Na Raimundovem gledališču nismo ravno preveč razvajeni, a taka škandalozna igra je res vse presenetila. Tudi režija je imela mnogo napak na vesti. Da dvorane niso bile nič kaj kraljevske, je odpustljivo; a da je kralj, mesto v svoji spalnici, molil v gotiški cerkvi, je že nekoliko čudneje; najčudneje pa je gotovo, da so pri Ofelijevem pogrebu nastopile nekatere dame v povsem moderni žalni obleki s klobukom in pajčolanom po najnovejšem pariškem kroju. Menda so si izposodile te pogrebnice svoje toalete iz bližnje Mariahilfske konfekcije! Kaj tacega na cesarskem Dunaju vender ne bi smelo biti, saj se šteje v greh celo malomestnim po-zornicam. F. O—I. Nekaj črne zgodovine. (Dalje.) Se nekaj! Da duhovščina sovraži vsako pro-sveto, je dokaz prepir Urbana VIII. (1623 do 1644) z velikim matematikom in astronomom Galilejem. Galileji (r. 18. svečana 1564 v Pizi) je namreč, kakor znano, učil doma na univerzi in po spisih, da je solnce fiksna zvezda, okolu katere se suče naša zemlja: dokazal je torej Kopernikov solnčni sistem. Čujte, in Galileji se ni bal tega razlagati vsemu svetu! Toda slabo je naletel. Že papežu Pavlu V. ni bilo posebno všeč to, in zato je določil kongregacijo kardinalov, kateri naj ta Galilejev uk natančneje pretehtajo. Kardinali se snidejo in kmalu sklenejo v svoji visoki modrosti, da se ne suče zemlja okoli solnca, in da tudi zemlja ni okrogla, a vspričo tega proglase Kopernikov sistem za protisvetopisemski in protiverski. L. 1615 je moral Galileji pred papeža, a se je odtegnil obsodbi in kazni le po posredovanju svojega mecena Cosma U., vojvode florenškega. Toda moral je obljubiti, da ne bode razširjal več tako bogokletnih naukov. Šestnajst let je torej molčal; a dalje molčati mu ni bilo mogoče, zato izda svoj slavni „Dialog o Ptolomejevem in Kopernikovem sistemu", kateri je izšel leta 1632, in pretresel ves svet. Galileji je gotovo mislil, da bodeta pamet in modrost vender premagala zastarele bedarije, dasi spadajo k ukom cerkve, a nekoliko se je zanašal tudi na prijateljstvo papeža Urbana VIII., katero mu je ta izkazoval kot kardinal. Toda pametni in modri Galileji se je naposled enkrat zmotil, kajti Urban je takoj sklical kolegij kardinalov, kateri naj bi „Dialog" prerešetali in videli, li se knjiga strinja s katolicizmom. Kak rezultat je ta preiskava imela, si lahko mislimo, ker sklicani kardinali sodniki niso bili niti matematiki niti astronomi, temveč zelo bornirani ljudje. Galilejovo knjigo so torej proglasili za krivoversko, in Galileja je papež citiral pred se. Kaj naj je storil tedaj ubogi mož, zlasti, ker je njegov zaščitnik Cosmo II. med tem umrl, in je vladal slabi in mladi vojvoda Ferdinand II.! Slušal je torej! Poklonil se je papežu, in ta ga je dal navzlic prejšnjemu prijateljstvu vreči v temnico, dokler se ne obsodi. Precej dolgo je moral starec čakati na obsodbo, a dočakal jo je le. In kakšna je bila ta? Na kolenih kleče je moral dne 2 0. junija 163 3. leta velikanske resnice, katere je učil, slovesno preklicati, ali bi p a m o r a 1 u m r e t i na gromadi! Mož, 70 let star, preklical je, toda srd nad sramoto to in zmago neumnosti, bil je v njem tako velik, da je, ko je vstal, z nogami udaril ob tla in vskliknil: „E pur si mouve", in vendar se premice! Kaznovan zato, bil je zaprt v in-kvizijsko temnico v Rimu, kjer je moral ob vodi in kruhu tri leta zapored moliti vsak dan po 6 rožnih vencev in 7 Davidovih psalmov. S tem se je moral pečati veliki mislec Galileji! To je klerikalizem, ki je prijatelj luči, svobode in vede! Seveda, tisti časi so minuli, ko je vladalo tako nasilstvo, toda gospoda, ni še dolgo, ko ni bilo drugače. (Daije prih.) Slovensko gledališče. („Kmet milijonar" ali „Deklica izčarovne dežele". — Romantična Carovna pravljica s petjem v treh dejanjih. Spisal Ferdinand Rai-mund. Godba N. Drechslerjeva.) Seveda so že davno umrli tisti časi, ko se je gledališki svet navduševal za Rai-munda in za njegove romantiške in čarobne igre. Danes n. pr. imponirajo izvečine samo deci in tistim ljudem, ki ne vprašajo po tem, kaj se godi, temveč po tem, kako se godi na odru — t. j., ali je kaj groma in bliska, ali kaj posije mesec, ali je tudi časih kaj rdeče luči, ali se prikaže kak duh, ki ga dvignejo nevidne sile izpod odra, ali kaj pojo in plešejo — itd. itd Saj je še mnogo takih reči, ki prijajo mnogim. In pričarati na oder obilico najrazličnejših duhov, ki se trudijo in pehajo, da osrečijo dvojico, trojico bednih Zemljanov, ali da nasprotujejo drug drugemu — to je znal Raimund! In mi, ki gledamo njegova naivna dela, moramo resnično pri znati, da je imel mož velikansko domišljavost, ki je ustvarjala v neizmerni množici vse mogoče in nemogoče duhove in pri- kazni, katerim je omogočila kratko bivanje na odra s tem, da jih je obdala z rahlim dihom realnega življenja . .. Simbolistika ni pojav v poeziji, da bi ga meni nič, tebi nič zametali. Da je že vladala, nam izpričajo Raimundova doba; da se nam spet bliža, kažeta Sudermann in Hauptmann, ki sta že nekaj takega napisala — eden brez uspeha, drugi z uspehom. Ali v sedanjih — recimo — roman-tiško-čarobnih delih vidimo moč globokega duha, pravo, resnično, čisto poezijo brez otročarije in prisiljene komike, čutimo mogočno silo, ki nas pogreza v sanje, da preživljamo s pesnikom one trenutke, ko je ločen od realnosti sanjal njegov duh, ustvarjajoč sanje . . . Te moči nima Raimunđ. Pri njem je vse tako lahko kot suh list, ki trepeče z drevesa na zemljo. Nič nas ne dvigne, nič ne vznemiri — kvečjemu nas vznemirjajo večne izpremembe in dolgi premori, ki s na odrih, kjer ni sredstev in priprav pa zadostno izkušenj — kot n. pr. pri nas — neizogibni. Kaj je povedal ali vsaj skušal povedati Raimund v „ Kmetu milijonarju", tega res ne vemo in menda še marsikdo drugi ne, ki je bil sinoči v gledališču. Če bi prav temeljito vse razmišljali, kar smo videli in slišali, česar pa ne utegnemo, bi našli končno nekaj plehki morali podobnega, a to bi nas razjezilo, zatorej smo veseli, da ne utegnemo. Sicer se je pa obsodil Raimund sam. Ajakseljček — nekak klown ali po lastni izpovedi „lerpub" v kraljevini duhov — začne precej v začetku od dolgega časa dremati in hvali povest Lakri mozino zavoljo nje dolgosti — nemara j« mislil reči: dolgočasnosti. Tudi nekaj dov-tipov je posejanih v tej čudoviti igri. Ali so res dovtipi, prav za prav ne vemo, ali smejali so se ob njih nekateri vendar-le. Smejali so se, ko je ropotalo Sovraštvo s „prekletimi babami", ko se je isto Sovraštvu laskalo Zadovoljnosti z „lepo Salcburgarcoa — mislilo je menda na sladko hruško — in ko je Starost krivično sodila lesenega konja, da je „isker kot hudič". „Kmet milijonar" je morda primerna igra za nedeljo popoludne, za otroke. Ti ga bodo gledali brez dobička in škode, pa vsaj potrpežljivo in zadovoljno — nam pa naj čim bolj prizanašajo s takimi igrami. Pri znati moramo, da je bila uprizoritev prav skrbna, videli smo celo več novih okrask in kulis, a vendar onega bogastva, ki r<-„ Kmeta milijonarja" smrti po dunajskih odrih, ne moremo zahtevati pri nas. Igrali in peli so tako, da smo dobili vtisk, da je bilo premalo izkušenj na odru. Glavna uloga je bila v rokah g. V. Hou ki se je pokazal spretnega igralca. Dobroj pogodil izpremembe v govoru in kretanju, ki jih zahteva uloga. Govoril pa je nekak težko slovenščino. Ugajal je njegov vloženi kuplet, drugi se mu niso posrečili. Ne roden njegov strežaj je bil g. V e b 1 e , ki ni zlasti z rokami vedel ni kam, ni kak Krepak in lep ribič je bil gosp. Deyl, za kratek čas je prav dobro skrbel g. Verovšek kot Ajakseljček. Malo čarovniškega je imel na sebi gosp. Št ur m, več sta imela gg Danilo in Orehe k. Sivo Starost je izvrstno pogodil gosp. Inemann. Pijanca dobro markiral g. Polašek, g. Le bed se je pač žrtvoval. Ugajal je tudi g P u Izmed ženskih ulog nam je najbolj prijala gdč. S 1 a v č e v a z ljubko zunanjostjo in lepo igro. Tudi gdč. Ogr inče v a nam bila všeč. Gospa Danilova je govorila patozom. Gospa Polakova je nekoliko poskrbela, da ni splaval „balet" še bolj p vodi. Naše „balerine" naj oblečejo vsaj )< nake nogavice in se naj uče" doma zibati se po taktu. Gospa Housova je bila ljubek strežaj Tofan, ki je govoril prav čedno slovenščino, gdč. V račk o pa lep Amor Drechslerjeva godba je precej prazna in monotonna. Gledališče je bilo polno — in to je bil" sinoči najboljše vsaj za blagajnice —a— Dnevne ves si. V Ljubljani, 20. oktobra. — Klerikalna „narodnost". V uvodnem članku IV. zvezka dr. Ušeničnikovega .Obzornika" čitamo tudi tole: „Nemogoče je (torej), da bi se zedinili v imena narodnosti in njej na ljubo prezrli druge točke, ki nas ločijo. Ne govorimo o .slovenskem razporu!" Otročje naziranje to! Svetovni razpor je, katerega se tudi mi udeležujemo; in čudo bi bilo, ko bi se ga ne. Ves svet je razpolovljen v dva tabora sporna točka ni nihče drugi nego Kristus sam — in več kot izvoljeno ljudstvo bi morah biti Slovenci, da bi bili izvzeti iz občečloveške slabosti . . . In na drugem mestu čitamo, da je klerikalcem „nebeska domovina ljubša kakor zemeljska*, in da jim „sme tisočkrat bolj v era biti več kakor narodnost". — Da, da, narodnost klerikalcem ni vredna niti piškavega oreha, zato pro dajajo svojo zemeljsko domovino njihovi voditelji v „Vaterlandu" Nemcem; za plačilo pa pridejo v „nebesko domovino!" No pa tudi že na tem svetu jih Rim in Dunaj za njihovo brezdomovinsko in nenarodno, izdajalsko naziranje nagradi prav izdatno. — Pečat zlobe ali neumnosti? „Slo-venec" nam je odgovoril v svojej št. 238 z dne 16. oktobra, kjer smo mu dokazali, zakaj smo se slovenski učitelji zopersta-vili duhovnim vajam. Ponatisnil je pod go-renjim naslovom odlomek našega dokazovanja, ki se prične: „Z vpeljavo duhovnih vaj za slovensko učiteljstvo se je pritisnil ... .tt in do „. . . . dokler se ne vpeljejo duhovne vaje za vse stanove", — ter je potem modro dostavil: „Proti taki neum nosti ali pa zlobnosti polemizovati ne moremo. Le to omenimo, da bi bili, ako se hočemo držati sklepanja „ Narodovega" pisca, največje propalice papež Leon XIII., škofje, duhovni, miljoni vernikov in v ogromni ves naš narod slovenski, ki se s tako vnemo leto za letom udeležuje duhovnih vaj. Tudi zloba in neumnost imata svoje meje!" Izvrstno! Pribijemo pa sledeče: 1.) Da je naša vpeljava popolnoma utemeljena radi vpeljave „duhovnih vaj za slovensko učiteljstvo", zato je najboljši dokaz „Domoljub" št. 19, kjer se prav po „kranjsko krščanski navadi" lepo opisuje slovensko učiteljstvo; „Slovenčev" odgovor na naša vprašanja v št. 224 z dne 12. oktobra; zadnji pastirski list, druga polovica in vse one pridige, pojasnila in opombe, ki jih je zadnjo nedeljo slišal slovenski narod s posvečenih lec, ko je grmelo in treskalo na ubogo slovensko učiteljstvo trnje, kakor takrat, ko je Peter amijenski pridigal zoper krvoločne muzel-mane in ljudstvo navduševal za križarsko vojsko zoper liberalno učiteljstvo, — ne, zoper krivoverce. 2.) Tudi zloba in neumnost imata svoje meje, a pri „Slovencu" pa še ti dve lastnosti ne, kajti drugače bi ne prišel do sklepa, kakoršnega je hotel, kajti kdaj se je pisalo in grmelo, da so že papež, škofje, duhovniki in verniki udeležili duhovnih vaj iz teh vzrokov, kakor slovensko učiteljstvo, kdaj se je radi teh izdal skoro bi rekli „nalašč" škofov list? Hej! 3.) Proti taki „neumnosti" (!?) ali pa „zlobnosti" (!?) polemizovati ne moremo". Vsega spoštovanja vredno orožje! Ako se jim dokaže, pa vpijejo, da je to neumnost ali pa zloba. Kaj, gospodje! ko bi se i mi poslužili takih izrazov: „Kaj nam mari!" Proti taki „neumnosti" ali pa „zlobi" polemizovati nočemo! — Potem padejo vsi dokazi v Ljubljanico. Končamo pa z opombo: Tudi pri „Slovencu" ima „učenost" in dokazovanje svoje meje. — To je naša zadnja beseda! Pristen ljudski učitelj. — Uredništvo ..Ljubljanskega Zvona". Piše se nam izza kulis: v" kakšne sfere že segajo kremplji avstrijske klerikalne reakcije, to kaže tudi prezanimiv slučaj, da je vlada pritisnila na dosedanjega urednika .Ljubljanskega Zvona", gospoda Bežeka, ki je o kr. profesor, da je moral odložiti uredniški posel! KZvon" ni političen list, ne peča se z dnevnimi političnimi vprašanji, ampak je beletristično znanstven mesečnik. Ker pa je smer tega lista vendar-le napredna, v plemenitem pomenu besede liberalna, svobodomiselna, zato je že od nekdaj trn v očeh znanih naših nazadnja-kov od najmlajšega kranjskega kaplana do prevzvišen^ga ustanovitelja katoliške gimnazije! Kar se ne tiska v „ Katoliški Tiskarni", to naj pogine, to naj se zatre! — Nemška podivjanost. Iz Celja se nam piše 19. t. m.: Danes smo spremili k večnemu počitku dra. Franceta Janežiča, kateheta na c. kr. višji gimnaziji in slovenskega vzor-duhovnika. Koliko simpatij je užival blagi ranjki, kazal je današnji velikanski pogrebni sprevod, katerega je vodil celjski gospod opat. Nad petdeset duhovnikov je bilo v sprevodu. V cerkvi je imel propoved dr. Medved iz Maribora, in marsikatero oko se je porosilo ob krasnem govora, kateri je slikal dosedanje v vsakem ozira neomadeževano življenje ranjkega. Ža-libog je skrajna nestrpnost naših podivjanih nasprotnikov tudi ta trenotek omadeževala s svojo brutalnostjo. Gimnazijski dijaki so nameravali zapeti dve nagrobnici v slovenskem jeziku. Takoj je vložil znani slovenski odpadnik, ravnatelj Končnik svoj veto, češ, ako hočete sploh peti, smete peti v latinskem jeziku. Ob jednem jim je prepovedal vsaki slovenski napisna trakovih pri vencih, in naši dijaki so se morali udati, dočim so dijaki nemške narodnosti (vseptimi!) demonstrativno kazali nemški napis na traku darovanega venca. Neverjetna, a žalibog kruto resnična vest z avstrijske gimnazije. Toda, da bi se ob grobu slovenskega duhovnika ne smela zapeti žalostinka v slovenskem jeziku, to nam ni pripustil naš užaljeni ponos! Naše vrlo slovensko pevsko društvo se je, dasi v zadnjem tre-notku, vender polnoštevilno zbralo na koru farne cerkve ter po končanem cerkvenem obredu polnodoneče zapelo Jenkovo „Na grobeh". Hej, da bi videli, kako je poskočil Končnik s svojega sedeža! Ker ni mogel iz klopi, je stal ves čas bled v obraz kakor zid, ker je moral slušati — materinščino. Njegova nadebudna hčerka pa se je obrnila proti koru ter glasno, da se je po cerkvi razlegalo, zaklicala: „unerhort!" Ti uboga punca, ko bi te tvoj stari oče čul, obrnil bi se trikrat v grobu. Drugi nemškutarji pa so ob zvokih slovenske pesmi bežali iz cerkve, kakor bi jih bil sam satan podil iz nje. Občinski zastop, na čelu mu slavni podžupan Rakuž in znani Furstbauer, je bil že prej ob slovenski propovedi dr. Medveda zbežal iz cerkve; dasi smo morali mi prvi del propovedi, ki je bil v nemškem jeziku, čisto mirno slušati. Prekašali pa so svojega ravnatelja njegovi učenci in gojenci. Sokol je položil na grob svojemu bratu venec s slovensko trobojnico. Ze med sprevodom smo morali čuti marsikatero zaničljivo opazko na našo trobojnico. Venec je ostal na grobu, trak pa so vzele v svoje varstvo šolske sestre ter ga ponesle domov. Nemški gimnazijci to vidijo, se zaženejo za šolskimi sestrami ter jim skušajo iztrgati trobojni trak, ga psujejo in opljuvajo. Dotična šolska sestra je komaj ubranila, da ji niso oropali trakov. Da, gosp. Končnik, ponosni smete biti na svoje učence! Prav lepo ste jih vzgojili; danes so se skazali vredne dane jim vzgoje. Taka podivjanost, ki ne čuva niti svetinj komaj umrlega kateheta in učitelja, taka podivjanost je mogoča samo v Celju. In ni je gimnazije na svetu, kateri bi zamogli zabeležiti v chro-nique scandaleuse jednakega surovega dogodka, kakor ga beležimo danes v anale celjske nemške višje gimnazije. — Restavracija v „Narodnom domu". Piše se nam: Gostilna v .Narodnem domu" je zdaj, odkar jo je prevzel gosp. Massrvk, dobro obiskana, bila bi pa lahko še holj, ko bi bil zunaj na zidu kak napis, da se nahaja v .Narodnem domu" sploh gostilna! Veliko tujcev ne ve, da je tam kaka restavracija, a nekateri, ki sicer vedo, da je v „Narodnem domu" gostilna, mislijo, da je to samo privatna, društvena gostilna, namenjena samo udom čitalničnim. V interesu „Narodnega doma" in njegovega gostilničarja bi bilo, ko bi društvo .Narodni dom" dalo napraviti nad gostilniškimi okni eleganten napis „Restavracija in kavarna" — ali kakor že. Torej: bodimo nekoliko bolj praktični in podjetni! Gostilna v „Narodnem domu" je javna, zatorej imej tudi javen napis! — Ruščina v Idriji se začne poučevati brezplačno drugi mesec. Kdor želi udeleževati se pouka, naj pride v ponedeljek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v „Čitalnico" na pogovor in določitev kraja, časa in knjig. — Nepreviden kolesar. Trgovski va jenec R. P. je povozil danes zjutraj, v Hil-šerjevih ulicah 8 let staro šolsko učenko Katarino Zidan. Bila je lahko poškodovana. — V Ameriko. Število izseljencev iz kran,ske dežele vedno bolj narašča. Ni dneva, da bi se kdo ne izselil. Včasih se odpelje kar po 50—100 oseb skupaj. Pred malo dnevi je bilo baje v Bremenu 80 oseb zavrnjenih, ki so se hotele odpeljati s parobrodom „ Se vero-Nemškega Llovda". Morali so nazaj. — Danes je policija spet prijela na južnem kolodvoru fanta, ki je še podvržen vojaški dolžnosti, in jo je hotel popihati v Ameriko. — Nesreča. V Podkraju pri Aržišah se je 15. t. m. bletni hčerki Neže Vozel na ognjišči vnela obleka. Otrok se je tako opekel, da je nekaj ur potem umrl. * Duhovite roiioe dunajskega župana. Minolo nedeljo so imeli na Dunaju veliko slavnost. Vzidal se je temeljni kamen za novo cerkev sv. Kanizija. Pri banketu je imel župan dr. Lueger dve napitnici Prva napitnica je bila posvečena fevdalcem. Dr. Lueger je konstatiral: .Danes sedimo prav prijetno skupaj: fevdalci, jezuitje in jaz". Druga napitnica pa je bila namenjena klerikalcem. Dr. Lueger je naglašal, da je „ v vsakem jezuitu, frančiškanu, dominikancu itd več tolerance, kakor v onih, ki se take le delajo". Končal pa je svojo govoranco tako-le: ,Mi Dunajčani jemo radi postne jedi, mi smo slavni iznajditelji najboljših postnih jedij.Ali imajo kje take štruklje kakor pri nas ? In kje imajo take krofe kakor mi? In kadar jemo kifeljce, mislimo na pregnani polumesec (na Turke!)". In poslušalci dr. Luegerja, klerikalci in fevdalci, so mu ploskali viharno. In kaj bi ne! S svojimi duhovitimi govorniškimi rožicami je že docela podoben patru Abelu ali celo Abrahamu od sv. Klare! * Naobrazba v Švedski. Grof Lev Tolstoj, sin romanopisca, ki je pa sam tudi ugleden pisatelj, piše v „ Pet. Ved": Švedska je med onimi redkimi deželami, kjer so dohodki večji od stroškov. Zato pa ne troši nobena država toliko za izobrazbo naroda, kakor v tej deželi. Prebivalcev je okoli pet milijonov, a za izobrazbo potrosi vlada 151/, milijona kron na leto. A tega ne plača za šole, kajti za te izda še posebej 16 milijonov kron. Rusija porabi za omiko ljudstva petkrat manj. * Zanimiv dvoboj. Radi člankov, ki so izšli v listu „Aurore" proti generalu Mercierju, se je vršil predvčerajšnim v Parizu dvoboj med člankarjem in pisateljem knjige „Vojska proti narodu", Urbainom Go-hierjem in med sinom generala Mercierja, poročnikom Mercierjem. Pisatelj Gohier je zadal poročniku teško rano preko prs, Gohier pa je dobil le majhno prasko na čelu. Po ročnik Mercier je v Afriki samovlastno ustrelil črnega nosača, ki je zbežal pred njegovo togoto na angleška tla Telefonična in brzojavna poročila. Razkrinkani dr. Šusteršič. Dunaj 20. oktobra. Na mesto dr. Ferjančiča je bil danes izvoljen podpredsednikom poslanske zbornice poljski poslanec Pietak. Ferjančič je padel, ker se je njegovi kandidaturi uprla nemška klerikalna stranka V današnji seji je češki poslanec dr. Pacak stopil k načelniku nemške klerikalne stranke dr. Kathreinu in ga je vprašal: Kaj pa imate veder proti dr. Ferjančiču? Na to pa je Kath-rein, vidno nevoljen in silno razburj en, rekel: Kaj pa hočete od mene? Obrnite se do dr. Šu-steršiča: Ta je vsem členom nemške katoliške stranke pisal pisma, v katerih jih je prosil, naj ne volijo dr. Ferjančiča, ker je dr. Ferjančič „ein gottloser Mensch und Pfaffenfresser. Ta pisma so napotila nemško katoliško stranko, da je strmoglavila dr. Ferjančiča". (Opomba uredništva: Vedeli smo že prej, da se od slovenske klerikalne strani spletkari proti dr. Ferjančiču, ali dokumentarnega dokaza zato nismo imeli. Zdaj ga imamo. Dostavljamo za danes le še, da smo vprašali, če je dr. Pacak pripravljen, izpričati to poročilo in dobili smo odgovor, da je dr. Pacak naročil, nam to sporočiti, in da je on vsak čas pripravljen to izpričati. Dunaj 20. oktobra. Boj za pod-predsedništvo poslanske zbornice se je danes končal. Vsled izjave nemške klerikalne stranke, da nikakor ne glasuje za dr. Ferjančiča, vplivali so razni faktorji na dr. Ferjančiča, naj prostovoljno odstopi. Govorili so ž njim telefonično Bulat, Bilinski, grof Allred Coronini in dr. Laginja. Naposled je dr. Ferjančič, kateremu ni šlo za osebo nego za stvar, izjavil, d a p r o s t o v o 1 j n o o d s t o p i od kandidature, ako v to privolijo Cehi. Danes zjutraj je imela slovanska krščansko-narodna zveza sejo, v kateri je dr. Laginja naznanil, da po dogovoru z dr. Ferjančičem prevzame ponuđeno mu kandidaturo za mesto podpredsednika, ako se s tem strinjajo vsi klubi desnice. Klub je sklenil kandidirati dr. Laginjo, toda samohipote-tično, če Poljaki ne postavijo nobenega kandidata. V češkem klubu je bil radi dr. Ferjančiča velikanski vihar. Trajal je cele 3 ure. Vsi govorniki so zastopali stališče, da desnica na noben način ne sme odnehati od kandidature drja. Ferjančiča, da na noben način ne gre, da bi se zgodilo vedno samo to, kar zahtevajo nemški klerikalci, in da Cehi ne bodo nikakor trpeli, da bi desnica doprinašala osebne in stvarne žrtve, kadar bi jej nemški klerikalci postavili nož na prsa. 0 tem viharju izvedeli so tudi drugi poslanci. Prišel je v klub Dzieduszickv, potem Bilinski, knez Schvvarzenberg, grofPalffv, Spinčić in naposled Abrahamo-wicz, ki so na vse načine prigovarjali Čehom, naj vendar odnehajo. Naposled so Cehi sklenili s posebnim ozirom na prostovoljni odstop drja. Ferjančiča, da bodo glasovali za tistega kandidata, katerega določi izvrševalni odbor desnice. Ta se je sešel danes opoludne. Poklican je bil dr. Laginja, ki je izjavil, da kandidature ne sprejme, nato je bil določen Pietak. Vimenu češkega kluba seje izjavilo, da zahtevajo Čehi,naj se vse stranke desnice brezpogojno uklonijo vsakemu sklepu izvrševalnega odbora. Češki klub se ukloni danes, pričakuje pa, da bo nemška klerikalna stranka v prihodnje pošteno postopala Na to je Kathrein ves razdražen zapustil sejo. Dunaj 20. oktobra. Današnja seja poslanske zbornice, za katero je vladalo velikansko zanimanje, se je začela šele ob pol 1. uri. Napetost je bila splošna. Najprej je imel Schonerer običajni konflikt z dr. F u c h s o m, potem je Bielohlawek poživljal pravosodnega ministra, naj čim prej odgovori na interpelacijo poljskih poslancev zaradi umora v Polni. Sledila je volitev prvega podpredsednika, potem pa je bil nad uro dolg premor. Ko je levica izvedela, da je pri volitvi I. podpredsednika pogorela, začela je moledovati, naj se njen kandidat Prade izvoli vsaj za druzega podpredsednika. Desnica je to odklonila. Ob pol 3. uri se je zopet začela seja, in je predsednik naznanil izid volitve. Podpredsednikom je bil izvoljen Pietak s 197 glasovi. Prade je dobil 165 glasov, 10 listkov (čegavih?) je bilo praznih, 14 glasov je dobil socialist Steiner, jeden glas Bilinski, jeden glas F e r*j a n č i č Komaj je predsednik naznanil izid volitve, nastal je strahovit škandal. Vsa levica od Luegerja do Wolfa je tulila in razgrajala kar se je dalo.Čuli so se klici: „Poštenjak iz Škandalicije", „Židovski hlapec", „Koliko ste za to dobili?" „To je plača, ker ste podpisali Bvkovo interpelacijo." „Kako je bilo z gališko hranilnico?" „Vi drugi Zima." Nemci so insultirali tudi Jaworskega, kličoč: „Usque ad finem." „Vi ste lep poštenjak"; pa tudi nemški klerikalci so bili pošteno opso-vani. Ko se je začela volitev druzega podpredsednika, je levica zapustila dvorano in je bil izvoljen zopet Lupul. Po volitvi rediteljev in zapisnikarjev se je zaključila seja. Prihodnja seja bo v torek. Dunaj 20. oktobra. Splošni utis današnje seje je, da je desnica, dasi se je izkazala nekoliko slabotno, vender dosegla uspeh in zmagala proti združenim Nemcem, Lahom in socialistom. Clary in njegovi zavezniki so učakali občutljiv poraz. Poljaki so dobili resno lekcijo in celo Levvicki in Ruto\vski priznavata, da je nemško psovanje Poljakov poljski klub še tesneje privezalo na Čehe. Dunaj 20. oktobra. Da se razžene vsako nesporazumljenje, bodi konstatirano, da smo včeraj, govoreč o spletkah slovenskih klerikalcev proti dr. Ferjančiču imeli v mislih domače kranjske klerikalce, ne poslancev, ki so vsi brez razločka bili solidarni z dr. Fer- jančičem. Dunaj 20. oktobra. Na vseučilišču so danes nacionalci uprizorili velik škandal. Novi profesor avstrijske zgodovine, iz Inomosta došli klerikalec Hirn, bi bil moral danes imeti svoje prvo predavanje. Dijaki so zasedli dvorano in so z razgrajanjem in prepevanjem „Wacht am Rhein" preprečili predavanje. Kostanjevica 20. oktobra. Nad-učitelj Kaligar je umrl. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoludne. London 20. oktobra. Buri so po kratkem boju zasedli Lobatsi in in Ramathlabama, ležeča 20 milj severno od Mafekinga. V Natalu so zavzeli Ladmansriff, Hoppstarn in Har-kinsspruit. Angleži se boje, da zasedejo Dundee, kar bi bila za Bure velikanska pridobitev. Dundee leži 25 milj od Ladvsmitha, kjer imajo Angleži 1200 mož. V Dundeeju se koplje najboljši premog in je ta kraj središče vseh železnic. Za Angleže je največje važnosti, ker drugod ne morejo dobiti za ladje potrebnega premoga. London 20. oktobra. Pri Aktonu v Natalu je prišlo do boja. Buri so poskušali preprečiti Angležem, da bi se umaknili proti Ladvsmithu. a to se jim ni posrečilo. V Ladvsmithu je bil prijet neki angleški vojak, ki je imel tajne zveze z Buri. Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo zzz za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (20—42) deželni lekarni „pn Mariji Pomagaj" M. I^eustck-a v IJulilj anl. Meteorologično poročilo. ViAina n»d morjem S06'2 m. Srednji sračni 736 0 mm. s— o Stanje i P O Čas opa- baro- Nebo - 5 ■+J č£ zovanja metra I £ 1 5 O ■■' mm. t— -* 19. 9. zvečer 747'8 44 brezvetr. jasno B 20. 7. zjutraj 748 7 —10 si. sever jasno ~ o 2. popol. 747 2 98 si. sever jasno o Srednja včerajšna tsmperatura 6 3°, nor-male: 9 9°. P-ltt> flLjgflca. borza đnć 20 oktobra 18BB. Skupni državni dolg v notah. . 99 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v ■rebra 99 „ 40 . Avstrijska zlata renta . ... 117 , 10 a Avstrijska kronska renta 4°/0. . 99 . 60 , Ogerska zlata renta 4'/,.... 115 . 50 . Ogerska kronska renta 4°„ . . 94 , 70 , Avstro-ogerske banfine delnice . 902 . — , Kreditne delnice....... 363 . 50 4 London vista........ 180 „ 8J NemSki drž. bankovci za 100 mark 58 , 97 V. , ao mark.......... 11 n 78 , 20 frankov......... 9 , 57 . Italijanski bankovci..... 44 „ 50 a C. kr. cekini........ 6 . 70 a £3T Vsa vrednostno papirje preskrbuje BANKA MAK3 VERSEC, LJubljana, Salenburgove ulice 3. Srečke ns mesečne obroka po 2, 8, 6—10 gld. Lepo stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami odda se po ceni za 1. november v hiši št. 8 v Gradaški ulici. (1897—3) Ces. kr. avstrijske državni železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz LJubljane jaž. kol Proga čez Trbiž. 0t> \'£ uri 5 m. po noči osobni vluk v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čes Selzthal v Aus-e, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Lnc, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, rez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Belji-k. Celovec Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, B Ijak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Leud-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cirili, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, H- b, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri ; 4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m popoludne, ob G uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, L pskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sohiograda. Linca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Ceiovca, Belj ka, Franzensfeste - Ob 11. uri 17 m. <1op.-ludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluog! ida, Linca, Stevra, Pariza, Geneve. Curiha, Bregenca Inomosta, Zella ob jezeru. L- nd-Gasteina, Ljubna, Celovca, L'euca, St. Mohorja, Pont.tbla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala. Beljaka, Celovca, F: anzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri (j m. zvečer osobui vlak z Dunaja Solnograda Ljubna. Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktotu-u in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 'Ji m. zjutraj, ob 2. uri 3 4 m. popoludne in ob 8. uri m. zvečer. - Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2i m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri • 0 m. in ob 10. nri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 5*> m zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob t». uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1206) Mmm Zahvala. Za premnoge dokaze odkritosrčnega sočutja med boleznijo in povodom smrti nepozabnega sina, oziroma brata, strica in svaka, gospoda (1911) 1^ir*icli^vilziži Homanna trgovca in posestnika v Radovljici izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebej pa še vsem darovateljem obilih prekrasnih vencev, čestitej domačej in vnanjej duhovšini, gospodom pevcem, vsem c. kr. uradom in oblastvom, občinskemu zastopu, domačej posojilnici, krajnemu Šolskemu svetu, šolskemu vodstvu in učiteljstvu, domaČemu in okoliškim gasilskim društvom in vsem ostalim za ogromno spremstvo k večnemu počitku najtoplejšo zahvalo V Radovljici, dne 20. oktobra 1899. žalujoči ostali. Podpisano generalno ravnateljstvo zavarovalne družbe Ju Mutual Life Insurance Company of New-York" na Dunaju usoja si naznanjati, da je generalno zastopstvo družbe za Kranjsko in za slovenske pokrajine Štajerske in Koroške z današnjim dnem poverilo gospodu dr. Alfonzu Mosche v JLjiil>lja.iii, Frančiškanske ulice št. 16. Na Dunaju, dne* 1. oktobra 1899. Generalno ravnateljstvo „The Mutual Life Insurance Company of New-York'* (i9io) na Dunaju. Priporočava (21-241) pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. i Llubljani, v Prešernovih ulioab. (prej Marijaceljske kapljice za želodec) prirejene v lekarni „prl ogerakem kralja" Kari« Brady - Ja na Dnnajl I, Flelach-markt 1. ▼ obče Izkušeno ln poznato zdravilo, ki oživlja ln okrepčaj e želodeo, de Je prebava motena, ln aploh pri želodčnih bolečinah. Cena steklenici..... 40 nov«*?. 13 vo|na hI« lilo uit; ti . . . to Usojam se opozarjati 5e jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenje varstveno znamko s podpisom G. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady. Kapljice za želodeo 0.SSS£.„. (prej Marljaoeljske kapljice za želodeo) so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis f%/^toj. Deli so navedeni. (1829—3) Kapljice za želodeo se pristne dobivajo = "V vseh Ie3s3.rz^.a.i3.. =^= Učenke se sprejmejo k šivilji. Ime se izve" pri upravniStvu „Slovenskecra Naroda". (1920 i) Jeden ali dva učenca se vsprejrneta s hrano v Tc£. S(iiis«Jl. 9. oktobra 1899. IMOlICd. Pri c. kr. tobačni glavni tovarni v lij ubijani se popolnjuje mesto >^ c l r- m v li i III. kategorije z letno nagrado 800 goldinarjev. Podrobnosti so razvidne iz dotičnega razglasa v listu „Wiener Zeitung" in v ljublj nskem uradnem listu. Razglas se tudi more vpogledati pri c. kr. generalnem ravnateljstvu tobačne režije na Dunaju, kakor tudi pri vseh c. kr. tobačnih tovarnah. Z. 27.442. len, am 9. October Notiz. Beiderk k.Tabak-Haupt-rabrik in Laibach koramt die Stelle ein^s Fabriksarztes III. Kategorie mit dem Jahreshonorare v 800 Gulden zur Besetzung. Das Nahere ist aus der bezuglich-v. Kundmachung in der „\Viener Zeitun sowie aus dem in Laibach erscheinendei. Amtsblatte zu ersehen Die Kundmachung kann auch bei di k. k. General Direction der Tabakregie Wien, so\vie bei sammtlichen k. k. Tatj fabriken einges hen \verden. (I9>v Na pri kolodvoru južne železnice V Postojini okoli 2500 metrov jelovih suhih drv po jako ugodni ceni, meter 1 gld. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri Franu Jurcu lenotržeii v TF* os to j i u i. py Drva se bodo prodajala na lici mesta skupno in tudi na drobno od 2 metrov naprej. "feq Dobivajo se tudi preklane debele drva in tudi bukove po pogojenih cenah. Semenj v Lescah ki bode (1907-2) v soboto, dne 21. oktobra 1.1. ne bode na prejšnjem prostoru, marveč ob cesti proti Bledu nasproti hotelu „Triglav" posestvu gospoda A. Hauptmanna. 1: Isdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 9005