LETO n. LJUBLJANA, 6. SEPTEMBRA 1924. STEV. 43. NAROČNIN A-ZA-IVCOSLAt VBIO ČET&tTLETNO DIN l§* CELOLETNO-DiN* 00/2 A-iNOZgNSTVO li DODATI P©!tNIMO/OOLA$IPO ČEN5KV/ POSAMEZNA Številka- po- dih • 150, POŠT. ČEK. RAČ 13.183 V&EDN8ŠTVC-SN'VSTAVA v včiteliski tjskarni/ WKOPS$l-S£-NE-VRA-'CAlO/ANONlMNl-DO-'PiSl‘SE jozno fikcijo, je na našo ugotovitev molčal. Misli namreč, da med čita-telji »Ljubljanskega Zvona«, kjer je ugledala luč sveta njegova kritika, ni Orjunašev, ali pa so mu ti qua;i-titč negligeable, da se ni treba meniti zanje. V obeh slučajih je g. dr. Gavazzi v zmoti. Da pa ta gospod ne razume klica krvi, ki nas poziva na jedinstvo, mu oproščamo: po njegovih žilah se pretaka baje čista neslovanska španjoflska kri, ako so naše informacije o njem točne. V slovenskem separatističnem tisku se je večkrat tudi razpravljalo o dveh verskih enotah, ki bi prišle v poštev za politično razdelitev jugoslovanskega naseljenja. Ti skupini sta slovensko - hrvatski katolicizem in srbsko pravoslavje. Ta kombinacija zopet izpušča Muslimane, ki tvorijo desetino prebivalstva. ne more pa pravično opredeliti katoliških Srbov in evangel-skih Slovencev, ki bi v novi kombinaciji ne bili zadovoljni. Sicer pa je ta verska razdelitev tako sred-njeveško-reakcijonarnat da ni vredno niti misliti o njej. Še več: naša verstva so občutna ovira stvarja-nju enotnega jugoslovanskega narodnostnega tipa, zato bo treba v bodočnosti eliminirati vsak njihov vpliv v javnem življenju, siccr bo fanatizem ene ali druge vere stalna ovira dobremu soglasju med plemeni. Zanimivo je, da separatizem postavlja kot glavno zahtevo teritorialno razmejitev področij slovenstva, hrvatstva in srbstva, ne da pa niti najmanjšega pojasnila, kako si predstavlja izvedbo raz-: mejitve med Srbi in Hrvati. Med tema dvema jugoslovanskima plemenoma je toliko enotnosti, da se zdi zahteva po ujedinjenju naravnost odveč. Samo nekulturni fanatizem more poudarjati versko razliko med obema plemenoma. Nemci so lahko i evangeliki i katoliki, Madžari so versko razdeljeni na katolike, evangelike in na židovske, pravoslavne ter grško - katoliške pomadžarjence, pa je vendar njih narodna zavest tako velika, da gre preko teh ovir. Po mnenju naših separatistov pa so Srbi samo vsled pravoslavja bližji Rtununom in Grkom, kakor Hrvatom, ti pa Ircem in Portugalcem bližji kakor Srbom. Celo v islamu gre v tem oziru na boljše. Turčija, Egipet in Perzija so nam lepi primeri. Naši klerikalci pa bi nas zaradi katoličanstva radi popolnoma odtrgali od najbližjih bratov. Podobni sov tem muslimanskim Kitajcem, ki strastno sovražijo ostale Kitajce, sličijo na las kulturno zaostalim bolgarskim Po-makom in drugim slovanskim po-turčencem, ki se imenujejo Turke, dasi so po krvi in jeziku najčistejši Slovani in jih samo islam veže na Turke. Naši klerikalni separatisti so s temi zaostalimi sirotanci identični, dasi se ponašajo z napredkom in kulturnostjo. Da se povrnemo na razmejitev med Srbi in Hrvati: Najboljši kriterij zanjo bi bil jezik, toda ta jim je skupen, dasi se oboji trdovratno drže svojega pravopisa, pisave in svojih lokalizmov. Najlepši hrvatski jezik se govori v srednji Bosni in Hercegovini, toda tam so Hrvatje v manjšini. Najbolj hrvatske so severne županije, toda tam se govori kajkavslco narečje in so se te županije še v osemnajstem veku imenovale slovenske županije. Kako tedaj vleči mejo med obema plemenoma. ki jih dele samo vera, pisava in ime. tedaj samo nerealne vrednote? Vrhu tega so Hrvatje in Srbi tostran Drine tako izpremeša-ni med seboj, da je vsaka delitev iluzorična. Pri vsaki razmejitvi bi ostai znaten del enega plemena pod oblastjo drugega, ne glede na to, da delitev ovira 600.000 Muslimanov, ki žive pomešani med Srbi in Hr-.vati ter se. niso še opredelili niti za ene niti za druge. Nič manjša nesmisel pa je deliti Slovence od Hrvatov. V hrvatsko narodnostno sfero spada okoli 800 tisoč Kajkavcev, tedaj samo za petino manj kakor jih je preko Kolpe in Sotle. Nesmisel bi bila odtegniti jih od Hrvatov, nesmisel bi bila Slovence radi kato'ličanstva podrediti Hrvatom. Kakor kajkavski Hrvatje nočejo biti »Kranjci«, tako je Slovencem absurd, ako jih hočejo Hrvatje napraviti za »planinske Hrvate«. V jugoslovanski zajednici pa padejo vse plemenske, razlike, do enotnega tipa jugoslovanskega človeka bodočnosti, kakor ga opisuje »Nova Evropa« imamo vsi enako daleč, vsi doprinesemo zanj enake žrtve in sinteza teh žrtev rezultanta teh sil je integralno, jugoslovanstvo. Predpogoj za to pa je, da padejo historične meje, ki so nam jih usi-lili Nemci, Madžari in Turki, da so laglje vladali nad nami in do bohotnosti gojili pri Slovanih tako ukrepljeni partikularizem. Obrabljeni citat: »Divide et inipera«. ki je bil geslo našim zatiralcem, še vedno velja; njegovi dediči naši klerikalci in hrvatski frankovci ga izvajajo kot dediščino po naših bivših zatiralcih V tekil debate o našem ujedinjenju je »Slovenec« tudi iznesel koncept o ujedinjenju z Bolgari in z Rusi. češ. da je bolje stremeti za najvišjo sintezo. Odvrnili smo jim, da Bolgari za sedaj, kakršne jih poznamo po izjavah njih politikov in generalov Gcšova. Daneva, Savova i. dr. niso zreli z^i združitev z nami. Njih izjave, da so Mongoli, njih pobratimstva z Madžari in Turki, njih izdajstvo v balkanski in svetovni vojni, njih vedenje do Rusije, ki jih je s potoki krvi osvobodila robstva, njih večne aspiracije na Macedonijo. so slaba kvalifikacija za njih vzprejem v Jugoslavijo. Glede njih in glede Rusov smo separatistom odvrnili, da je treba iti pri delu postopoma, ker tega dela ne zmore naša generacija, temelj za to veliko slovansko stavbo Pa lahko postavimo že mi z integralnim narodnim ujediiijeiijem. Prva zapreka je bila ujedinjenju postavljena z ukinitvijo oblastne razdelitve na Hrvatskem. ki jo frankovci in radičevci imenujejo parcelacijo tisočletne kraljevine. Prazna sentimentalnost, ki nima pomena za sodobnike, ker ti vedo, da je bila svobodna troedina kraljevina Hrvatska, Slavonija jn Dalmacija nesrečna satrapija madžarska, da so ji vladali madžarski in pomadžarjeni aristokrati in da je bil nemški Habsburžan le slepo orodje v rokah te oligarhije. Kdor ceni realne vrednote, ki jih je hrvatsko pleme pridobilo z osvobojenjem in ujedinjenjem, se bo lahko ločil od kraljevine na papirju, ki sta se diči-la ž njo ogrska krona in vsakokratni habsburški degenerat. Narod sam pa je smel sauio plačevati denarni in krvni davek, bil je dobesedno madžarska raja. Kake posledice bo redila ta suspenzija ustavne določbe, bomo videli, nadejati se ne moremo dobrega. Upamo, da to ne bo precedenčni slučaj za Bosno, Črno goro in Vojvodino. kar bi skoraj pomenilo status quo pred prevratom. Za Slovenijo so naši separatisti že odnehali in s tem je avtonomija Slovenije pokopana za vedno. Radi to ugotavljamo in pristavljamo, da so pogrebu asistirali slovenski klerikalci s Korošcem na čelu. Vdali so se tedaj v eni izmed bistvenih točk, uverjeni smo, da bodo šli vrli mo-lojci korak za korakom do integralnega edinstva, kajti neugodna pozicija se ne da dolgo braniti! Ko to ugotavljamo, pozivamo Orjunaše na nadaljnje vztrajno delo, kajti naša stvar živi in se giblje, uspeh je na dlani: Slovenska avtonomija je pokopana, druge ji bodo sledile. Naša ideja zmaguje, Orju-fia. Veronika Deseniška. Naši separatisti se pri dokazovanju edinozvdičavnosti »samoniklega« slovenstva, ki ga hočejo nekateri baje »demontirati«, poslužujejo dokazov znešenih iz vseh vetrov. V ta namen so nam že navajali Švico, Katalonce, Irce, Ukrajince. Ameriko, posegli so celo do egipčanskih Selevcidov, da bi dokazali logičnost, opravičenost in umestnost slovenske avtonomije. Ker nas uči britka izkušnja, da glasilu naših Samoslovencev ni ver* jeti niti črke, zlasti kadar pledira za samoniklost suverenega slovenskega ljudstva, smo pazno sledili in vestno razglabljali vse njegovo pisanje v tej zadevi. Videli smo, da so vsi njegovi argumenti falzifikati, vse njegovo navdušenje za stvar ostudna hipokrizija, vsi citati narodne potvorbe in vsi dokazi vne-bovpijoča ignoranca. Zadnji teden se je »Slovencu« zopet zahotelo postaviti se v pozo zaščitnika slovenstva, ki v naši državi ni ogroženo, in slovenščine, ki uživa vse ugodnosti, kakršnih niti zdaleka ni uživala, ko je bila bivša vojvodina Kranjska izključna domena SLS. Uredništvo pobožnega lista smo že večkrat zasačili in flagranti pri potvarjanju istine, pri falzificiranju citatov in pri navajanju nespametnih argumentov, zato nam je bilo precej jasno, da ga bomo tudi to pot zalotili vsaj na nevednosti. Braneč slovenščino, ki ni napadena, kar moramo ponovno poudariti, je s sveto jezo napal one, ki »pačijo« jezjk, v katerem se je (sama?) napisala »Veronika Deseniška«. je »Slovenec« v istem listu posebno napadel novo štetje, ki se uči v šo^ah pri nas. Iznašel je novo fronto, na kateri je njegovo geslo »enaindvajset«, proti onim, ki prisegajo na »dvajset ena«, kar odgovarja slovanskemu jezikovnemu čutu. matematiki in novi šolski metodi. Toda »Slovenec« bi ne bil to kar je, če bi tudi tu ne bil pokazal svo* je nevednosti. V boj zoper to »pačenje« slovenščine pošilja Otona z »Veroniko Deseniško« in grmi pod to znamenito egido zoper novo štetje. V tem boju se je vrlemu uredništvu pobožnega lista urinil neljub lapsus, ki dokazuje, da tisti, ki se sklicuje v uvodniku na »Veroniko Deseniško«, in ž njim ve-: soljno klerikalno novinarstvo, ni či-tal »Veronike«, dasi jo porablja v. svoje samonikle svrlie. Mi si laskamo, da smo dobri Jugoslovani, pa smo zato istotako dobri Slovenci in čitamo z zanimiv njem vsako novo delo. ki izide v. " naši ožji domovini. »Slovenčev« napad nas zato ni zbegal, vedeli smo, da imenuje klerikalni ignorant ime Župančičevo po nemarnem. Vzeli smo »Veroniko« v roke, odprli znano nam mesto v IV. dejanju na strani 118. in smo si znova pre-čitali sledeči pogovor: Friderik: Zapiši dvajset pet. Pisar: Preveč, preveč, recimo dvajset dva. Primerjali smo pisavo »Sloven* ca«, ostrmeli nad nevednostjo, ki hoče Župančiču dajati lekcije o lepoti jezika, ko ga v isti sapi citira kot mojstra besede in vrgli iz. rok pobožni list z ugotovitvijo: Sus Minervam docet. Gospod SmodQj bo že uganil, da Minerva ni šla na njegov naslov, zaradi jasnosti pa irm povemo, da je osebek v citiranem stavim — on sam. ki si tega pridevka ni zaslužil prvič. Razvitje prapora v Domžalah. Slavnostna prireditev razvitja prapora je nadvse sijajno uspela. Svečano je ob pol 9. uri pričakala naša organizacija številne goste na kolodvoru in se ž njimi napotila na doček ljubljanskega bataljona, ki je točno ob 9. uri prikorakal pod vzornim vodstvom brata Kobentarja iz Ljubljane. Po kratkem prisrčnem pozdravu v imenu naprednega občinstva po bratu občinskemu svetovalcu Andreju Slokarju, se je članstvo napotilo na kratek odmor in malo okrepčilo, ki ga je pripravila marljiva ženska sekcija. Točno ob 10. uri je članstvo izvršilo grupacijo, nakar mu je bilo prečitano dnevno povelje. Poveljstvo je prevzel komandant Žnidaršičevega bataljona, brat Fran Ko-bentar in udeleženci so odkorakali v vzornem redu na slavnostni prostor pred Sokolski dom. Slavnost je otvoril brat predsednik Orjune Domžale Sretan Krmpotič s pozdravom udeležencem, nakar je prevzel besedo starosta domžalskega Sokola brat Seljak in v kratkem očrtal delo Sokola in Orjune. Besedam zastopnika gostoljunega domžalskega Sokola je sledilo razvitje prapora, ki ga je po kratkem nagovoru izvršil brat predsednik oblastnega odbora. V krasnem solncu je zavihral novi simbol jugoslovenske ideje, ponos domžalske Orjune, ki ga je prevzel brat praporščak s prisego v svoje varstvo, sestra Korenjakova pa mu je pripela v imenu ženske sekcije kot kumica trobojni trak. Vznak vzajemnosti so se nato združili vsi prisotni prapori z novo-razvitim v bratskem objemu. Po slovesnem činu razvitja, jc sledila zakletva ljubljanskega bataljona »Žarka Boitavzerja«, ki je napravila na vse prisotne mogočen vtis. Jasno in odločno so odmevale po prostranem trgu besede zaklet-ve, ki zahteva zvestobo za Nacijo in državo do smrti. V vzornem redu se je nato odvila skupščina v slavnostni sprevod, ki je krenil med sviranjem domžalske godbe po trgu. Slavnost je končala z vzornim defi-liranjem četniških sekcij. Popoldan pa je nudil prostrani vrt brata Slokarja udeležencem obilo zabave. Cela prireditev se jc vršila v vzornem redu, mirno in dostojno od vsega početka pa do odhoda gostov, brez vsakega najmanjšega incidenta. Orjuni naklonjeno občinstvo je izražalo svoje simpatije, naši nasprotniki pa so se držali dostojno, brez izzivanj. Tako smo zopet dokazali, da krivda za prejšnje incidente ne zadene Orjuno in so tudi tokrat naši protivniki zaman čakali, kdaj se prično strelske vaje. je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno samo MILO ^GAZELA” Narodno - obrambno delo. V nedeljo se vrši v Celju 39. Velika skupščina družbe Sv. Cirila in Metoda, ki je jasen dokaz hotenja in volje jugoslovenskega naroda, da se dvigne ter stopi v krog in tekmo z drugimi kulturnimi na-rodiv Težka je bila n as a preteklost. Sužnost in tlačanstvo sta bila jarem, ki je težil energijo našega naroda k tlom in mu jemal odporno silo. Tuji duh se je zajedal v našo zemljo in leto za letom so se ožile naše meje. Umikali smo se vsepovsod. Na zapadu smo se boriii z Italijani in nezmiseino avstrijsko jadransko politiko, na severu in vzhodu nas je dušila nemški »drang« v Prekmurju pa je umiral slovenski živelj pod pritiskom in silo madžarskih veleagrarcev in cerkvene-' ga plemstva. Kot odpor in glasen protest na smrt obsojenega naroda, se je rodila Družba sv. Cirila in Metoda, ki je ustvarila čudeže in rešila marsikaj, kar je bilo obsojeno k smrti in poginu. Težko je bilo njeno deio. Ovirali so jo pri delu vsi, ki jim je bila slovenska, odnosno jugoslo-venska misd veleizdaja ali pa pa-ganstvo. Nasprotoval ji je cesarski Dunaj in sovraži! jo je črni Rim, in vendar je zmagovala navzlic vsem psovkam in intrigam, ki jih presegajo v naši zgodovini samo še per-fidnosti polni napadi na Organizacijo jirgosiovenskih nacionalistov. Prišlo je Ujedinjenje in z njim je bilo pričakovati tudi nam v korist logična rešitev naših obmejnih vprašanj. Toda nezavednost našega naroda in klasična omejenost njegovih voditeljev je stvar priti-rala tako daleč, da danes ječi nad pol milijona Slovencev pod tujim jarmom. Da pa ne govorimo niti o onih stotisočih ostalih Jugoslove-nov, ki trpe pod grškim, rumun-skirn, bulgarskim, madžarskim jarmom in čakajo odrešenje. Pet let že ječi nad milijon naših bratov pod tujim jarmom in pet let že igramo v vprašanju naše iredente vlogo ptiča noja. Ne tajimo, da se je že marsikaj poiskušalo storiti in da se je nekaj že tudi izvršilo._ Vendar pa pribijemo, da je ta nekaj veliko premalo in ne dosti več kot nič. Par nabiralnih akcij, nekaj več ali manj uspelih protestnih shodov in pri koncu smo. Zasužnjeni bratje pa ječe in preklinjajo nerazumevanje svobodnih, ki jih v svoji strankarski in politični zaslepljenosti, puščajo v nemar in izročaju obupu. Narava Jugoslovena, posebno pa še Slovenca je nestalna in razpoložena za slučajne vtise. Zato pa tudi nosijo vsi naši narodno-obrambni podvigi v sebi kal večje ali manjše •sentimentalnosti. Vse kar se je ukrenilo, je bilo plod že predhodnega jamranja in plakauja. Strah pred na-daljnim propadanjem in tipični »mo-rituri te salutant«, to so bili čimtelji, ki so ustvarjali že od početka na životarjenje obsojene, čisto defenziv- Prepoved razvitja prapora v Zagorju in Makarski. ne ustanove. Sicer pa se temu ni ču-> diti, naj je bila vsa naša nrav popolnoma suženjska in robu ne pade niti na um, dvigniti svojih okovanih rok proti gospodarju. Skrivil je hrbet, da so padali udarci na še ne razboleno mesto in sužnjeval dalje. Zato je bil tudi vsak morebiten protest proti tiranskemu početju Avstrije napram našemu narodu, pa bilo v vojski, šoli, gospodarstvu ali kjerkoli, samo skromna prošnja, ali pa največ najponižnejša kretnja samoobrambe. izvana po najprimitiv-nejših naravnih zakonih samo-ohrane. In to morituri razpoloženje, ki je neprestano videlo in klicalo samo pogin in pogubo nad za obstanek boreče se mase naroda, skušajo uvesti tudi sedaj po osvobojenju v našo narodno obrambno delo. Kot zdravi in mladi nacionalisti, ki ne vidijo in ki ne čutijo prav nikjer umiranja naroda, moramo nastopiti proti -temu zastrupljanju mase s psihičnim razpoloženjem na smrt obsojenih. Poznamo priliko in razmere v vseh neosvobojenih delih naše domovine in radi naglasimo, da niso baš prerožnate, da bi pa bile zopet tako strašno črne, kot jih slikajo nekateri pa tudi ne moremo reči! Res je, da raste povsodi moč in sila tujega elementa, posebno pa še na Primorskem proti pričakovanju rnočno, vendar pa še ni nihče upravičen radi tega zanašati v dnše naših podjarmljenih bratov psihično razpoloženje umiranja in gotovega, neizbežnega propadanja. Je pač v krvi naših politikov, da branijo vedno spričo že prirojenega političnega negativizma in taktike defenzive, nekaj kar je makar še tak fantom in nonsehs. Samo, da se branijo in da jim ni potreba napadati. In ravno ta defenzivna taktika nam je donašala do sedaj še vedno nesrečo in poraz. Saj so najtemnejša razdobja našega narodno-onramb-nega dela baš defenziva na Koroški, a najsvetlejša na Primorskem, kjer smo bili v ofenzivi. Zato se moramo otresti kratkovidne in ozkosrčne narodnoobrambne politike prežete defenzivnega duha. Stopimo agresivno na pot tujstvu, ki se mu hoče naše zemlje in naše dece. Dokažimo mu, da je v Jugoslovenskem narodu dovolj zdravih sil in naravne energije, da bo zatrla njegov strupeni vpliv med zasužnjenimi brati. Povejmo svetu, da smo pripravljeni na vse! Ako ne pojde s lepa, pa bomo dosegli uspehe z grda. Doseči pa jih moramo, ker to hočemo! Pa makar, da je narod, danes prežet že ves uverenja, da smo izgubili vse in da ni braniti ničesar več. In tako bo vsak še tako majhen uspeh povzročit največje veselje in zadovoljstvo, ker bo viden uspeh naše sile in moči. Dvignil pa bo tudi danes še tako inferiorno inteligenco, ki danes spi v svojem blatu in čaka pobude od naroda, kateremu bi morala biti vodnica. Oreievaki pisem. THE REJC CO., Ljnbljans. Vsi kadilci na]- ITf|“ P?51? za Piraje uporabljajo ,Iiu šč&nje zob. PODPISANA TVRDKA PPJFOROČA: SADNE SOKE s malinovec in citronado. AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE: limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva,^ marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vande, WaMmeister. ESENCE E A ALKOHOLNE PIJAČE s Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac satljev, tropinov, brinjev, drožni itd. SADNE ETERE v raznih koncentracijah. NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO. SREČKO POTNIK IM DRUG parna destilacija es-sne Itd. LJUBLJANA, Metelkova a!. 13. Sprva naši separatisti, klerikalci in federalisti niso vedeli, kako in kaj bi z Orjuno. Želeli in hoteli so jo razpustiti; toda navzlic intervencij jam njih najvišjih voditeljev stvar, kar ni šla od rok. Nasprotno! Prepričali so se celo, da je prav lahko doseči faktično ukinjenje izvrševanje vidovdanske ustave in cele vrste drugih prepotentnih zahtev; da pa nikakor ni mogoče doseči toliko zaželenega razpusta Orjune. Namesto tega pa so dobili celo prijazen migljaj naj puste Orjuno hoditi mirno svoja pota in da naj opu-ste svoje brezplodne in njim samim škodujoče napade nanjo. Pač pa, da naj se raje lotijo »pozitivnega« dela. Resnično je opažati od tedaj neko umerjenost v pisanju edino zveličanega slovenska lista »Slovenca« in vseh podregistrov Katoliškega Tiskovnega društva. Saj tudi ni bilo ravno prijetno pisati o Orjuni, samo radi koje so vstopUi pogumni Ln na smrt pripravljeni bojevniki za samoupravo Slovenije v »centralistično vlado reda, miru in zakona«. Pri tem pa je ostala Orjuna navzlic tolikšnemu, samozatajevanju in velikodušnemu nastopu slovenskih tigrov nerazpuščena in faktična zmagovalka. Pri tem pa se Orjuna ni zadovoljila celo samo s tem, da je premagala popolnoma svojo nasprotnico SLS nego je pričela naravnost sistematično diskreditirati njen ugled med dobrim slovenskim ljudstvom. V svoji predrznosti je nadaljevala s svojim »razrovalnim in velesrbskim po Pribičeviču plačanem delovanju« in razvijala prosto in svobodno prapore. Pred njeno trdno in neomajno voljo se je sesula celo vsegamogoč-nost radovoljiškega boha v nič. Molčati so morali celo v ta namen posebej naročeni klerikalni tiger in v krogu svojih ovčic čakati mirno zavarovani za bajoneti, konec orjuna-^ ške invazije v Radovljici. Ker pa napreduje avtonomistična in federalistična ideja pod okriljem sedanjega režima prav naglo in ker se je dobil v sedanji vladi vendar le človek, ki ima pogum če že ne razpuščati Orjune, ji že vsaj prepovedovati razvitja praporov, se je posrečilo klerikalcem in zvestim jim drugom v slabem — komunistom, zaenkrat doseči prepoved razvitja prapora v Zagorjah. Mi to prepoved jemljemo z največim mirom, ki je sicer poln orjunaške volje, na znanje, ker smo prepričani, da se bo razvitje prapora Orjune vršilo v Zagorju, kot se fe vršilo v Trbovljah, v Radovljici ali pa kje drugje. Porok zato pa je Slovenska Bistrica, ki ga ne bo izpodnesel niti sam »krvavi Nastas«, pa če se tudi sam potrudi v Zagorje. Isto pa bode tudi z razvitjem prapora Orjune Makarska, ki ga je prepovedalo Kotarsko poglavarstvo v Makarski. To pa na direktni ukaz iz ministrstva notranjih zadev, ki je zabranilo posveto državne zastave samo radi pritožbe separatistov v Makarskem Primorju. Čutili so namreč, da bo ta proslava prava manifestacija državne misli in jugoslo-venskega edinstva; obenem pa živa priča popolnega debakla njihove zmešane in demagoške politike. Močne in neprebojne so naše vrste. Niso jih omajali niti za las radikalski opričniki »Srnaovci«, niso jih zbegale niti za hip komunistične bombe in ne bodo jih niti za trenutek ustavile na njih ravni poti, še tako stroge persekucije »krvavega Nastasa«. Orjuna se zaveda prav dobro veličine trenutka. Ona je spremna! gl listi MM el m u iiile sli. Ni še preteklo dve leti, odkar se je med nami pojavila ideja združiti vse branitelje jugoslovenskega edinstva v enotno, močno organizacijo, ki bi omogočila divje razširjanje separatizma med Slovenci. Nastopili smo v najtežjih časih. Slepa demagogija in zagrizeno strankarstvo sta bila dosegla tak razmah in tako moč, da se je zdelo, da bo poginila spričo teh činiteljev naša država in da bo z njo propadla s krvjo stoti-sočev drago kupljena svoboda. Ni je bilo v tistih časih izgleda na rešitev. Inteligenca, na kojo smo računali, da nam bo spričo svojega naprednega in jugoslovenskega orien-tiranja, priskočila takoj spočetka na pomoč; nas je odpravila s praznim nasmeškom, polnim preziranja. Nam, ki smo bili polni najboljše volje in najvišjega hotenja, so pričeli očitati otroški idealisem, nemoderni in nesodobni nacionalizem, vročekrvno navdušenje nezrele in zapeljane mladine; očitki mili in grobi, prikriti in odkriti so padali po nas od leve in desne. Nas, ki smo bili polni mladostne energije in najsilnejše življenske moči so hoteli skriti in zamolčati pred narodom vsi, ki so doslej .živeli, kot krvosesi na telesu našega_ naroda. Vzbudili so se dacarji, vstali so mež-narji in pričela se je najostudnejša gonja, kar jo pozna slovenska kulturna in politična zgodovina. Toda Orjuna je ostala čista in neomadeževana, kot je bila pryi dan svojega nastanka. Neomajno in nezlomljivo je nadaljevala svojo ravno začrtano pot in ni je bilo sile, ki bi jo premaknila le za las od jasno ji umerjenega pravca! Na napade je odgovarjala s protinapadi, ki so bili še vedno uspešni, na roganje in zaničevanje je odgovarjala z vztrajnim in neumornim delom; na upravičeno kritiko pa s poglobljeno organizacijo svojih vrst. Vedno borbena, polna duha naj večjega _ poguma in trezne preudarnosti, je visoko nosila preko umazanih poti sedanjega našega političnega življenja svoj ne- omadeževani prapor in zbrala pod njim do danes vojsko, ki je strah in trepet vseh sovražnikov narodnega in državnega edinstva. S svojimi treznimi in discipliniranimi nastopi si je prebila led v javnosti, ki ji že danes pripoznava mesto, kakršno ji gre po veličini njenih idealov in višini njene discipline. V naših vrstah je danes vse, kar je poštenega in dobrega v slovenskem plemenu. Vse so nam že očitali, od veleizdaje do fašizma. S plačanci so nas psovali, ki stradamo črnega kruha' v svoji zemlji. Mi pa smo molče korakali skozi ploho zasramovanj, ker vedeli smo, da je ni hvaležnosti, ki je pa tudi ne pričakujemo. Povdar-jali pa smo in bomo: »Za denar nismo na prodaj, naše delo je posvečeno samo procvitu države in Nacije! Iz nič smo ustvarjali svoje organizacije, iz nič pričeli ustanavljati naše liste, toda s prispevki pritrga-nim od ust smo dosegli več, kot marsikatera politična stranka z milijoni. Naši člani so si naprtiti sovraštvo in mesto tolkanj očitane mezde in denarja so jih metali v ječe. Trpeli so po bolnicah in doživljali zasmeh od vseh. In vendar naša ideja zmaguje. Niso jo ustavile persekucije senilnih starcev, niti denuncijacije klerikalcev, niso jo mogle uničiti zavratne komunistične bombe. Požrtvovalnost, ki so jo zmožni samo z najglo-bokejšo vero v zmago prešinjeni nacijonalisti, ruši danes vse ovire in njeno nadčloveško delo rodi danes prve sadove. S ponosom lahko zremo za pot, ki je za nami! Pokrita je z dragoceno krvjo naših najboljših toda vodila nas je vedno kvišku, naravnost, brez stranpotice. Z najlepšimi nadami lahko zremo v bodočnost, ki je samo naša. Zato se tudi polni globoke vere oziramo danes v Maribor, kjer na mestu, ki je veljalo, kot ognjišče Nemštva in nerazrušljivo mostišče nemškega mostu na Jadran, usta- navljajo danes Oblastni odbor za Mariborsko oblast. Poznamo delo tamošnjih naših bratov in trdno smo uverjeni, da bodo neprekidno sledili svoji poti do tlej, ko se bo reklo v Mariborski oblasti je bil tuj živelj! Naj se kmalu strnejo Orjunaške če-* te v eno samo falango, ki bo brani-: la našo severno mejo od Dravograda pa do zadnjega prekmurskega selišča. Naj pride karkoli Orjnna-ška fronta bo stala neomajno, zakar nam jamči najbolj novo ustanovljeni Oblastni Odbor Orjune za Marii borsko oblast, ki mu želimo ob po-četku njegovega delovanja najlepših uspehov pri njegovem bodočem de^ lu za Nacijo in državo. Splošno ključavničarstvo Josip Rebek LpMfaoa Cankarjevo nabrežje št. 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. g Kupujmo in podpirajmo izvrstno | | K. Kolinsko cikorijo domači izdelek. v Dopisi. Rogatec in okolica. Rogatec je znan kot zagrizen nemčurski trg tik hrvaške meje in ne daleč od znanega zdravilišča Rogaška Slatina. V; tem trgu pašuje nemčurski župan Berlisk, podpiran od klerikalnega advokata Leščnika in njegovega pisarja Hrušovarja. Ti imenovani so duševni očetje vseh zločinskih napa-, dov na nacijonalne Slovence in kot eksekutorji njihovih načrtov nasto-. pajo Radičevci, katere si izposodijo v Glažuti na hrvaški strani in ki v takšne svrhe vaerejo, kakor kačaki v Slovenijo ter uganjajo svoja gro-* zodejstva. Zvesti zavezniki protidr* žavnih nemčurskih in klerikalnih elementov na slovenski strani so poleg radičevcev na hrvaški strani tudi še uradniki v Glažuti, ki so pri-t vandrani koroški nemčurjL Med tem inženjer Korbitz, Oberanner ia Osoinigg. Ti seveda imajo kanibal-* sko veselje, ko vidijo, da so Radi-< čevci tako zelo uporabljivi za protin državno rovar en je. V takšnem miljeju ni čudežt če se je predrzni! radičevec z imenom Ivič napasti sodnika Lusti-. ka v Rogatcu in ga lahko raniti. Sovraštvo do nacijonalnega sodnika gre celo tako daleč, da so nemčurji z dr. Leščnikom vred celo stvar obrnili ter hočejo sedaj trditi, da je sodnik napadel radičevca. Višek hujskanja pa so dosegli ti elementi na orlovskem shodu, katerega so imeli pred kratkim. Na ta shod je prišel advokat dr. Ogrizek, iz Celja, ki je upoštevajoč okoJnost, da ima pred seboj razen Slovencev tudi veliko število Radičevcev iz Hrvaške, na brezstiden način hujskal množice proti vsemu temu, kar, je jugoslovenskega in državi zve-, stega. Zato je hujskal proti davkom, proti žandarjem, proti vojski in proti Orjuni, ker je vedel, da so to šla-gerji, ki se dopadejo bedasti hrvaški radščevski masi. Nacijonalni jugosloveui morajo danes nositi s seboj orožje, da se ubranijo pred razbojniškimi napadi nahujskanih elementov. Sokol ia Orjunaš ni varen pred to golaznijo. Tako je bil pred kratkim napaden v, navzočnosti uradnika Ossoimgga iz Glažute tajnik Sokola. Da so pa razmere za nacijonalne Jugoslovene tako žalostne in brezupne, nosi v veliki meri krivdo politična oblast, ki si je kakor nalašč za nemčurje, klerikalce in radičevce nadela rokavice. Dr. Megusa v Šmarju pri Jelšah, srezki poglavar, sicer pravi, da uvideva, da imamo UBUANSKA POSOJILNICA St, Z* Z 0.2 Obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po wr 8% -vs v novopreurejenih prostorih v LJUBLJANI MESTNI TRG it. 6 Večje iii stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in ee-sije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. Stev. 43. *0 K J U N A« nacijonalni Jugosloveni dober namen ojačiti državno misel, toda pravi, da je treba postopati »v smisiu zakona«, to znači, zatisniti- oči pred vsakim grozodejstvom protidržav-nih elementov. Tudi drugi politični uradnik dr. Kartin nima prav nobenega smisla, ščititi nacijonalne interese. ^ Kako daleč gre predrznost neinčurjev, je razvidno tudi iz tega, da je župan Berlisk v Rogatcu ostentativno povabil vojaško naborno komisijo iz Maribora k sebi na dom, kjer se je jedlo, pilo in veselilo pri vojaški godbi. Polkovnik Miladinovič iz Maribora, ki je čestit Jugosloven, ne more sicer nič zato. Nasedel je pač informacijam znanega majorja Jurkoviča, ki še danes šteje elemente, kakor je župan Beriisk v Rogatcu, k lojalnim državljanom. Da pa stvar lepše iz gleda, je^ v Rogatcu na dopustu neki koroški renegat sodni svetnik dr. Havliček iz Celovca, ki uporablja svoj dopust v ta namen, da oživlja nemško iredento. Vse intervencije pri politični oblasti so bile zaman. Lepi nemčur-ski priganjač je tudi zdravnik dr. Bratanič, ki se je po prevratu iz samega studa nad našo Jugoslavijo preselil v Avstrijo, rekoč: »Bevor das Krempl nicht auseinander geht, komm icri nicht zuriiok.« Ko pa so se začele temu nesramnemu nem-čurju v Avstriji delati pajčevine v želodcu, jo je naenkrat primahal zopet nazaj, ter hujska ljudi proti tu-kajšnemu narodnemu zdravniku. Ljudje v okolici Rogatca se tudi čudno vprašujejo, na kak način je bil oproščen vojaščine Berliskov sin, ki je dosti bolj krepak, kakor pa marsikateri slovenski revež. Vse to kaže, da so naše oblasti mnenja, če favorizirajo nemčurje in druge takšne elemente, zatirajo pa nacijonalne Jugoslovene, da s tem utrjujejo državo in ugled^ oblasti. Tudi v Rogaški Slatini imajo Nemci svoje zaščitnike. Dr. Treo distriktni zdravnik ima celo to drznost, da je na kandidatni listi Nemcev. Ščiti pa ga ravnatelj kopališča dr. Šter. Zato kličemo Orjuni v Rogatcu. Vztrajajte, prišel bo dan, ko bo Ju-gosloven zagospodoval. In vse na-1 cdne borce pa prosimo, da ne obupajo, četudi državne oblasti favorizirajo tiste, ki so Vaši in državni sovražniki. Iz Most. Dotičnega gospoda, ki mu naše društvene objave niso po godu, opozarjamo, naj bo v prihodnje bolj previden in malo manje Orjunožerec. — sicer se ne bomo mogli ozirati več na njegove osivele lase in bomo priobčili marsikaj, kar mu morda ne bo po volji. Zagorje ob Savi. Že zopet se . oglašamo iz našega črno-rdečega kraja! Javnosti bodemo govorili o kulturi naših dičnih bratcev Orličev, ki so jo dosegli po svojem 15letnem neumornem delovanju med našim ubogim zapeljanim narodom. Bilo je v nedeljo, dne 31. avgusta v letu 1924. po Kr. Na postaji v Litiji se je zbralo veliko ljudstva ter tudi tolpa naših bratov z rdečimi srajcami in rdečimi kapicami med njimi tudi slavni izzivač Henrik Drnovšek, ki je nekaj večja glava tam gori pri cerkvi v njihovem domu. Ko so zagledali ti kulturonosci našega tajnika v kroju so zagnali huronsko vpitje: »Orjunc, Vrabč, Orjunc Še tam!« Ljudstvo, ki je bilo na postaji je obsojalo barbarsko postopanje fantičev! Celo njihovi pristaši so se z gnusom obračali od njihove nadebudne mladine! Najbrže, so se naučili izzivanja na svoji prireditvi v Šmartnem. Mi, fantiči, vas opozarjamo zadnjič, čeravno šele prvič, da ne' bodite nikdar več tako poredni, ker za take fantke imamo vsikdar pripravljeno leskovo olje, ki vas bo že naučilo dostojnega vedenja! Vse te junake, si boste lahko ogledali dne 21. septembra na našem razvitju prapora, ako se ne bedo pred temi »Orjunci« strahotno poskrili! Bratje na svidenje v Zagorju, da bodo videli ti kuiturneži, koliko Orjuncev se zbere pri navadnem razvitju prapora, kljub napadom od vseh strani! Orjuna naprej! Dne 21. septembra po možnosti vsi v Zagorje! Vi — orliči — pa pozor pred Zagorsko akcijono, da ne bo nepotrebnega jokanja radi teh presnetih lesko vk! Iz Most. Smrt je posegla prvič v naše vrste, kar obstoja Orjuna v Mostah in nam ugrabila br. Antona Kovačiča. Bil je skromen, tih delavec — in dasi že starejši, vendar še poln življenja, kojega mu je žal zadnja leta izpodjedala zavratna bolezen. Pogreb je bil zelo lep in gre zahvala vsem bratom in sestram organizacij Zveze ljubljanskih Or-jun, ki so se pogreba udeležili v častnem številu. Na pokopališču je izpregovoril par besedi br. predsednik. lem potom izrekamo še en-< krat naše sožalje prizadeti rodbini — br. Tonetu pa kličemo počivaj v miru! Prekmurje. Tukajšnji listič »No-vine«, glasilo upokojenega župnika Kiekla, se v vsaki številki prav po vzorcu »Slovenca« zaganja v Or-juno. Sicer so ti izpadi prav smesni in nerodni, a vendar naj bo dovolj te jezuitske gonje. Je čudo, da nam ne naprti na hrbet tudi umorov, ropov. tatvin in krivih priseg, ki se v tem kraju tako rade porajajo. V eni zadnjih številk tega tednika se neki gospod jezijo na vaške otroke, češ, da imajo »Orjunsko« maniro, ko kričijo na cesti za mimoidočimi. Svetujemo gospodu uredniku, naj nas pustijo njegove »Novine« pri miru, ker bomo drugače prisiljeni v obrambi obračunati v javnosti s posvečeno in neposvečeno gospodo, čeravno ni to namen naše organizacije. Prekmurje. Te dni so dobile uprave tukajšnjih veleposestev odlok ministrstva za agrarne reforme, po katerem morajo takoj odpustiti iz službe vse tujercdce neslovanske narodnosti, ker ti urejujejo še vedno v tujem jeziku in tudi nasprotujejo izvajanju agrarne reforme. Ta ukaz je samo pozdraviti. Vprašanje pa Je, kako in kje ga bodo izvajali? Že v naprej smo uver-jeni, da ne bo našel ta ukaz nika-kega odmeva pri veleposestvih v Doi Lendavi in Rakičanu. Na njih namreč še vedno uradujejo tujci v nemškem odnosno madžarskem jeziku. V Dol. Lendavi upravlja šum-sko upravo neki Madžar, Schneider, prosluli možakar, ki mu je bila opcija za naše državljanstvo že odklonjena trikrat. Ker ležijo vsi gozdovi skoro ob meji z Ogrsko, si lahko mislimo, kako je koristen ta človek v Dolnji Lendavi. Podobne razmere vladajo v Rakičanu. Tu samovoljno gospodari, preziraje vse podobne odloke, upravitelj Nemec imenom Sclnvein-hammer. Že pred dvemi leti mu je poslala agrarna direkcija iz Ljubljane dva naža ekonoma, pomagala bi mu naj osobito radi uradovanja v našem jeziku. Toda Schv/einham-mer ju je kmalu odslovil, češ. da ju ne potrebuje. Me dolgo za tem, pa si je dobil nekega Nemca iz Čeho-slovaške kot adjunkta, ki naj bi fun-giral nemoteno kot Cehoslovaški 1 državljan. i S tem smo zaenkrat samo malo j osvetlili temne strani našega živ-| ljenja, ki pa jih bomo korenito iz-| čistili. Naročajte „Pohedo“! Kronika. OB OB OB L E K E MA ROKE KESTf33 TRS 5 ERS3ATOVBČ nasl. Parna pekarna Jean Schrey lil lil, it! naznanja, da ima vsak dan večkrat lin sftli s® petino. Telefon štev. 158. V nedeljo, dne 7. t. m. se vrši v Celju XXXIX. Velika Skupščina C. M. D., v starodavnem Celju. Poznamo delo te prevažne institucije v našem narodnem življenju in iskreno pozdravljamo vse stare borce in bojevnice, ki se bodo zopet zbirali v Celju. Saj so bili oni, ki so nam očuvali našo deco in jo vzgojili v svojih šolah v borce, ki so dostojno preživeli najtežje dni preganjanj in zatiranj. Svobodni smo, a zunaj naših državnih meja še daleko ni končan boj Družbe sv. Cirila in Metoda za slovenstvo. V pravih mejah našega plemena jo čakajo še velike naloge; saj je v nevarnosti na tisoče naše dece, ki jo hoče danes bolj kot kdaj popreje potujčiti tujec. Uverjeni pa smo, da bo Družba sv. Cirila in Metoda, zvesta in vredna svojim velikim tradicijam vztrajala na mrtvi straži, vse do tedaj, ko sine dan, ko pride čas, da obračunamo z vsemi zatiralci naše nacije. Pozdravljeni! V petek 5. septembra se vrši v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani Prvi vseslovanski kongres- kmetijske omladine. Doslej je bil na svoji giud; naš kmet, hranitelj naroda, v lasmi hiši samo brezpraven suženj tujih, sovražnih mu grajščakov, raine posvetne in duhovske gospode. Suženj je bil, a vendar se je spominjal dni svobode, ko si je svobodno volil vero in.postave. On je bil, ki je v krvavih bojih, kmečkih puntih, dajal temu klicu po ugrabljeni Svobodi edini znak, da slovenski narod še živi in da še niso zamrle pod germanskim in rimskim jarmom njegove žive sile. Odslej pa, ko je osvobojen germanskega jarma, ga še vedno teži igo črnega Rima, ki mu zavira pot k blagostanju in napredku. Zavaja ga v stranpota in negativizem, ki ubija zdrave sile našega seljaškega naroda in škoduje nujnemu in logičnemu razvoju naše države, ki je zaenkrat še specifično agrarna. Ker ljubimo svoj narod in ker nam je razvoj naše države do čimvišje popolnosti nujno hotenje, se borimo in se bomo boriti proti vsem tem, lci danes rušijo njene temelje. Nasprotno pa pozdravljamo iskreno vse, ki so pripravljeni sodelovati pri zgraditvi in očuvanju te države. Zato tudi pozdravljamo vse Jugo-slovene-seljake, sinove naše grude, ki so prihiteli med nas. da jasno dokažejo svojo vcOjo in ljubezen do Jugoslavije. Pozdravljamo Pa tudi vse ostale slovanske goste, ki bodo te dni manifestirali zajedno z Ju-gosloveni za veliko rnisel Vseslo--vanstva in Zvezo vseslovanske kmetske omladine. Obravnava proti komunistom je pokazala, kolik je pogum velikih revolucionarjev, ki so skrili svoje revolucionarno prepričanje pod klop že samo pred nastopom sodišča. Kar smešno je bilo poslušati može, ki so goreli nekoč samega barikad-, nega navdušenja za podvig revolucije »enotne delavske fronte«, kako so hiteli zatrjevati, da niso komunisti in da jim ne pade v nedolžne glavice, niti najmanjši revolucionarni nastop proti sedanjemu družabnemu redu. Klasično pa je bilo veselje oproščenih bprcev za zmago diktature proletariata, ko so izvedeli, da so oproščeni in izpuščeni. S tem so najbolj jasno dokazali, kako so še daleč od prave revolucionarnosti. Kajti pravi revolucionar se ne boji in plaši ječ in preganjanj, ko se bori s prepričanjem za svoje ideje. Bolnice. Ni še dolgo, odkar je protestiralo vse slovensko ljudstvo pod vodstvom svojih maziljenih voditeljev proti nezaslišani krivici, ki se je izvajala nad njim. Unionska dvorana se je tresla klicev: »Proč z uničevalci narodnega zdravja! Vzdržujmo sami ^ svoje avtonomne dobrodelne zavode! Živela slovenska avtonomija, prijateljica bolnikov.« Toda ni še preteklo leto dni, odkar se je bunil slovenski narod, odkar je črnožolti jezuit v Kopitarjevi ulici na račun trpečih bolnikov i razbijal temelje naše države. Še več! Še se zamorejo videti po nekaterih kioskih barnumski pozivi cirkuškega ravnateljstva »tajništva S. L. S.«, ki je je poživljalo na noge, slovenski narod, ker. da »centralizem meče bolnike na cesto«. In še vedno »lete« bolniki na cesto, ker ni kreditov in ker ni v centrali razumevanja zato. Molčali smo doslej in mirno čakali, kaj in kako bodo ukrenili vsi ti, ki so bili še pred meseci dni potni samozavestnih načrtov v rešitvi vprašanja slovenskih bolnic. Vedeli smo, da se ne da ukreniti vsega v prvem dnevu in čakali dejanj. Toda. danes teče že prvi mesec nove vlade, a mesto pametnih odlokov v svrho rešitve krize bolnic, smo dočakali prepovedi razvitij nacionalističnih barja-kov in nacionalnih prireditev. Ker pa nam je beda in trpljenje našega naroda resnično pri srcu in ker trpimo tudi mi z niim, zahtevamo, da vlada reda. zakona in pravde nemudoma reši pereče vprašanje bolnic. Dovolj je bilo metanja na ulico. Vsako izigravanje v tem vprašanju je smatrati, kot napad na temelje narodnega in državnega obstoja, ker omogoča miniranje narodnega zdravja in energije. Proračunski izgovori v tem slučaju ne veljajo, ker vlada, ki ima denar za plačevanja haka in organov za razganjanje nacionalistov in dobro-voljcev, mora imeti tudi kredit za bolnice. Teror nad delavci izvaja Orjuna, ker se je doslej še vedno nesebično borila za njih materielne in moralne interese. Če pa je pri tej borbi obračunala po - svoji nacionalistični praksi tudi s kom, ki jo je poizkušal pri njenem delu ovirati, si je moral pač posledice pripisati svoji neumnosti ali pa zagrizenosti. Nikdar pa še ni razbijala delavskih zborov in prireditev, pa najsi se je na njih hujskalo na najbolj prostaški in demagoški način proti njej in njenim članom. Zadostovalo bi marsikdaj samo povelje in marsikateri demagog bi si premislil hujskati na pokole »Orjuncev in gardistov belega režima«. Toda smatrali smo te zbore vendar za manifestacije delavske energije napram prepotentnemu kapitalizmu in moško molče prenesli najtežje žaljivke. Drugače pa komunisti, ki so si menda nadeli nalogo razbiti delavske vrste in izročiti po svojem programu delavstvo v popolno izkoriščanje kapitalistom. Z namenom, menda, da bi bilo čim preje godno za svetovno revolucijo. Ni še dolgo, kar so razbijali nad glavami svojih sodrugov po pravilu: »Proletarci vseh dežel, stepite se«, stole in klopi, že so zopet izvršili nov čin enakovreden temu. Razbili so namreč shod Vandenvel-da, belgijskega socialista in pretepli zborovalce. Toda nihče ni dvignil glasu proti temu terorju in »Slovenec« je molčal, kot riba. Če bi pa mi na prihodnjem shodu podebati-rali z g. dr. Lemežem, smo pa prepričani, da bi izdal prijazni »Slovenec« takoj posebno izdajo in da bi zavel po vsem vladnem in socialistično - komunističnem časopisju vihar ogorčenja proti Orjuni! Doslednost. Menda je ni bolj redke stvari v našem političnem življenju, kot sta poštenost in pa doslednost. Prič zaco imamo nešteto. Poseben eklatanten slučaj pa nudi zopet glasilo ljubljanskih socialistov »Socialist«, ki so na življenje in smrt zvezani s klerikalci. Spričo volitev v Mariboru, kjer nastopa pod socialistično listo Vsa nemškutarija, pa je hotel »Socialist«, da tudi on katero zine proti Nacionalnemu bloku. Ko je že obral vse stranke, se je lotil tudi S. L. S. in dal o njej sledeče izpričevalo: »Klerikalizem je največji sovražnik človeštva. Za mesto Maribor bi bila največja sramota, če bi mu klerikalec županova1!, pa če tudi samo za kratko dobo. To bi bil neizbrisljiv madež v zgodovini tega lepega mesta.« — Beležimo to kot kronisti! Povdarjamo pa, da je ravno pisec teh vrstic v neposredni bližini moža. ki je bil župan Ljubljane in ki I je danes komisar iste, ravno po mi-losti »klerikalizma, največjega sov-j ražnika človeštva«! O Grubešiču. Pod tem naslovom prinaša »Nova Pravda« št. 35. od dne 30. avgusta t. 1. strupen napad na br. Grubešiča. Ker podpisani poznam imenovanega že pred prihodom v Ljubljano in mi je znano najbrže bolje, kot onemu, ki na tako ogaben način jemlje čast, kake narodnosti je Grubešič, smatram za svojo dolžnost, da kot prijatelj Slavka Grubešiča povem »Novi Pravdi« v svrho boljše informacije za ponoven napad, da sem danes opoldne govoril z njim v ljubljanski justični palači, kamor za prihodnji obisk že danes vabim tudi g. urednika »Nove Pravde«, da se bo za-mogel na lastne oči prepričati, da Grubešič ni »odnesel pet« iz Ljubljane. Ni pa izključeno, da ne bo odnesel pet pisec napada, čim se br. Grubešiču da prilika braniti se in dokazati, da »Nova Pravda« piše neistino tudi gtede ostale vsebine, kot o odnašanju pet iz Ljubljane. — Ljubljana, 1. septembra 1924. — Ivo Berščak. Pojasnila in legitimacije za Vele-sejm v Pragi, dobite na Čehoslova-škem konzulatu, Breg in pri Aloma Company, Kongresni trg 3. 19. septembra skupen izlet jugoslovanskih trgovcev. Obveščeni smo, da bo v kratkem na veleposestvih v Sloveniji prostih več mest za ekonome, knjigovodje in šumarske strokovnjake, ker bodo iz služb odpuščeni vsi tuji državljani. Prednost pri namestitvi imajo jugo-slovenski dobrovoljci. Podrobnejša pojasnila daje Uprava lista. lajni Pii l ®i ki Vas naredi elegantnega, ne da bi plačevali dragega krojača, pri pmo schui UUBSf&fM. zahvala Povodom smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda 9 S ©ima izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijafeljem in znancem za izkazano nam sočutje in za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo slavni komandi Dravske divizijske oblasti za naklonjeno vojaško godbo in častno spremstvo kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. V ž-labžiaai, dne 2. septembra 1924. Žahifoei ostali. m UL , ii m m m m m m m m m BIIIBlBIUIJaRlilBIl ■ ■ ■ ■ ■ b « a « a * AVrm"i a [i ?P Vi GRADBENO PODJETJE BTB i BT H ii H H ® H H i ing. DUKIČ&DRUG 8W^lW/aV LJUBLJANA. BOHORIČEVA ULICA 24 H jAfli ■ P BI ■ H 1^1% H ■ ■ Olll ■ ■ H M j® JL JL JOUOLSBJB. MJZJSJBLMJB, in m m ni e ia m m m m m m . J BB 0 n m m m i® e m m 'Si '3' IGOVSKA BANKA D. 15. LJUBLJANA DUKA1SKA CESTA STEV. 4 gksp@zitwre Konjice Meža-Dravograd Podružnice; Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Telefoni t 189, 146, 458. POOBLAŠČENI DOBAVITELJ VSEH UNIFORSVSSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA. LJUBLJANA Dalmatinova ulica Palača Vzajemno posojilnico Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero In plačilne pogoje. je najmodernejše urejena In Izvršuje vsa tiskarniška dela od najprlprostejSega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošuro in „knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov, Šolski zvezki za Osnovne šole In srednje šole, Risanke, dnevniki In beležnice. išfeio s© prič©. Dan ali dva po komunistovskem uboju pred Giavno pošto je porcčai neki tukajšnji dnevnik, da obeta g. Baznik, hišnik v Železničarskem domu na Turjaškem trgu, še nadalj-ne morilske napade na nacionaliste. Spominjamo se, da smo bili tozadevno tudi mi posvarjeni po neki osebi, ki se je javila v Oblastnem odboru. * G. Baznik zdaj zanikava, da bi se kdaj tako izrazil. In toži dotično uredništvo. V interesu resnice in pravice vabimo vsakogar, kdor bi mogel pričati, ali je g. Baznik res govoril v navedenem zmislu ali ne, da se takoj zglasi v upravi »O r -j u n e« (Frančiškanska ulica. Učiteljska tiskarna, dvorišče, 1. nadstropje). Oblastni odbor Orjuna za Slovenijo. Etaš pekree. Zlet Orjune v Novi Sad. Z ozirom na sklep Direktorija, da se udeleže velikega zleta vseli Orjun čimvečje deputacije vseh Oblastnih odborov, poziva Oblastni odbor Or-june za Slovenijo vse mestne Orjune, da odpošljejo na ta zlet svoje delegate. Naši delegati odpotujejo iz Ljubljane v petek 5. t. m. z osebnim vlakom ob 18. in 40 minut, ne pa v soboto, dne 6. t. m. ob 12.10, kot je bilo javljeno v okrožnici po-samnim organizacijam. Vozna cena je polovična, in sicer proti članski izkaznici ter proti potrdilu o udeležbi zleta s strani zletnega odbora. Voznina za osebni vlak iz Ljubljane do Novega Sada in nazaj znaša Din 194. Prenočnina v Novem Sadu je brezplačna, dnevna hrana (kosilo in večerja) 18 do 20 Din za osebo. Oblastni odbor. Ustanovna skupščina Oblastnega odbora za Mariborsko oblast se vrši v nedeljo dne 7. septembra ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma. Orjuna v Šiški naznanja svojemu članstvu, da se vrši članski sestanek in predavanje dne 6. septembra t. 1. ob 20. uri v društvenih lokalih pri Križu v Spodnji šiški. Udeležba obvezna.' Nadalje se opozarja članstvo, ki še ni dvignilo legitimacij, da iste lahko dobi vsako soboto od 20. do 21. ure v društvenem lokalu. — Odbor. Mestna »Orjuna« Zagorje ob Sa- vi poživlja vse članstvo, da se udeleži sigurno članskega sestanka, ki se vrši v četrtek, dne 11. septembra točno ob 7. uri zvečer v Sokolskem domu. Na sestanku govori brat inž. Marko Kranjec iz Ljubljane! Ker je to zadnji sestanek pred razvitjem prapora je dolžnost vsakega, da se sestanka točno udeleži. Zdravo! Odbor. Zagorje. Dne 21. t. m. razvije naša vzorna organizacija v Zagorju slavnostno svoj prapor. Oblastni odbor posveča tej prireditvi posebno pažnjo in bo zastavil vse svoje sile, v dosego čim večjega uspeha. Opozarjamo pa že sedaj vse organizacije, da prično takoj s temeljito pripravo v svrho udeležbe pri izletu v Zagorje. Posnemajte! Za fond »Orjune« so darovali: Jugoslovenski nacijona-listi iz Tržaške okolice Din 50; g. Turk 15 Din; g. Jelenič 15 Din; Neimenovani Bled 1500 Din. Skupaj 1580 Din. Vsem c. darovalcem iskrena hvala, drugim v zgled! Novi člani oblastnega odbora Novi Sad. Na zadnji seji Oblastnega izvršnega odbora Orjune v Novem Sadu sta bila kooptirana v istega br. dr. Aleksander Tabako-vič in prof. Fran Malina. Z zelenim zmajem je bil odlikovan brat Borivoj Nišič, član Mestne Orjune Senta. Novim oblastnim čelnikom za Dalmacijo je imenovan br. Valentin Žica, ker je moral dosedanji oblast- ni čelnik br. dr. Franceschi oditi v Zagreb.^ Za Šlajpahov fond so darovali: Ob priliki počaščenja Katrice Din 90. — Nabiralna pola društva »So-če« po tov. Merviču Ivanu Din 215. — Dular Jože Din 20. —Vesela družba na velesejmu Din 20. Skupaj Din 345. — Prej izkazanih Din 79.238.12, torej skupaj 97.582.12 Din. Za Šlajpahov fond. Neimenovani orožniki o priliki slavnostnega razvitja prapora v Domžalah 45 Din. Živeli naši zavedni čuvarji države! v juhi in v prikuhah izboljša hrano nepopisno. Službene objave. Odstop oblastnega čelnika. Oblastni čelnik brat Janko Debeljak je podal ostavko na svojo funkcijo. O. č. o. je vzel ostavko na znanje in Oblastni odbor jo je sprejel. S tem preneha fukcija brata Debeljaka kot oblastnega čelnika, kar naj upoštevajo organizacije in člani. Funkcija obiastnega čelnika preide do izvolitve novega čelnika na brata predsednika Marka Kranjca in se brez njegovega dovoljenja v imenu organizacije ne sme vršiti nobena akcija. IZJAVA. Podpisani odbor ne prevzame nikake garancije za obveze s katerekoli strani, ki niso potrjene z last" noročnim podpisom brata predsednika in tajnika ali pa blagajnika. Dalje ponovno razglaša, da ni nihče, brez izjeme pooblaščen pobirati prispevkov v prid organizacije, če se ne izkaže s tiskano nabiralno polo podpisanega odbora, ki mora biti točno opremljena z žigi in lastnoročnimi podpisi pristojnih odbornikov. Pozivamo vse organizacije, člane in somišljenike, da se tega predpisa točno drže. V interesu organizacije je, da se takoj javi odboru vsakogar, ki bi se tega predpisa ne držal. Le na ta način se pritisne na prste različnim lopovskim izkoriščevalcem naše organizacije. Nabiralne pole pa so na razpolago vsem našim organizacijam in članom. Blagajnik jih vodi v točni evidenci in bo zahteval od vsake oddane poie točen obračun. Oblastni odbor »Orjuna«. Ljubljana. Vsem članom. Vodstvo organ-zacije opaža, da nastopajo posebno mlajši člani napram občinstvu z nekako posebno samozavestjo, ki bi se lahko posebno od naših nasprotnikov tolmačila kot prevzetnost. Umerjeni ponos in največja uljud-nost naj diči vsakega Orjunaša vedno, posebej pa še pri naših javnih prireditvah. Laži in klevete, ki jih trosijo naši nasprotniki v narod bomo ovrgli najprej z našimi vzornimi nastopi med njim. Posebno napram kmečkemu stanu so člani dolžni nastopati vljudno in z največjo obzirnostjo. Oblastni odbor. Priziv. Na izključitev člana Litijske organizacije Alojzija Žigona smo prejeli od njega priziv in je vsled tega izključitev do končne rešitve in s o s p e n s o. Ukor. Oblastni odbor izreka ukor bratu Vizjaku, članu Orjune Sv. Ja-kob-Krakovo-Trnovo, ker je nasproti točni odredbi istopil med vožnjo v Ljubljano o priliki prireditve v Radovljici. Mod. 12. brezslišni pisalni stroj. fraKBai,Mmie?8iiair.5.feU8? Priporoča s a parno In kadno kopališče liotela „S10W“ v Ljubljani; KARO Maribor. iC@r®šks 19« Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. masam >- Stroški pri vporabi bencina I Vozi brez bencina! Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generator jem! Vozi z ogljem! Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24. Telefon štev. 560. SJi oši l pri vparabi oglja I IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarno, cerkve In zvonike; stropi, razna Ua, stopnice, le d »niče, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. Tovarna furnirja, {mTi barve, mastila, lake, Mit, klel, emaiie, to- ■liMiMMBMOIMI MBJBBM—M—M—M—HITOM pižfe m galamžeBio žistl firnei najboljše vrste nudi tovarna Medžc-Zankl 62. Z O. Z. Maribor Ljubljana Novi sad podnižtrea. centrala. skladišče. L. T©varaes UUBLJANA-MEDVODK U Inserirajte v 0RJUNI! ' SLOGRAD Slo«* plesa is industrijska i. t Tel. inter. 189. Tei. inter. 189. Mina pisarsa UHLJIH, Spodnja Siska. Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. Lastnik inž,- Marko Kranjec. [Tiska Učiteljska 'tiskarna X Ljubljani, Odgovorni urednik VI. J. Oalzinja.