UČITELJSKI LIST
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU".
iaja 1., 10. in 20. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi'naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvatski na slov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. - Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgo-ren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Št. 1.
V Trstu, dne 1. januarja 1923.
Leto IV.
>ILEMA
Kdor zasleduje tok duševnega življenja pri emcih po strašni katastrofi, ki jih je vrgla z ška samopoveličevanja iin politične moči, bo Dazil, kako se na vseh straneh preiskujejo vz-iki velike sodbe, ki jih je zalotila, ko so se je ijmanj nadejali. Malokdaj v zgodovini je tako iglo in strašno padel kak narod, v svojem bi-vu zdrav in čvrst, iz višin v brezdno ponžanja sramote in bede kakor je strmoglavil nemški irod, zato se danes bolestno vprašuje, kako je lo to mogoče.
Očitno je, da je nemške katastrofe kriv sistem, d katerem je bil zgrajen ves narod in sicer nele stem «krvi in železa* kakor ga je razumel ismarck, marveč vsa ogromna zgradba gospo-arskih, političnih in kulturah razmer in od no-, ijev enega ljudstva. Nemški znanstveni svet ijraje dolži posledlnje, kulturne razmere v 2mškem narodu krivde vsega gorja, ki se je ušilo čez nemško državo. Ker je bilo brez du-:vnega vodstva in je slepo ubogalo sistem, ki je oral pripeljati do poloma, je nemško ljudstvo adlo. Naše duševno življenje je nesoc’alno, 'avijo danes, prikrojeno izobraženju gornjih ružabnih razredov:	na eni strani manjšna z
šenjaško, literarno1 izobrazbo, tujo mišljenju, ivstvovanju in korist'm ljudstva, z izobrazbo, i je brez resničnih tal, na drugi strani pa mno-ce, ki nimajo ničesar od vse te izobrazbe, ki so tuje ali celo sovražne. Na eni strani visoko rlstvo, na drugi osnovna šola, ki ne more nu-ti omike in kulture, med obema pa nikakega iostu! 25 črk in nekoliko patriotičnih tirad, ) je vse, kar je dal ljudstvu moderni čas kul-ire in napredka, das; mu je vzel vso prvotno ulturo, tesno združeno s spretnostjo in umet-ostjo, ki ju je ugonobila nova indiistrija, da niti e govorimo o ljudskih pesmih, pravljicah itd. ovodobni «kulturni razvoj* je ljudstvo oropal ulturnega življenja, ni mu pa dal deleža na išjem duševnem življenju naroda. Vse šolstvo, aprave za izobrazbo, vse je skozi in skozi ne-emokratično. Visoka šola daja državi samo še radnike in učenjake, množite' ostajajo brez kul-ne, žive daleč od takozvanega narodnega ivljenja. Kvečjemu, da se iz nižjih plasti silijo avzgor koristolovci, ki bi radi «lažje» živeli, ato pa se med izobraženci širi puhlo specia-ziranje in neznačajno štreberstvo, ki je na-adno brez daru. Še tiste redke moči, ki jih rodi
nižina, utonejo brez koristi za množice ljudstva. Posledica je, da mkjer drugod ni toliko' »izobražencev* z nedostatno kulturo, z nedostatnim političnim razumevanjem, brez etične zavesti in brez človeškega skupnostnega čuvstvovanja.
Skratka, Nemci nimajo narodne kulture, tako trdijo sami, imajo kvečjemu teorijo kulture, ki ji nedostaja zveze z življenjem brez onega oplojevanja, ki je bistvo in vsebina kulture. Zato tudi izob/ažen; sloji ne vodijo duševno naroda, saj nimajo vpogleda v stvari, so brez širjega političnega obzorja, brez etične zavesti in brez čistejšega svobodoljubja. Nikdar niso stremili za duševnim vodstvom, niti za kritiko, ampak so se pustili vladati, ker je bilo udobneje zanje tako in so hlapčevali sistemu, ki je omalovaževal in izločeval duh iz vsega javnega živ-ljeja. Vrhu vsega se je poniževalo delo, ki ni bilo «dtiševno», kot nekaj sramotnega, čemur se mora »izobraženec* izogniti, če noče zapraviti svoje časti.
Tako razpravljajo danes nemški »znanstveniki*, kolikor j'h ni zajela reakcija. Jasno je, da ti demokratje ne izrečejo zadnje besede. Če kje, je med Nemci dokaza, kako je šlo kulturno življenje za gospodarskim. Nemški industrializem se je kolcisaino razvijal tekom zadnje generacije pred vojno. V teku nekaterih desetletij je padlo število ljudi, ki so se v Nemčiji preživljali s poljedelstvom, od 70% na 30%. Meščanstvo je obogatelo, proletariat se je pomnožil. Temu -vzporedno je šel «kulturni razvoj*:	zgoraj hiper-
kultura, snobizem, degeneracija, spodaj kulturni glad, duševna topost in poživaljenje.
Tisti, ki so neprestano poudarjali enotnost plemena, so sami izgrebli strašen, nepremost-^ ljiv prepad med zgornj:mi in spodhjimi, ustanovili so šolo, ki je bila prikrojena za pekunierne in insolventne, ustvarili so literatura, umetnost, ki sta bili prav tako složni privileg. Razvil se je intelektualizem z neko namišljeno vrednostjo, ki je ni nikfer, takozvani intelektualec pa se je odtrgal od debla, iz čigar sokov je zrasel in se razvil. Z drugo besedo, izobraženec se je sam izločil iz naroda, iz množice ter sie zaprl v kasto, ustanovil si nekak nov red, da se bo čim bolj razkkoival od množice, ljubosumno varovaje ograjo, ki jo je sam umetno dvignd okrog sebe in sebi sličnih. Z razdelitvijo naroda med vladajoče in vladane se je večina intelektualcev nagnila k vladajočim, dasi niti po svojih interesih
ne spadajo prav med nje. Tako se je intelektualec sam odrekel svoji naravni misiji, predajati izsledke vede onim, ki sami ne morejo do njih, popularizirati pridobitve kulture, dvigniti široke ljudske mase k boljšemu, lepšemu življenju, tako je postal izobraženec hlapec sloja, v katerem se njegov visoki poklic izpremeni bodisi v korist brez civilizatoirnega pomena, bodisi v plehko, plitvo zabavanje. Pogosto je za to dobro plačan in tudi slavljen, toda zatajiti mora resnico in učiti, in odobravati stvari, o katerih je sam trdno prepričan, da niso dobre, da niso prave, da so bleščeča laž.
Pojav, da se je izobraženec odtrgal od ljudstva, ki fizično dela, ni le nemški, temveč je univerzalen. Posledica je mamonovega kulta, ki je omrežil modernega človeka. Intelektualec je šel tja, kjer je videl več udobnosti! Zato je lahko umljivo Tolstojevo sovraštvo proti1 znanosti, umetnosti s takim ozadjem. Ni brez tragike, če jie izobraženec stopil s poti svojega poklica, če je svojo civiPzatorno misijo v družbi zamenjal s hiperkultom znanosti in umetnosti brez pravega cilja, če je' znanost in umetnost napravil samima sebi namen. Znak je bolezni v družbi, ki išče zdravja s požigi in poboji, s pretresi in prevrati, zakaj vsakemu grehu sledi kazen. Kakor hitro je človeštvo zašlo na stransko pot, mimio one edine, široke ceste človeške enakosti, mora z lastno krvjo očistiti sivoje blodnje- Ako je nemško ljudstvo vrženo ob tla, niso druga evropska plemena manj trpela, le nemški učenjak vidi enostransko dogodke na odru življenja narodov, zakaj osnove današnjega
KULTURNO DELO SOVETSKE RUSIJE
Ped tem naslovom je izdala N. K. S- 1. 1920. knjigo, v kateri nam riše razvoj vseh kulturnih panog v Rusiji In preuslrojitev teh za dobo revolucije do 1. 1920. Seveda se je od takrat tudi na tem polju mnogo izpremenilo, oziroma se je delo razširilo v obširnejše dimenzije. Zadobiio je to delo danes svoj pečat. Pirej iskanje, sedaj stabilno delo1. Ker bi pa marsikaterega zanimal preporod oziroma postanek vseh kulturnih panog po dobi revolucije, hočem podati kratek ekscerpt te knjige, ki je zgolj informativnega značaja. Knjiga je sestavljena iz člankov ruskih kulturnih delavcev, in iz notic, vzetih iz raznih časnikov iri revij. Na podlagi tega si bralec lahko ustvari lastno sliko.
V uvodu govori prireditelj knjige o težkočah, s katerim se je moralo bojevati rusko ljudstvo pri zgrajenju nove kulture. Dolgotrajna vojna, protirevolucija, lakot in blokada so jih ovirale pri njih zgradb!. Delo je bilo pa možno zaradi tega, ker ni več zaviselo od nobene centralne oblasti, temveč je vsaka proletarska organizacija takoj po preobratu samostojno začela s kul-
družabnega reda so bistveno povsod enake in problemi povsod eni in isti. Verjetno je le to, da bo preporod človeka na nemškem hitrejši kakor drugod, ker je preiskušnja večja, silnejša.
Da pri nas nismo na boljšem glede uloge razumništva v javnem življenju ljudstva, smo videli o priliki žalostnega bega črez mejo po polomu osrednjih držav v letu 1918. Naša inteligenca ni imela korenik v ljudstvu, zato se je ločila. Nič čudnega, če ljudstvu iizobraženstvo ne impomra, če ga ponekod včasi mrzi. Čim dalje je inteletualec od naroda, tem večja je mržnja. V Uč. listu je nekdo zapisal, da ne sme biti učitelj familiaren z znanci, ker sicer trpi njegov ugled. Ne! Lahko je familiaren, a zavedati se mora, da je intelektualec, ki naj svoje znanje preda potrebnim, zavedati se mora, da je njegov interes interes onih v družbi, ki težko žive, prepričan mora biti, da je le še dninar, če uči otroke ljudstva petindvajset črk, ves srečen sam s seboj, ker je iztrgal svoje korenike iz zemlje in se dvignil iz množice. Ne le, da je tako samodopadanje silno smešno, tudi nevarno je, ker je sovražno vsaki civilizaciji.
Učitelj ima kot intelektualec veliko nalogo: vrniti se nazaj, kjer se je odtrgal, kajti sicer bodo šli valovi razvoja črezenj. Da bo pa nje-govioi delo koristno itn uspešno, mora razširiti svoje obzorje, po:skati smisel življenja in stopiti z namišljenih višav, v katerih tava današnji in-telektuaiec-eklektik, ki si je sam izpodnesel tla realnosti in ki ne vidi več usodnega brezdna pod seboj.
turnim delom- V Rusiji ima vsaka organizacija svoj izobraževalni oddelek, počenši od deželnih sovetov do rdeče armade. Leta 1919. so imele vse te organizacije tri velike kongrese, na katerih se je razpravljalo sledeče1:	1. Pred-
šolska izobrazba; 2. šola; 3. izvenšolska izobrazba. Ta kongres je nekako centraliziral vse delovne s;le in jim dal pot enotnega dela v vsej državi. Vmešavanje različnih organizacij in vsestranska konkurenca se je znatno omejila.
Oddelek za predšolsko izobrazbo je imel nalogo za vzpostavitev otroških zavodov, otroških vrtcev, otroških domov, rediteljskih sovetov itd. Ljudskemu komisarjatu za pouk in izobrazbo je bila dodeljena oskrba javnega pouka vseh stopenj. Tretjemu oddelku je bila dodeljena izobraževalna oskrba odraslega prebivalstva. Tako organizirano delo je pokazalo takoj velike uspehe. Na tisoče otrok je oskrbovala država; šola se je spremenila v obvezno enotno delovno šolo- Izvenšolsko delo je razsvetlilo kmetske in proletarske mase
Komisarjat za ljudsko- izobrazbo je naletel pri svojem delu v začetku na velike težkoče. Pozivu Lunačarskega na ljudi, ki so prej delovali na polju ljudske izobrazbe, se ni odzval nihče.
/seruska učiteljska zveza je nastopila proti tej istanovi. V učiteljskih vrstah se je začela proti-evolucionarna propaganda. Boljševiški učitelji o bili izključeni iz vseruske učiteljske zveze, ele po napornem delu se je posrečilo revolu-ionamim elementom, da so pridobili učiteljstvo la svojo stran. Učiteljstvo je končno z navdu-enjem pozdravilo enotno delovno šolo. Osnovali so se poletnii kurzi za učiteljstvo. Na teh curzih so se izobraževali učitelji v glavnih principih nove šole. Kurzi so se polagoma razšrili
30	vsej državi in učiteljstvu pomagajo pri zgrad-
31	novih šol posebni inštruktorji. Preosnovala >o se učiteljišča, učiteljski seminarji in pedagoški instituti. Zgradile so se učiteljske knjižnice in učitelji so bili preskrbljeni z literaturo- Beraške plače so se jim povišale. Na podlagi vsega tega se je učiteljstvo polagoma sprijaznilo z novimi idejami.
Posebno važnost so posvetili tukaj ustvaritvi mnogih šol nižje stopnje za otroke od 8.—13. leta. Odprle so se takoj brezštevilne šole z bogatimi učnimi sredstvi. Velik odpor je zavladal od strani duhovnikov zaradi odprave verskega pouka.
Očitalo se je komisarjatu, da je izdal naredbo o preosnovi stare šole v delavno šolo, ne da bi poučil učiteljstvo o novem načinu poučevanja, ne da bi izdal program in učne knjige. Postavile so se sicer nekatere šole za poiskušnjo; če bi se pa hotelo čakati na uspeh teh preisku-šenj, ki bi jih dale te šole, bi trajalo predolgo in otroci proletariata bi morali še dalje obiskovati stare šole, medtem deluje sedaj na tisoče učiteljev na organizatoričnem polju šole. Izkušnje učiteljev prinašajo nova pota in novo obliko dela. Komisarjat konstruira novo enotno delovno šolo in učiteljstvo mu pomaga pri tem na podlagi svojih izkušenj.
Univerza je odprla vsem svoja vrata- Delavcem in kmetom je manjkala predizobrazba, zato so se osnovale šole kot priprava za univerzo. V nekaterih krajih so se otvorile ljudske univerze in ljudske politehnike; gradijo se dan
FHAN BAFFi
PRVA ČITANKA
Najavljena bijaše odavna. Još negdje početkom god. 1920., bijaše u svrhu odobrenja predan rukopis oblastima na uvid. Učiteljstvo ju neustrpljivo i željno očekivalo s razloga, što — poznavajuči Bafovu staru «Prvu čitanku*, koja je izvršno odgovarala svoj-oj svrsi — bijaše uvjereno, da ne če ova najavljena zaostajati za predjašnjom. U drugom iščekiva-nju počela nas več snalaziti bojazan, da nam oblasti ne če priuštiti veselja da je odobre i time doprinesu da nam rad postane olakšanijim i uspješnijim. Naša se bojazen, hvala Bogu, ipak ne obistini, na čemu hvala i onima, koji odobriše i dopustiše, da se tiska i upotrebljava
Izašla je tekom prošlih praznika, pa nema sum-nje, da ju je učiteljstvo uvelo u svoje škole.
za dnem novi muzeji in knjižnice. Knjižnice se centralizirajo in male knjižnice dobe knjige od knjižnice matice brezplačno. Dalje gradijo različne klube in ljudske dome, kjer se zbirajo k pogovorom o različnih nalogah, kjer konver-zirajo in diskutirajo.
Komisarjat za ljudsko izobrazbo polaga veliko važnost na predšolsko vzgojo otrok s tem, da ustanavlja otroške dome in kolonije. Pri komisarjatu se nahajajo dalje kinomatografski oddelki in oddelki za glediško, glasbeno in slikarsko umetnost. Gledališča rastejo in opaža se veliko zanimanje za umetnost.
Predšolska izobrazba.
Ker sta oče in mati zaposlena pri delu, je treba njih otroke kje ohraniti. Skrb za vzgojo otrok zaposlenih staršev prevzema država. Ni se jim treba več klatiti po cestah, kajti palače, katere so zapustili bogataši, je država spremenila v otroške zavode. Sirote se vzgajajo v azilih, ki so za njih nalašč zgrajeni. Slaboumni otroci in otroci z moralnimi defekti se vzgajajo pod vostvom pedagogov in zdravnikov-
Poletje preživijo otroci na deželi, največ v vzhodnem in južnem delu države, kjer se nahajajo lastne otroške kolonije. Ponekod so cele vasi zasedene po otrocih, tako n. pr. «Jasnaja Poljana«, «Dietskoje Sielo» in druge. Država skrbi skoraj za vse otroke delavcev in ubožnih kmetov. Vzgojna metoda v vseh zavod:h je delovna šola. Otroci tvorijo občino in si marajo sami kuhati, pospravljati itd. Glavna skrb je posvečena, razen vodstvu in vzgoji, tudi prehrani otrok. Otroci dobijo povsod gorka jedila. Imajo tudi jedilne izkaznice, različne od odraslih. Za toliko otrok je bilo potrebno izvežbati mnogo vzgojiteljic in vodnic. Zato se je ustanovilo po vseh velikih mestih mnogo tečajev, iz katerih je izšlo precejšnje število povprečno dobro izvežbanih vzgojiteljic. Skušajo se za to stvar zainteresirati tudi starši- Ustanovili so se rediteljski soveti, ki so obveščeni o delavnosti vzgojiteljev, dajejo jim nasvete in sodelujejo aktivno.
S negodovanjem moram konstatirati činjenicu, što u tri mjeseca iza kako je izašla nije se našao nitko, da je u našem glasilu spomene. Ali ako se promisli, da je uistina teško dostojno ocijeniti djelo, koje je tako časno izvršeno, ne biva nimalo čudno, što- se na taj posao još nitko nije odloučio. Kaošto meni, tako mislim, da se i mnogim drugovima pričinja, da se ovo djelo ne može kritizirati u užem smislu ri-ječi. Mislim naime, da ne če ovoj čitanci moči nitko stvarnije prigovoriti, pa ako tkogod i nadje koju primjedbu, to sam uvjeren, da če avktor nači deset razloga, k.ojima če opravdati svoj postupak.
Kada čovjek još promisli, da je suvišno pisati hva-lospjev djelu i njegovu avktoru prema onoj Schiil-lerovo: «Das Werk lobt den Meister», tada postaje razumLjivo, što još nitko nije u «U, L.» progovorio o novoj čitanci.
S navedenih razloga jedva se odlučih da udovo-
ljim želji nekojih drugova te da objavim bar nešto o njoj.
Mislim, da nimalo ne pretjeravam, ako kažem, da je ova čitanka za naše prilike dotjerano — da ne rečem savršeno — djelo, kojime se možemo pono. siti, jer prema izjavi kompetentnije jedne ličnosti nemaju niti veči narodi u školskoj literaturi dotje-ranijeg udžbenika za prvo školsko godište pučkih škola.
Uredjena je po svim psihološko-metodičkim za-htjevima i pravilima, pa je razvidno, da ju je sasta-vio i uredio učitelj-stručnjak, koji u tančine pozna razvitak, sposobnosti i potrebe mladih duša, kojima je namijenjena. Ostale prednosti, kojima se čitanka odlikuje podredjene su ovoj poglavitoj.
Spomenuti ču samo nekoliko tih sporednih odlika. Kratkoča i razgovjetnost: Sve su vježbe i štiva kratka i jasna, pa če dijete bez velikih poteškoča moči u njima slijediti tek misli, a uz malu učiteljevu pomoč lako če i razumjeti sve ono, što bude čitalo. Izuzetak pravi jedino odulja pjesma «Glava», u ko joj ima preteških izraza za djecu prvoga godišta. No ova je pjesma sasvim tim dobro došla osobito nastavniku, jer mu je u Štihovima reasumirano sve, što ima da obradi o glavi u početnoj stvarnoj obuci.
Izbor štiva vrlo je ukusan, a što još glavnije, njihov sadržaj i oblik djeci dokučio i lak. To mora da bude, jer inače štivo ne pobudjuje u djetetu nikakvog interesa, pa mu čitanje postaje dosadno i mučno. — Vrlo su ugodne i lijepe one pjesmice u prozi, koje su usto vrlo zgodne za učenje naizust.
Štiva za početnu stvarnu pouku slijede onim redom, kojim učitelj mora da obradjuje odnosne jedi-nice u početnoj stvarnoj obuci. Učitelju je ovime vrlo olakšan posao, jer ne treba da odviše razbija glave o torne, kako če i kojim redom obradjivati ta) predmet.
Slike su dobre i odgovaraju svojoj svrsi, t. j. pridobivanju glasova. Nastavnik če bez poteškoča uvi-djeti kako ima da postupa, eda slikom dovede djecu do željenog glasa. * * * * v
U ovoj čitanci imamo takodjer slike za pridobivanje glasova nj, lj, i dž, dok u staroj Prvoj čitanci« toga nije bilo. Ovaj nedostatak potrebno je bilo popraviti, jer bi inače izgledalo, da sa spomenutim glasovima ne treba gubiti odviše vremena, jer su to-bože sastavljena od jur poznatih. Naprotiv baš ovima se mora posvetiti osobita pažnja, buduči da je djieca mnogo puta smatra ju kao dva glasa (slova), što biva uzrokom, da kod rastavljanja riješi u slogove dijele ta slova.
Kad je več govor o slovima, spomenuti ču, da upada u oči, što su velika slova, koja se mogu pisati na različne načine, pisana težim načinom, koji je pako mnogo ukusniji. To nije nikakvo zlo. Bolje je, da se učitelj malko više potrudi i nauči odmah pra-
Iz organizacije
Jesensko zborovanje učit. društva za Trst in okolico 12. novembra 1922.:
Prisotnih 46 članov.
1.	Predsednik t. Iv. Daneu otvori zborovanje in poroča o uspehu poti, ki jo je napravila deputacija, sestoječa iz predsednika in tt. K. Široka in L. Tavčarja, k šolskemu predstojništvu glede odpuščenj in premeščenj starejših učiteljev,
2.	Tajnik prečita resolucijo o pasivni vol. pravici
vilni Ijepši način, nego da u daljnim godištima ima dvojak posao, naime učenje novog načina i odviki-vanje od staroga, kojemu se več djeca priviknula.
Vježbe za piso-čitanje pojedir.ih slova svršavaju uvijek na ono; stranici, gdje i počinju. Time je kod čitanja i prepisivanja prišiedjen onaj neugodni posao prevračanja listova i prelaženja s jedne stranice na drugu, što za djecu prvog godišta nije baš jedno-stavan posao.
Ima još nešto u ovoj čitanci čega u dosadašnjim ne bijaše, a to su predvježbe za čitanje i pisanje. Možda če tkogod prigovoriti, e su ove predvježbe u čitanci nepotrebne; ta učitelj je valjda toliko svi-estan, da mora uzeti predvježbe za čitanje i pisanje, buduči da bez toga nije moguč uspješan napredak. No meni se čini, da mnogi učitelji uzmu tih pred-vježbi malo i opet bogzna kako. Kakve nastanu onda posljedice? Nadareniji učenici, k o j i h ima raz-rnjerno najmanje, napreduju, a ostali zaostaju tako, te je učitelj u sto muka, kako da uredi pouku. Na koncu, kad več drugčije ne može, prinužden je da podijeli učenike u dva i više odjela. Konačni uspjeh: — više nesposobnih negoli promaknutih.
Toga radi s predv:ežbama treba iči polagano, u temeljito. Kako če se kod toga postupati pokazao nam je Baf u ovoj čitanci vrlo zgodnim načinom, koji je bez sumnje i svrsi shodan, jer ga je Baf dobro prokušao prije, nego ga nama podao i preporučio.
U predvježbama za čitanje bio je s tehničkih razloga prinužden da učini jedan skok. Počeo je naime odmah rastavljati riječi u slogove, a ove opet u glasove. — Prije ovoga mora se dakako uzeti rastav-ljanje rečenica u riječi. Toga, kako rekoh, Baf nije mogao izvesti u čitanci, jer je nemoguče zorno (slikama) prikazati n. pr. rečenice: ura visi; ruža cvate itd.
Što bijaše nemoguče u čitanci prikazati, to mora da učitelj zgodnim i djeci shvatljivim njemu pozna. tim načinom rastumači i prikaže.
Daljni postupak u predvježbama lijepo je prikazan u čitanci. Prikazane su takodjer i predvježbe za pisanje, koje slijede redom, kojim se imadu uzimati. Najpotrebitije vježbe za pisanje moraju se uzimati naporedo s predvježbama za čitanje, eda se bež poteškoča uzmogne priječi istodobno na čitanje i pisanje pojedinih slova.
*
Iz svega, što navedoh u ovim redcima o Bafovoj «Čitanci za I. razred« razvidno je, da ova doista u mnogome prednjači pred onima, što ih dosad ima-dosmo.
Vidi se nadalje, da je avktora kod uredjivanja i sastavljanja ove čitanke vodila osobita ljubav do istarske dječice i njegovog učiteljstva, koje če mu radi toga biti uvijek zahvalno,	A. A.
učiteljstva in o kratenju naših državljanskih pravic
ter o šolski autonomiji.
T. Germek omenja pri tem slučaju t. Medveščeka
v Dekanih, ki je bil brzojavno odstavljen od službe in plače, ne da bi se navedel vzrok.
Po kratki debati sta bili obe resoluciji soglasno sprejeti.
3.	Predsednik pojasni Zvezin poziv glede vplačevanja za nameravano tiskarno.
T. Gruntar opomni navzoče, da je brezpomembno razpravljati o tej zadevi, ker je sklep že pravomo-čen.
Tov. Kleinmayer graja način, s katerim je bila dana v javnost vest o tiskarni. Ppsledica — toliko učiteljev, ki nočejo o prispevanju ničesar slišati. Pri zadnjem delegacijskem zborovanju se je opazila splošna nepripravljenost. — Tu poda govornik primer, kako se je postopalo pri zborovanju ital. učit. udruženja.
Zato priporoča Zvezi sledeče:
a)	Zvezino vodstvo naj imenuje iz svoje srede študijski odsek, ki naj se podrobno in temeljito bavi z načrtom lastne tiskarne. V odsek naj se pritegnejo tudi tovariši, tki niso v Zvezinem odboru, ki pa bi mogli s svojim znanjem pripomoči, da se ideja uresniči.
b)	Odsek naj pripravi podroben finančni načrt, oziroma proračun ter pravilnik tiskarne, kjer bodo točno določene dolžnosti in pravice posameznih članov ter način uprave Zvezine tiskarne.
c)	Oboje, finančni načrt, kakor tudi pravilnik, naj se objavi o pravem času v Zvezinem glasilu,
č) Posamezna učit. društva se obvežejo, da pretresejo na enem svojih zborovanj finančni načrt in pravilnik ter da tvorijo tozadevno svoje sklepe, ki jih morajo društveni delegatje zastopati pri delegacijskem zborovanju.
d)	Zvezino vodstvo postavi v svoj vzpored prihodnjega delegacijskega zborovanja kot točko — razpravo o ustanovitvi lastne tiskarne.
To se vzame na znanje in predsednik poudarja, da je za sedaj potrebno v prvi vrsti zbirati sredstva in da je vse, kar je Zveza doslej storila, le neka predpriprava; ideja pa se bo dala izvesti, ko bo dovolj .sredstev za to na ražpolago.
Tov. Germek, v odgovor tov. Kleinmayerju, brani vodstvo Zveze ter pojasni, da se je o ideji lastne tiskarne že previdno postopalo, sicer se popolnoma strinja s predlaganimi točkami tov. Kleinmayerja, povdarja pa, da je za sedaj glavni pogoj zbirati sredstva.
Tov. Karel Širok pojasni, da je bil sam poslan s strokovriakom na ogled neke tiskarne, ki pa ni odgovarjala namenu.	I
4.	Tajnik prečita nato še okrožnico o statističnih podatkih. Določi se tov. Mirko Miklavčič, da zbere dvomesečne podatke vseh šol in jih odpošlje na pri-sto:no mesto.
5.	Tov. Ljudevit Taučar vpraša nato kaj je z iz-plačanjem stroškov za potnino in prenočišča udeležencem zadnjega samoizobraževalnega tečaja pri Sv. Luciji.
Sklep: se izplača.
Tov. Ribičič naprosi vsa vodstva, da mu pravočasno pošljejo statistične podatke o učiteljstvu za Rečni zapisnik.
Tov. Karel Širok opomni nato v Kumarjevim imenu vse pevce, naj bi se v bodoče bolje preparirali, da bi se pri vajah ne tratil čas. Pevske vaje bodo vselej objavljene v listih.
Končno se oglasi k besedi tov. Tavčar, ki javi odstop vseh članov, premeščenih v postojnski okraj ter naproša, da bi smeli isti tudi nadalje prisostvovati zborovanjem tržaškega učit. društva.
Predsednik izjavi, da bo v imenu društva z veseljem pozdravi! vsakega tovariša(ico)-gosta.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zborovanje ter se zahvali udeležencem za pozornost.	Poročevalec.
Goriško učiteljsko društvo je imelo svoj letni občni zbor dne 7. decembra 1922. Udeležba ie bila prav lepa. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik
Zveze - tov. Germek, dalje tov. Andrej Čok iz tržaške okolice in gospa Ribičičeva, ki je toplo pripo-ročala tovarišicam, naj se naroče na ženski list «Ženski svet» in naj tudi povsod propagirajo novi list.
Nato se predsednik tov. Ig. Križman v lepih besedah spominja preminulega monsignora gosp. dr. Kobala, ki je v najlepših moških letih zapustil ta svet. Pokojni je bil vnet šolnik, prijatelj šole in učiteljstva. Kot zastopnik cerkve v okrajnem šolskem svetu se je vedno boril za pravice šolstva. Učiteljstvo ga ohrani v najlepšem spominu. Naj počiva v miru!	_
Spomnil se je tudi bolnega tovariša Milana Kerda ter želel dobremu tovarišu, naj bi kmalu zopet okreval in se vrnil čil in zdrav med učiteljstvo.
Dalje priporoča predsednik, naj podpira učiteljstvo «Kmetijsko društvo*, ki začne izdajati tudi svoje glasilo.
Tovariš Lojze Urbančič priporoča «Solsko Matico*. Lahko se dobe tudi prejšnje knjige, naroče se pri blagajniku «Šolske Matice* tovarišu Pavlu Plesničarju v Ljubljani, Komenskega ulica št. 8.
Želja okrajnega šolskega nadzornika jet> naj voditelji bolj točno odgovarjajo na razne okrožnice. Pazi naj se tudi na zunanjo obliko uradnih spisov. Ovitki (koverte) naj imajo na naslovni strani poštni in vodstveni pečat, na zadnji strani le vodstveni pečat, drugače mora plačati okrajni šolski svet poštnino.
Službe v definitivno nameščenje bodo v najkrajšem času razpisane.
Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja se opusti.
Preide se k volitvam.
Pred volitvijo se zahvali predsednik tov. Ignacij Križman učiteljstvu za dosedanje zaupanje ter prosi, da bi ga v bedoče odvezali te dolžnosti z ozirom na to, ker je vpokojen in zelo zaposlen. Bo pa vedno na razpolago učiteljstvu in hoče vedno delovati v korist učiteljstva.
Volilo se je z listki. Ko so oddali vsi navzoči svoje glasove, sta bila izvopena v skrutinij tovariša Emil Zorn n Avg. Brezavšček. Po zvršenem skrutiniju se razglasi izid volitev in sicer so bili izvoljeni z večino glasov tovariši: Ignacij Križman, Alojzij Urbančič, Fran Mermolja, Anton Možina, Jaka Rojic, Alojzij Verč, Emil Zorn, Leopold Reja in Leopold Paljk.
Pozneje se je odbor konstituiral tako-le:
Predsednikom je bil zopet voljen enoglasno tov. Ignacij Križman, ki pa ni hotel sprejeti tega mesta pod nobenim pogojem; predlagal je predsednikom tov. Alojzija Urbančiča, sam pa je moral sprejeti mesto podpredsednika.
Dalje so bili izvoljeni tovariši: Jaka Rojic, tajnik; Fran Mermolja, blagajnik; Alojzij Verč, pevovodja.
Učiteljstvo je trdno prepričano, da bo tudi novi predsednik Lojze Urbančič hodil po istih potih kot bivši dolgoletni in velezasluženi predsednik tovariš Ignacij Križman in da bo kot vnet šolnik vedno in povsod zastopal interese šole in učiteljstva.
Zato pa krepko na delo!
Učiteljsko društvo za idrijski okraj je imelo v nedeljo 10. grudna v Idriji mesečni sestanek svojih članov. Na tem sestanku je čitala tov. Z. Krapševa nekaj svojih zanimivih črtic o znamenitostih Rima in jih- ponazorila z marljivo zbranimi slikami. Tov. blagajničarka je pojasnila denarno stanje društva, nabirateljica deležev za tiskarno tov. L. Burnik pa je poročala, da so že skoraj vsi ,člani plačali prve obroke. Sklenilo se je za tiskarno nabrani denar
vlagati v hranilnico. Tedenske «preje» se bodo vršile namesto ob sredah ob petkih ob 17 'A uri.
Ročni zapisnik izide okrog 15. januarja zaradi tež-koč v tiskarni in pa zaradi prepozno prejetega gradiva.
Šolska vodstva, ki so dobila pismen poziv, tov. predsednika, glede založbe šolskih knjig poziva podpisani, da se nemudoma odzovejo pozivu. — Germek.
ZVEZIN ZBOR
0 naših smernicah, o naših hotenjih in ciljih smo že večkrat govorili. Vsaka naša beseda je kazala, da je v nas žarka ljubezen za lepoto in delo in da je v nas še mnogo mlade moči. Prvi uspehi naših koncertov so pokazali, da nas niso same besede in same želje — naše delo je šlo v klasje.
Naj izpregovorimo ob novem letu še par besed o naših bližnjih ciljih.
Zbor si je dal nalogo, da poje kolikor mogoče nove, še ne prepete stvari. Zaradi tega smo se obrnili do najboljših naših skladateljev, ki so nam dali na razpolago svoja še neobjavljena dela. Ker pa bi prepisovanje not za tak zbor kot je naš, stalo mnogo, nam je bolj kazalo, da stvari rajši založimo in jih tiskamo. — Delo gre naglo od rok in že v teh dneh, tedaj še pred skupno vajo v Gorici, bo zbirka končana. Sodbo o zbirki si ustvarite sami. Za sedaj naj bo omenjeno le, da so zastopani tu: Adamič, Grbec, Komel, Mirk, Premrl, Ravnik in Vodopivec, tedaj da bo imela ta zbirka pečat predvsem naših primorskih skladateljev.
S to zbirko smo hoteli tudi iti nekoliko naprej. Naš namen ni več kazati samo svojo narodnost kot pred tridesetimi leti, hočemo tudi pomagati ubrati novo pot v naši vokalni literaturi. S tem pa ni rečeno, da so stvari v naši zbirki hipermoderne. Le ena ali dve stvari sta težji. Z izvajanjem tudi takih stvari pa dokažemo,, da je mogoče, kar se je zdelo do zdaj, popolnoma nemogoče.
Obenem smo hoteli dati tudi skladateljem impulz, da bi bil njih polet neoviran.
Kje bi bilo že naše ljudstvo, ki je glasbeno tako nadarjeno, če bi se na tem polju že prej delalo!
Ali kdo se je brigal za razvoj glasbe pri nas razen učiteljstva. Učiteljstvo je vzdrževalo «Sijonsko Liro», učiteljstvo je vzdrževalo «Glasbena Zoro» in tudi «Novi Akordi* so bili podprti povečini od učiteljev.
Nekateri mrmrajo, da se «Zveza» preveč zanima za muziko in da «Učit. list* prinaša preveč glasbenih člankov. Če pa pregledamo stare letnike «Učit. Tovariša*, opazimo, da je že pred 60 leti priobčeval članke in celo skladbe v glasbeni prilogi — in kdo se je tedaj zato ujedal? Nihče! Vsem se je zdelo to naravno, saj so bili vsi naši najboljši komponisti — učitelji, predvsem pa tu na Primorskem. Naj zadostujejo imena: Volarič, Hajdrih, Leban, Zega, Kocijančič, Fajgel,	,
V našem načrtu za to leto je tudi prireditev velikega cerkvenega koncerta, kjer se bodo proizvajale naše skladbe iz 16. stoletja z originalnim latinskim tekstom. Takrat bomo slišali tudi enega najboljših slovenskih organistov, ki bo igral samo slovenske skladbe. Vse te stvari so tako dobre, da lahko stopijo na stran največjih mož svetovne glasbene literature.
Tako preizkušamo svojo moč pred najstrožjo italijansko publiko.
Zato pa bo treba še delati in delati! Ker imamo zelo malo skupnih vaj (za celo leto sta določeni samo dve) leži vsa odgovornost na vsakem posameznem pevcu.
Prva vaja je določena za 6. in 7. jan. v Gorici. Ta vaja bo preizkušnja naše organizačne sile in disci. pline.
Kdor bo manjkal, se izbriše iz zbora. Naj pride vsak dobro pripravljen v Gorico in naj bo točen, da bodo ti dnevi res dnevi dela. Uspeh je odvisen od vsakega posameznika. Če dela vsakdo z idealno ljubeznijo, se nam ni treba bati ničesar!
Imenik pevcev in pevk zvezinega zbora: Bratuž Anica, Kumar Pavla, Riimler Gizela, Prinčič Ana, Makuc Olga, Kenda Zora, Kemperle Elka, Kemperle Sonja, Torkar Julija, Torkar Olga, Mladič Ana, Rudolf Ema, Toroš Mara, Ditrih Marija, Justin Iva, Čučat Roža, Čop Josipa, Bizjak Justa, Bortolotti Gita, Bortolotti Rina, Čok Amalija, Čok Anica, Čok Antonija, Čok Jelica, Čok Marija, Čotar Mara, Golob Milica, Kavčič Zora, Kerkoč Eleonora, Sancin Avrelija, Šček Frida, Švagelj Ana, Trobec Stana, Trobec Milena, Ribičič Roža, Pahor Slava. Grbec Ivan, Martelanc Just, Mislej Josip, Pahor Jože, Pahor Karol, Pertot Milan, Preši Mirko, Širok Albert, Tavčar Ludvik, Čermelj Viktor, Ribičič Josip, Kofol Ciril, Kramar Fran, Stepančič Ivan, Toroš Josip, Vodopivec Andrej, Kalan Emil, Kalan Stanko, Starman Pran, Mercina Ivan, Trošt Jože, Logar Fran, Furlan Janko, Cerut Silvester, Mogo-rovič Matko, Bernetič Franc.
Skupna vaja zvezinega pevskega zbora se vrši namesto v Trstu v Gorici v «Trgovskem domu* dne 6., 7. in eventuelno tudi 8. januarja. Prva vaja bo v soboto, 6. januarja ob 3 popoldne. Vsakdo je obvezan priti točno in dobro pripravljen k vaji. Kdor se ne drži natančno vseh obveznosti, se sam izključuje iz zbora.
Za vse člar.e zbora je preskrbljen skupen obed (kosilo in večerja), ki bo stal vsakega 8 Lir dnevno. — Radi številnega zbora (62 pevcev) Zveza ne more financirati vseh stroškov, povrne pa stroške za prenočišče in voznino. Prenočišča preskrbi predsednik učiteljskega društva v Gorici.
SEZNAM ŠOL
ki niso imde v letu 1922 nobenega naročnika.
(Številke v oklepajih značijo število otrok v 1. 1921-22)
Goriški okraj :	Ledine . . .(125)
Banjške . . .(182) Medvedje brdo (93)
.(179) Koprški okraj:
• (5°) Sv. Anton . .(213)
Batuje Dol (Rubije) Sv. Florijan Krtovče . . Sv. Martin . Št. Peter
• (47) Kubed (Črnikal) (?) •(■54) Truške (Boršt) (160)
.(285) „
Ravnica (Solk.) (75) Budanje . . .(205) Tevče *)	. . (46) Dolenja vas . (76)
Št. Tomaž (Sv. Križ)Dolenji Zemon (201)
(90) Koritnice . . (60) Vedrijan	.	.(154)	Kašana	.	.	.(300)
Višnjevik . .(133) Palčje .... (76)
Vrh (Rublje)	. (41)	Trnje .	.	.	.(144)
Vrtovin .	.	. (72)	Vreme	.	.	.(130)
Zapotok .	. (62) Vrhpolje . .(145)
Z.ablje-Velike . (74) Sežanski okraj: Idrijski okraj; Barka .... (82) Godovič .	.	.(122)	Kazlje	.	.	. (66)
*) V zadnji številki pomotoma zamenjamo s o naročene na list. Popravljamo !
Kobjeglava.	. (86)
Lipa . . .	• (51)
Rodik . .	•(>32)
Škofije . .	• (58)
Štjak . . .	• (95)
Štomaž . .	• (95)
Štorje . . .	■ (7°)
Volčjigrad .	• (79)
Tolminski okraj:	
Borjana . .	• (86)
Breginj .	.(148)
Drežnica	.(203)
Stržišče .	• (95)
Srpenica	. (68)
Vološčan. okraj:	
Artviže .	• (54)
Jelšane .	•(•77)
Kozjane .	. (69)
Podgraje	• (?)
Tatre . .	•(Il4)
z Avčami, ki
Šolske vesti
Nazivlje za novac. Hrvatske škole Istre još ne-madu računica s hrvat. tekstom. Vele da se sestav-ljaju ili prevadjaju, pa izgleda da čemo ih imati u dogledno doba. No sastavljači ili prevadjači bit če u nemaloj neprilici nači i pogoditi pravo nazivlje za novac, koli za bankine note, toli za drobiž (mjenež). Ja bih preporučio njima pa i našem učiteljstvu za porabu u školi o ve izraze:
Lira nek ostane; mjesto izraza »centezim« rabimo para. Parom naš srpsko-hrvatski narod zove uopče. svaki najmanjevredni.ji mjenež. Mjesto dvije pare recimo dvopara ili novčič; pet para, petica; 10 para, desetica, 20 para, dvadesetica; 25 para, dvadeset-petica, 50 para, pedesetica. Komad od dvije lire zo-vimo dvolira ili forint; onu od pet lira, petačo; od 10 lira, desetača, od 20 lira, dvadesetača, od 25 lira, dvadesetpetača; komad od 50 lira, pedeseta-čom, od 100 lira, stotačom, od 1000 lira tisučačom ili hiljadarkom.
Valja, da se hrvat. učiteljstvo i u torne sporazumi i jedinstveno postupa u školi.	Š.
Signum temporis! Tov- Rustja Josip, voditelj v Divači, kjer je definitiven še iz predvojnih časov je nenadno premeščen v Gornjo Branico. O vzrok;h ne bomo danes razpravljali, pribijemo le, da je premestitev izvršena tekom šolskega leta, kar dokazuje . . , veliko krivdo tovariša-T. Rustja ni nastavljen od včeraj, ampak ima že 16 službenih let za seboj.
Še nedavno temu so se želje učiteljstva upoštevale vsaj pro forma, ker se je reklo, da je šoli v korist, če je učiteljstvo zadovoljno. Zdaj se uvaja — močna roka in ni več treba, da je učitelj zadovoljen! Vzamemo na znanje! Eno vprašanje: Kaj menijo o tej premestitvi tisti redki tovariši v tržaški okolici, ki vedo, da je g. Vaselli velik prijatelj in dobrotnik slovenskega učiteljstva?
Feljton
Razredni moment v moderni umetnosti
V	nobeni dobi se ni še tako jasno spoznala pravilnost marxističnega zgodovinskega naziranja, kakor ravno v sedanji: naziranja, da razvoj proizvajalnih sil ustvarja vso ono družabno nadstavbo, ki se nam pojavlja pravzaprav kot družabno življenje, od najprvotnejših gospodarskih in socialnih oblik pa do najvišjih oblik duševnega življenja družbe, njene kulture in njene etike. Na prvi pogled še ne moremo pojmiti obsežnosti in globine tega naziranja, ako pa prodremo nekoliko vanj, dobimo v njem ključ, ne le do vseh sedanjih in dosedanjih pojavov človeške zgodovine in njenega razvoja, ampak v njem dobimo tudi ključ — in to predvsem — do bodočnosti. To naziranje nam nudi predvsem razjasnitev prehoda iz današnje družbe v prihodnjo in nam nudi sliko družabne podstavbe, ekonomskega temelja, prihodnje družbe. In to je dovolj. Z novim ekonomskim življenjem se obudi novo socialno, kulturno, duševno, moralno življenje človeka v družbi, dana je resnična podlaga za človekovo izpopolnjevanje, za udejstvitev onega ideala, po katerem so hrepeneli veliki duhovi že od nekdaj in katerega iskanje je ravno danes tako močno; dosežena je ena najvažnejših stopenj na potu človekove zgodovine.
L
V	razredni družbi ima vladajoči razred poleg monopola nad produkcijo v svojih rokah tudi monopol nad vsem duševnim življenjem. V antičnem gospodarstvu je bil suženj izključen sploh od vsakega človeškega družabnega življenja (smatran je bil za nekako živino) in torej tudi od vsakega duševnega snovanja. Vse bogate stvaritve antike so plod vladajočih razredov, kar se je tudi smatralo za edino naravno. Aristoteles in drugi grški filozofi so na primer smatrali potrebo ohranitve suženjstva za človeško kulturo. V srednjem veku je bilo nositelj
Književnost in umetnost
Pot bolesti. (Alojz Gradnik).
Založba »Jug»-a, tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani 1922.	bbfs
kulture vladajoče plemstvo in duhovščina, tlačani so bili od nje izključeni. V novem veku pa postaja nositelj kulture meščanstvo, ki ima privilegij na nji še danes. Zdelo bi se nekoliko v nasprotju s to trditvijo dejstvo, da so se tudi iz tlačenih razredov dvignili v vseh dobah veleumi. Take izjeme nimajo potem navadno nič več skupnega z razredom, iz katerega so izšli, asimilirajo se popolnoma svoji okolici, sprejmejo njeno ideologijo in smatrati jih moramo vedno le kot člane gospodujočih razredov. Seveda je prinesel vsak izmed dosedanjih razredov v splošno človeško kulturo nekaj novega, nekaj eminentno svojega, kar ga je najbolj karakteriziralo. A vsem je bila skupna individualistična ideologija kot izraz individualizma, ki je bil gospodarska podlaga v dosedanjem družabnem redu.
Umetnost je ona posoda, v katero se zlijejo vsa čustva, vse misli, vsa hotenja umetnikove duše; ona nam nudi izraz vse njegove ideologije, v njej se zrcalijo njegova svetovna, njegova moralna naziranja; in ker predpostavlja umetnost nezavedno ustvarjanje, je ona tem resničnejši, tem elementarnejši izraz njegove notranjosti. Vzemimo sedaj človeka kot ta-bulo raso, na katero klešejo zunanji pojavi, ves njegov milieu, narava in družba svoje znake, ki ga končno oblikujejo kot človeka, ki mu ustvarjajo zavest in pravzaprav vso njegovo duševnost, vidimo, da je ta človek le tak, kakršen je bil ves milieu, ki ga je obdajal, vse predstave, ki si jih ustvarja, odgovarjajo le predmetom, ki jih v teku svojega življenja zaznava s svojimi telesnimi in duševnimi organi. «Kdor pravi človek, pravi svet človeka«. (Marx). — Najvažnejši faktor, ki prihaja pri tem v poštev, je pač človeška družba, v katero se je človek združil v boju za svoj obstanek. Razdeljena na razrede s povsem različnimi ideologijami, deli ona tudi vsakega posameznika, ga razredno opredeljuje, kleše mu razredno ideologijo, ki se tem jasneje spozna, čim bolj so razredna nasprotja poostrena.	(Dalje prih.)
«Kadar sem v tujini, pišem iz domotožja,« — tako ali vsaj podobno pravi nekje Cankar. Tudi Gradnikova zbirka nosi bolest domotožja begunca v tujini. V bistvu je nadaljevanje njegovih begunskih motivov iz «Padajočih zvezd«, kjer nam je zbirko skoro napovedal:
in kar oko objeti več ne more, se v dušo zdaj potaplja bolj in bolj.
Toda njegova tiha pesem ni več misterij bolesti, porojene iz melanholije, ampak trpka in ostra sodba, včasih klic iz življenja, vedno pa ljub pogled na domače kraje. Riše nam trpečega človeka, ki se tiho povrača v kraje, na katere ga veže prva 1'ubav in prvo trpljenje in ko se iz tega živega sna povrne, spozna trpkoozojen spomin; vzbudi se zavest: vse so le sanje, sanje.
Na prvem mestu nam odpira svoje najintimnejše življenje, skrivnosti duše, drhteč izpregovorjene. Motivi iz njegove jesenske erotike, ki nam jo izšepeta:
Večer je, večer, tih je mrak, besede tihe, tih korak, in srca naju v sladki sreči medlita ko dve plahi sreči, se izlivajo v težko samoto. In konec «Tristis amorja iz «Padajočih zvezd» 'e spoznanje: Eros Tanatos: vžil sem te, da nisem bil več trezen in da nisem vedel, da si Smrt.
S pogledom nazaj nam razodene svoje življenje samo kot čašo trpke bolesti, tako, da še trpkeje izzveni Khong — Tu-Tse-jeva »Usoda človeška»:
Človek enkrat le živi in se ne vrne.
Kakor zvezda je, ki sije, se utrne Kar ostane, je samo še kup pepela in na zapuščenem grobu grm plevela. Naslednje pesmi so motivi iz vojne, od katerih je skoro najboljša «Pesem vojaka«, ki odtrgan od domačije in svojcev, truden klanja omahuje v resigna. cijo in naivno pričakuje smrti:
Le tisti, ki dobi leseni križ, dobi spet polje, hišico in ženo.
Par sonetov iz političnega preganjanja, potem pa samo pesmi iz domovine, ki jo tolaži:
Kjer ovene roža, seme pada.
Padajte semena v globočine!
Samo Smrt in samo bolečine so vstajema in življenja nada. skoro z Župančičevo dinamiko misli. (Prebujenje: Padajte itd.) «0 zlata zemlja, ki si me rodila«, je moto njegovega potovanja, o katerem plastično govori v svojih sonetih. Nekaj jih je prav dobrih, drugi pa ostanejo samo topel spomin beguncev, ki se ne morejo več povrniti. Svojo zbirko zaključuje s »Tolminskim puntom«, ki je važen dokument socialne zavesti, punt zaradi tlačenja. Z izredno plastiko postavlja pred nas posamezne dogodke, katerih geslo je:
Dan sodbe prišel je in dan plačila!
Punt pa konča nesrečno; voditelji so v kazen in v zgled obešeni, pravica za nekaj časa strta, a že ji obljublja zopetno vstajenje; rasla bo s trpljenjem in ko bo trpbenje največje, zakraljuje. Ta udušen upor je samo seme novega, še večjega, ki ga bo nosil mladi rod v srcu in duši:
0, dobro seme v zemljo to, krvniki, vsejali ste! Zato bo dobra žetev.
*
V dobi razdobij je ostal Gradnik miren; največja njegova tuga je globoko domotožje; omejil se je na svoje domače kraje in iz zbirke zadiha vsa težka zemlja naših krajev; nekaj je v knjigi, kar nas bo vezalo vedno z ljubeznijo nanjo. A skoro ta prevelika lokalnost ji je izbrisala oni klic objektivnosti, pogovarjanja narodov med seboj v tajni govorici src in
duš. Kar je lepo, je večno in tega tudi viharne dobe ne podro. Od množine del jih ostane le toliko, v katerih je zapisana pot k popolnosti; ali vizija v bodočnost, ali eterična lepota, dahnjena v trenutku intuicije. Tudi pesmi te zbirke niso vse trajne; manjša zbirka bi bila popolnejša in lepša. Tudi ni žarni Gradnik tistega kaosa obupa in tesnobe, ki leži v naši zemlji, tudi ni odkril intimne zveze razrušenih krajev in žalostnih src, ki jih ljubijo še bolj in tako marsičesa še ne. Tako lepe zbirke, kakor so njegove »Padajoče zvezde« ni dal, toda tudi «Pot bolesti« bo .ostala lep dokument naše zemPe.
Srečko Kosovel,
Peto berilo za peti in šesti razred ljudskih šol, ki
ga je priredil učiteljski odsek za sestavo slovenskih, šolskih knjig, je izšlo pri «La Editoriale Libraria« v Trstu. Knjiga ima 408 strani in velja broširana 12 L. Zveza šolskih zadrug v Trstu — (Federazione Giu. liana delle cooperative scolastiche, Trieste — Scuola G. Pariri«.) — jo dobavlja šolskim vodstvom z 20% popustom.
Mario Pasqualis, Nuovo metodo pratico. Prvi del te knjige, ki je namemena za pouk italijanščine na slovenskih, hrvatskih in nemških šolah, je izšel v Milanu pri A. Mondadori. Cena ilustrirani in vezani knijgi, ki ima 183 strani, je 8 L. Knjiga je od mini-sterstva aprobirana.
Iz zadnje odborove seje Sl, Š. M. Publikacije za 1. 1922. so: F. Fink:	Posebno ukoslovje zemljepisa;
Pivko-Schaup: Telovadba III. del; Benkovič: Botanični slovarček, ki vsebuje slovenska, nemška in latinska imena rastlin; Pedagoški zbornik. Knjige se bodo razpošiljale kmalu po Novem letu. Od letos naprej bo Letopis zopet zvezan z Zbornikom, vendar tako, da ju bo lahko ločiti. — Društvo bo imelo v tem letn približno toliko članov, kakor v preteklem. Gospodarsko stanje društva je dobro.
Za leto 1923. izidejo: Telovadba, zaključni del; Vales: Poskusi iz rastlinstva in rudninstva (ali pa Košir: Šolsko vrtnarstvo in kmetijski pouk!; dr. J. Bezjak: Dušeslovje in vzgojeslovje, ki bo uporabno tudi kot pomožna učna knjiga na učitebiščih; I. zvezek »Pedagoških klasikov«: John Locke: Spisi, v prevodu prof. Jerovšeka; Letopis. Pedagoški zbornik za to leto izostane.
V zbirki »Pedagoških klasikov« bo sledila Locke-ju Spencer-jeva »Education«, Izbori spisov Komenskega bodo pričeli izhajati z letom 1927.
«Ženski svet«. Izšla je prva številka tega novega glasila ženskega udruženja v Julijski Krajini. Oprema ji je okusna, vsebina raznovrstna in resna. List urejuje tovarišica Pavla Hočevarjeva. K listu se še povrnemo.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani je založila in izdala: Ewald: Mati narava pripoveduje (Cena 24 D.) — I. Lah: Češke pravljice (Din. 12.) — Fr. Zbašnik; Drobne pesmi (Din. 7.) — Ocene prihodnjič.
«Ncvi Rod«. Prva številka 3. letnika izide dne 10. januarja v povsem novi opremi in z raznovrstno vse-bino.
Vse šole še niso vposlale števila naročnikov za novi letnik. Tistim šolam, ki tega niso storile, pošljemo isto število izvodov kot v decembru 1922.
Vsaka šola je dolžna razpečati prejeto število izvodov — na vrnjene izvode se uprava pri obračunu, ne bo mogla ozirati.
Skušajmo dvigniti število naročnikov povsod! Čim več naročnikov, tem nižja naročnina!