EB KATOmKKMl Čehoslovaška in katoliška cerkev. Po svetovni vojni je šel skozi novoustanovljeno čehoslovaško državo val svobodomiselnosti, ,ki se je srdito zaganjal v katolicizem. Začela se je strupena gonja zoper ikatoliško cerkev; Ustanovila se je takozvana narodna cerkev, !d je pritegnila v svo-je široko odprto naročje tisoče in tisoče liberalnega in socialističnega življa. Katoliški cerkvi zvesti državljani, ki ljubijo čehoslovaško državo vsaj toliiko kot svobodomiselci in socialisti, v resnici pa šc bolj, po začeli odločen boj za fcatoliške pravice. Vsporedno s poiHHS nim bojem je šla še važnejša nepolitična organizacija, gospodarska, kulturna in verska. Boj ikatoličanov je dosegel sijajno zmago. Letošnje poletje je čehoslovaški katolicizem manifestiral pr«d vsem svetom svojo veliko silo s prireditvijo katoliškega shoda v Pragi. Papeževa legata pari&kega kardinala Verdicrja so državne oblasti oprejele s sijajem, dostojnim za kakšno kronano glavo. Nedavno je prišel v Prago novi papeški nuncij monsignor Ritter. Njegov sprcjem je bil sličen sprejemu kardinala Vordierja. Počenši od obmcjne železniške postaje pa do Prage so nuncija čakali na vseh posiajah zastopniki cerkvene in državne oblasti. Posebno svečan je bil sprejem v Pragi, kjer je bila poleg zastopnikov državne in cerkvene oblasti zbrana ogromna množica ljudstva, ki je papeževega zastopnika navdušeno pozdravila. Borben in dejaven fcatolicizem se spoštuje, zaspan in len pa prezira. Duhovniks pregaajajo. Nemški narodni socialisti praktickajo poseben način borbc zoper katoliško cerkev. Tirajo namreč •duhovnike, redovnike in redovnice pred sodišče pod pretvezo, da &o se pregrešili zoper predpise o devizah (inozemskih menieah). Kakšni so ti pregreški? Gre za odplačevanje dolgov v tujini, gre za podpiranje misljonov v inozemstvu, gre za izplačevanje dolžnih svot ikakšne nemške samostanske hiše drugi takšni fliŠi Y inozemstvu. To je »greh« teh duhovnikov, redovnikov in redovnic. Radi teh »grehov« je že bila cela vrsta katoliških duhovnikov in redovnikov obsojenih od nemških sodišč na težke kazni: ječo in ogromne -denarne kazni. Nedavno je bil od sodišea obsojen meissenski §'kof Leggc na 5 let ječe in veliko denarno kazen. Njegova »krivda« je ta, da je hotel plačati v Holandiji dolgove svoje obubožane škofije, in sicer z nakupom obveznic v trenutku, ko je njih kurz bil nizek. In radi tcga 5 let ječe! Sledile bodo druge žrtye neinške narodno-socialistične justice. Zadnjo nedeljo v novembru je izvršila tajna državna policija preiskavo v škofijskem ordinaria-tu v B^rlinu, zaplenila mnogo pisem in spisov ter kanonika prelata Banascha zaprla, češ, da je v zvezi s tistimi, ki so se pj-egrešili zoper devizne predpise. To je samo prctveza. Prelat jc bil ugledna osebnost v javnosta, torej, kakor pravijo narodni socialisti, »političcn katolik«. Torej mora v ječo. Zaprli so tudi škofijskega predsednika katoliških delavskili društev v munstersiki škofiji, monsignora Konermanna. Nemški narodni socialisti torej hrepenijo po lavorikah ruskih in mehiških bolševikov. Brezboštvo izpovedajo. Narodni socialisti v Nem&ji upravičujejo pravico do obstoja s svojo borbo proti boljSevizmu. Brez njih, talko govoričijo njihovi voditelji, bi Nemčija prej ali elej postala plen boljševizma. Proti boljševizmu se borijo, njegovemu zgledu pa se pokorijo. Metode narodnega Bocializma &o v marsičem prevzete «d bo1.|§evi'kov. To velja zlasti o borbi na- rodnih socialistov zoper krščanstvo in zlasti zoper ikatoliško cerkev. Ko je voditelj narodnega socializma vzel v svoje roke ikrmilo nemške vlade, je izjavil, da stoji njegova stranka na stališču pozitivnega krščanstva ter da bo po teh načelih vladala Nemčijo. Mesto vladanja po krščanskih načelib. pa je prišlo preganjanje krščanstva. Nemški narodni socializem širi med ljudstvom, zlasti rned mladino, poganstvo. V 20. stoletju, v stoletju splošne kulture in prosvete, ne morc biti poganstvo med kulturnim narodom nič drugega nego brezboštvo. Da je temu tako, spričuje žalobna proslava za rajno gospo Fovster-Nietzsche, iki se je obhajala v Berlinu v navzočnosti g. llitlcrja dne 11. novembra. Ob tej priliki je govoril državni namestnik Sauckel V imenu državne vlade ter p-oudaril, da stoji ol) Bttrtvaškem odru te plemenite in velike nemSke žene, iki je tako zvesto čuvala dedščino svojegft l^ratafilozofa, vsa »arodno-socialistična Nemčija. In ta Nemčija izjavlja, da bo branila za večne čase ogromno duliovno dedšcino tega velikega filozofa, čigar nauk proglaša fcot svoje vodilo. Kdo je bil Nietzsche? Bil jc nemški filozof (modroslovec), ki je botel poi'ušiti ikrščansko načelo o dobrem in slabem. Po njegovem naufcu je dobro to, kar dviga v človeku čustvo moči, voljo za moč in moč samo. Kar pa izvira iz slabotnosti, to jc slabo. To je gosposka morala. Stari krščanski pojmi o samozatajevanju, žrtvi in ljubezni so samo za čredo, za navadne ljudi. Strupeno je napadal ikrščanstvo ter sebe smatral za antikrista. Boga ni samo tajil, marveč strastno sovražil. Leta 1889 se je temu strastnemu brezbožniku omračil um. Njegova sestra, pretekli mesec umrla gospa Forster-Nietzsche, je za njega skrbela, dokler ni smrt končala njegove blaznosti (f 25. avgusta 1900). In tega strupenega brezbožnika proglaša nemški narodni socializem za ovojega duhovnega voditelja! Zaprte dnhovne vaje pri sv. Jožefu v Celja bodo za fainte od 14. do 18. decembia. Začetek prvega imenovanaga dne ob 6. uri zvečer. Vzrževalnina za vce čas je 75 Din. Tečaj za dekleta bo od 26. .(Sv. Štefa«) do 30. decernbra. Začetek prvega imenovanega dne od 6. ur& zvečer.