[u\ 11	,	 ■	.ŽEEEBB	II	IH
Izvest j e
c. kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1909./1910.
Na svotlo dal ravnatelj
cli'. Janko Bezjak.
Vsebina:
' 1.) Katalog učiteljske knjižnice. Sestavil knjižničar profesor dr. J vii n Tertnik.
2.) 0 dolžnostih in o gojenju čuvstva za dolžnosti. Spisal ravnatelj.
2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani 1910.
Slaloäila c. Icr. XI. državna grira.n.a.zija,.
Natisnila Ig. pl. Klninmnyr & Fcd. Bamberg:,
m	ti
BI [11	■	■	.....55555 ■ =5555- .................................................  [j	IB
Izvestje . kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani
o šolskem letu. 1909./1910.
Na svotlo dal ravnatelj
dr. Janko Bezjak.
Vsebina:
1.) Katalog učiteljske knjižnice. Sestavil knjižničar profosor dr. Ivan Tertnik.
2.) O dolžnostih in o gojenju čuvstva za dolžnosti. Spisal ravnatelj.
3.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani 1910.
Založila c. Isr. II. dižavna gimnazija.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & F’ed. Bamberg.
- 4
F. Slovanski jeziki.
x.
a)	Znanstveni časopisi.
1345. Archiv für slavischo Philologie. Unter Mitwirkung von A. Leskien und
W. Nehring, (A. Brückner, J. Gebauer, C. Jireček, Fr. Miklosich, St. Novakovič, A. Wesselofsky, V. Oblak, F. Fortunatov, A. Sobolevakij, P. Diels,
L. Miletič, G. Polivka, M. Rešetar, K. Štrekelj, W. Schulze) herausg. von
V. Jagič. 1,—XXXI. Bd. Berlin 1876 -1910.	8. — 31	zvez.................. SZ.	1.
Sem spada:
Archiv für slavische Philologie. Unter Mitwirkung von A. Brückner etc.
herausg. von V. Jagii. Supplement-Bund. Berlin 1892.	8..................... SZ.	2.
Vsebina:
1‘astrnek Fr., Bibliographische Übersicht über die slavischo Philologie 1876 — 1891. Zugleich Generalregister zu Archiv Bd. I—XIII.
1346. Slavische Bibliothek oder Beiträge zur slavischen Philologie und Geschichte.1
Wien.
a.) I. Bd., herausg. von Fr. Miklosich.	1851. 8.......................... SZ.	3.
ß.) II. Bd., herausg. von Fr. Miklosich	u. J. Fiedler.	1858. 8. . . . SZ.	4.
1347. PyccKill 'l’ii.io.Loi'iiyeciciii It liCllIHKt>. HB^aBaoMbik no;^i. peßaieipeio A. H.
CMHpHOBa. Tomi, XVII.—XXXIV. Bapmasa. 1887 — 1895. 8. — 33 snopičev nekoliko pomanjkljivih.............................................................. SZ.	5.
b)	Staroslovenski teksti.
1348. Chrestomathia linguae veteroslovenicae charactere glagolitico e codicilms, co-
dieum fragmentis et libris impressis. Edita	a	Joanne Berčič. 1’ragae 1859. 8. A. S.	1.
1349. C.hrestomuthia palaeoslovenica cum speciminibus relii|uarum liuguarum sla-
vicarum. Edid. Fr. Miklosich. Vindobonae	1861.	8..............................A.	S.	2,
1350. Nestor, Chronica. Textum russico-slovenicum edid. Fr. Miklosich. Vindo-
bona 1860. 8..........................................................................A.	S.	3.
1351. Frisinslei paimi tky, jich vznik a v^znam v slovanskem pisemnictvJ. Podava
Vaclav Vondräk. V Praze 1896. 4.......................................................A.	S.	4,
1352. l‘a;«c,Y}KA<‘iiiii io5Kiioc.iuii>iiii'Koii n pyccKou CTapuiii.i o nepKODiio-cjiaBjm-
ckom'i. Jiatiicb. Co6pa.ii. n oö'i.ucniiJi'b H. B. H m m i.. C. IIoTepöypn., 189(1.
(= Codex Slovenicus rerum grammaticaruni. Edid. V. Jagič. Petropoli
1896.) 8...............................................................................A	S.	5.
1353. Regale sv. Benedikta od Armina Paviča. (Preätampano iz knjige VII. «Sta-
rina*. U Zagrebu 1875. 8.)............................................................A.	S.	6.
1 Prim. štev. 14.: Jahrbücher für slawische Literatur, Kunst und Wissenschaft. Herausg. von J. P. Jordan i. t. d.
1354. Illomci svetoga pisma obojega uvjota staroslovenskim jezikom. Skupio iz
rukopisali i tiskanih knjigah hrvatskoga razreda . . . Ivan Borčič. Dio
II.—V. U Zlatnom Pragu. 18G4—186(1. 8. (I. (lela ni.)1 — 4 zvoz. ...	A.	S.	7.
XI.
a)	Izvirniki leposlovni.
1. Slovenski.*
1355. Aškerc A., Balade in romance. V Ljubljani 1890. 1'6........................................ Slo.	1.
1356.	—	Lirske in epsko poezije. V Ljubljani 1896. 16....................................... Slo.	2.
1357.	—	Izmajlov. — Red sv. Jurja. — Tujka. V Ljubljani 1900. 16............................ Slo.	3.
1358.	—	Nove poezijo. V Ljubljani 1900. 16................................................. Slo.	4.
1359.	—	četrti zbornik poezij. V Ljubljani 1904. 16........................................ Slo.	5.
1360.	—	Primož Trubar. Zgodovinska epska pesnitev. V Ljubljani 1905. 16. .	Slo.	6.
1361. Narodna bibliotek». Natisnil in založil J. Krajec. Novomesto	1883 -1887. 16.	—
1362. Bilc Janez,’ Pervonci. Poezijo. V Ljubljani 1864. 16........................................Slo.	7.
1379. lioliinjec Peter, Za staro pravdo. Povest iz leta 1515. (Zabavna knjižnica
Matico Slovenske. XIII. zvoz. 1901.)	   .	Slo.	XIII.
1363. Borštnik Ignacij, Stari Ilija. Izvirna narodna igra s petjem v troh dejanjih.
V	Ljubljani 1891. 16.......................................................Slo.	8.
1364. Bučar Ivo Ivanovič, Biserojla, jasna vila. Bajka iz Postojnske pečine.
Ljubljana 1898. 16..............................................................Slo.	9.
1378.	Cankar Ivan, Popotovanje Nikolaja Nikiča. (Knezova knjižnica. Izdaja
Slovenska Matica. VII. zvez. 1900.)..........................................Slo.	VII.1
1378.	— Tujci. (Knezova knjižnica. Izdaja	Slovenska Matica.	VIII. zvez.	1901.)	Slo. Vlil.1
1378.	— Na klancu. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. IX. zvoz.	1902.)	Slo.	IX1.
1378.	—	Življenje in smrt Petra Novljana. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska
Matica. X. zvez. 1903.)......................................................Slo.	X.1
1378.	— Križ na gori. Ljubezenska zgodba. (Knozova knjižnica.	Izdaja	Slovenska
Matica. XI. zvez. 1904.).....................................................Slo.	XI.1
1378.	—	Potepuh Marko in kralj Matjaž. — V mesečini. Zgodba iz doline šent-
florjanske. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. XII. zvoz. 1905.) Slo. XII.1
1378.	—	Martin Kačur. Življenjepis idealista. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. XIII. zvez. 1906.).....................................................Slo.	XIII.1
1378.	— Novo življenje. (Knozova knjižnica.	Izdaja Slovenska Matica.	XV. zvez.
1908.).......................................................................Slo.	XV.1
1 Staroslovenske tekste najdeš tudi v nekaterih staroslovenskih .slovnicah; gl. Leskienovo slovnico str. 73—176, Vondrakovo str. 349 —366 in Murnovo str. 57 —59; prim. Janežičevo Slovensko slovnico iz lota 1854., str. 157—182; tudi čitanke nudijo nekoliko staroslovenskih beril; gl. štev. 1503. d. in 1511., 1548., 1556., 1562., 1689.
1 Marsikaj leposlovnih spisov slovenskih, i prozaičnih i poetičnih, je dobiti v knjigah, ki spadajo v tega kataloga I. oddelek «Enciklopedija»; to velja v prvi vrsti o «listih za leposlovje in znanstvo», oziroma o «leposlovnih in znanstvenih listih», o «mesečnikih za književnost in prosveto», o «časopisih zabavi in pouku». Poleg teh pa goje leposlovje tudi koledarji, letopisi, feuilletoni i. t. d.; na to-le nekako raztreseno leposlovno blago opozarjamo,
—	ako je dotična knjiga v našej knjižnici, — v tem zaznamku posebej pod črto, a to navadno le takrat, kadar jo dotični spis delo pisatelja že nad črto imenovanega.
1	Prim. Bilc Janez, Valentinu Vodniku o vesoli stoletnici 3. februarja 1858. (Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Etb. II. Costa. V Ljubljani 1859, str. 74.)
1370.	Cankar Ivan, Smrt in pogrel) .Jakoba Nesrečo. (Zabavna knjižnica Matice
Slovenske. XVIII. zvez. 1906.)....................................................Slo. XVIII.
(19).	Cigler Janez, Kortonica, koroška deklica.	Na	svitlo dala družba sv. Mohora.
V	Celovcu 1866.1 8................................................................Ecp.	19.
1365.	Cimperman Jos., Pesmi. V Ljubljani 1888.	16.................................. Slo.	10.
1366. Krajnika zli beli za. Na ^vitlobo dal M. Kafteliz. V Ljubljani.
a.) Perve bukvize. 2. natif. 1834.	16.................................... Slo.	11.
ß.) Pete bukvice. 1848. 16.................................................... Slo.	12.
1379.	D.(etela) Fr., Pegani in Lambergar. Povest. (Zabavna knjižnica Matice
Slovenske. VI. zvez. 1891; dva izvoda.)...........................................Slo.	VI.
1379.	—	Učenjak. Veseloigra v troh dejanjih, (Zabavna knjižnica Matice Slovensko. XIV. zvez. 1902.)..................................................................Slo.	XIV.
1378.	—	Gospod Lisoc. Povest. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica.
I. zvez. 1894.)...................................................................Slo.	I.1
1378. Devetak L, Spomini gospoda Ignacija Brumna. (Knezova knjižnica. Izdaja
Slovenska Matica. XI. zvez. 19(>4.)a .	......................................Slo.	XI.*
1367. Dobravčin, Razne poozijc. V Ljubljani 1874. 16.......................................Slo.	13.
1379.	Dobravec, Temni oblaki. Povest.	(Zabavna	knjižnica Matice	Slovensko.
IX. zvez. 1895.)	.............................................................Slo.	IX.
1379.	Dolinar Fr., Prihajač. Povest. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske. III. zvez.
1888; dva izvoda.) .  ............................................................Slo.	III.
1378. Doljan F. J., Lajnar. Slika iz življenja. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska
Matica. VIII. zvez. 1901.)........................................................Slo.VIII.1
1379.	—	Sami med seboj. Dramatični prizor. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske. XIV. zvez. 1902.)..................................................................Slo.	XIV.
1379.	—	Pogreb. Slika iz življenja koroških Slovencev. (Zabavna knjižnica
Matice Slovenske. XV. zvez. 1902.)................................................Slo.	XV.
1378.	Dovič	.1. M., Z diplomo in brez	diplome. Noveleta. (Knezova	knjižnica.
Izdaja Slovenska Matica. VII. zvez. 1900.)........................................Slo.	VII.1
1379. Erjavec Fran, Izbrani spisi. Uredil Fran Levec.
a.) I. dol: Pripovedni spisi. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske.
IV. zvez. 1888; dva izvoda.) ..................................Slo.	IV.
ß.) II. del: Životopis Fr. Erjavca. Potopisi. Spisi prirodopisne vsebine. Dodatek.	(Zabavna	knjižnica Matice	Slovenske.
V. zvez 1889; dva izvoda.).....................................Slo.	V.
1368. Funtek Anton, Godec. Poleg narodno pravljice o vrbskem jezeru. V Lju-
bljani 1889. 16...................................................................Slo.	14.
1378.	—	Smrt. Epsko-lirske slike. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica.
III. zvez. 1896.).................................................................Slo.	III.1
1379.	Glolar	Cvetko, Lenčica in zmaj.	— Lovec	Klemen. (Zabavna	knjižnica
Matice Slovensko. XIX. zvez. 1907.)	......................................Slo.	XIX.
1 S koledarčkom družbo sv. Mohora za . . . loto 1867. in 1868. vred: ena knjiga.
2 Tu naj opozorim na slovensko pisateljovanjo Dragotina Dežmana; gl.:
— Bloško jezero. (Koledarčtk Slovenski za . . . leto 1854. Na sv/tlo dal Janez Bleiweis, str. 59 sl.),
— Proklete grablje. Po narodni krajnski pripovedki. (Koledarček Slovonski za . . . loto
1855.	Na svetlo dal Janez Bleiweis, str. 55—57); in:
— Janko cigan. Balada. (Koledarček Slovenski za . . . loto 1856. Na svetlo dal Janez Bleiweis, str. 58—61.)
1378.	Golar Cvetko, Dvo nevesti. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica.
XV. zvez. 1908.)..................................................................Slo-	XV.'
1378.	— Bratje in sestre v Gospodu. Sanje poletnega jutra. (Knezova knjižnica.
Izdaja Slovenska Matica.	XVI.	zvez. 1909.).  .................................Slo.	XVI.1
1378.	Goreč Ivan, Gorski potoki. Povest. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovonska
Matica. II. zvez. 1895.)..........................................................Slo.	II.1
1378. Govekar Fran, Ljubezen in rodoljubje. Povest. (Knezova knjižnica. Izdaja
Slovenska Matica. III. zvez.	1896.)..............................................Slo.	III.'
1379. Gregorc Pankracij, Brez voljo . . . (Zabavna knjižnica Matice Slovenske.
XV. zvez. 1902.)	  Slo.	XV.
1369. Gregorčič S.,1 Poezije. I. Drugi . .. natis. V Ljubljani 1885. 16................... Slo.	15.
1370.	—	Poezije.	II. V Ljubljani 1888. 16.	.  .................................. Slo.	16.
1371.	—	Poezije.	III. V Ljubljani 1902. 16......................................... Slo.	17.
1372.	—	Poezijo.	IV. (Fr. Ks. Meško.) V Gorici 1908.	16........................ Slo.	18.
1373.	—	Poezije.	Izdala in založila družba	sv. Mohorja. (Anton Medved.) V
Celovcu 1908. 8............................................................... Slo.	19.
1374. Jenko Simon, Pesmi. V Ljubljani.
a.) I. Za tisek priredil Anton Funtek. 1896. 32. (troje izvodov.)	.	Slo.	20.
ß.) II. Uredil Engelbert Gangl. 1901. 32. (dva izvoda.)................. Slo.	21.
1375. Jurčič Josip,’ Zbrani spisi. Uredil Fr. Levec. Zvez. I.—XI. V Ljubljani
1882—1892. 16. 8.-11. zvez.................................................... Slo.	22.
1376. — in Kersnik Janko, Rokovnjači. Historičen roman. Ponatis iz «Ljubljanskega Zvona». V Ljubljani 1882. 8................................................ Slo.	23.
1361. Kaučič Fridolin, Treskova Urška. Povest. Novomesto 1886. 16. (Narodna
biblioteka. 21. snopič.3).........................................................Slo.	XXI.*
1377. Kersnik Janko, Zbrani spisi. Uredil Vladimir Lovec. Zvoz. I,—V. V Lju-
bljani 1900—1909. 8. — 5. zvez................................................ Slo.	24.
1378. Ant. Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Izdaja Slo-
venska Matica. Zvez. I,—XVI. V Ljubljani 1894—1909. 8. —	16	zvez.	.	—
1379. Zabavna knjižnica. Založila in na svetlo dala Slovenska Matica. Zvez.
I,—IX. in XI.—XXI. V Ljubljani 1886-1895 in 1898-1909. 8. (4.)
(X. zvez. ni; zvezkov II.—VI. in XVII. jo po dvojo.) — 20 (-(-	6)	zvez.	.	—
1361. Koder Anton, V gorskom zakotji. Povest. Novomesto 1883. 16.	(Narodna
biblioteka. 4. snopič.)...........................................................Slo.	IV.’
1380. Kosmač France, Pesmico. V Zagrebu 1864. 32....................................... Slo.	25.
’ Prim. Gregorčič Simon, Jeromiji preroku-domoljubu. (Gregorčičeva labodnica.) — Dr. Frančišku Sedeju, knezu-višemu škofu goriškemu o posvečenju in umeščenju dne 25. sušca
1906.	(Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za . . . loto 1907, str. 41 sl. in 47—49.) in:
— Beli Ljubljani. (Koledar družbo sv. Cirila in Metoda za . . . leto 1908, str. 47—49.)
5 Prim. Jurčič J., Dva brata. Resnična povest. (Koledarček družbo sv. Mohora za . . .
loto 1868, str. 17—29.),
— Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. (Listki. Uredil in izdal Josip Jurčič. I. zvez.	V Mariboru 1872; dva izvoda.) in:
— Ivan	Erazem Tatenbach. Izviren historičen roman	iz 17.	veka slovensko	zgodovine.
(Listki. Uredil	in izdal Josip Jurčič. II. zvez. V Ljubljani	1873;	dva izvoda.)
3	V tem	snopiču jo na prvem mestu povostica: Boj s prirodo. Vrevel P.	Miklavec;	—
prevod, a — po katerem izvirniku?
1381. Kostanjevec Josip, Iz knjigo življenja. V Postojni.
a.) I. zvezek. 1900. 8.....................................................Slo.	26.
ß.) II. zvezek. 1904. 8....................................................Slo.	27.
1378.	—	Čez trideset let. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovonska Matica. VII. zvez.
1900.)...........................................................................Slo.	VII.'
1378.	—	Ella. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. X. zvez. 1903.) . Slo.	X.‘
1378.	—	Broz zadnjega poglavja. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovonska Matica.
XII.	zvez. 1905.)..............................................................Slo.	XII.1
1379.	—	Obsojena. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske. XVIII. zvez. 1906.)Slo.XVlII.
1382.	Krek Gr.1, Na sveti večer o polnoči. Epična pesom v troh spevih. V Ce-
lovcu 1863. 16...................................................................Slo.	,28.
1379.	Kristan Etbin, Kato Vrankovič. Drama v treh dejanjih. (Zabavna knjižnica
Matice Slovenske. XXI. zvez. 1909.)..............................................Slo.	XXI.
1379.	Kveder-./e/or.vefc Zofka, Pijanec. Črtica. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske.
XVII. zvez. 1904; dva izvoda.)...................................i...............Slo.XVII.
1379.	—	Amerikanci. Drama v štirih dejanjih. (Zabavna knjižnica Matico Slovenske. XX. zvez. 1908.).................................................................Slo.	XX.
1383. Lada. Almanah za loto 1864. Vredil in izdal I.(van) V.(rban) Zadravski.
V	Mariboru. (1864.) 16.........................................................Slo.	29.
1384. Levstik Fran, Zbrani spisi. Určdil Frančišek Lovoc.1 Zvez. I.—V. Lju-
bljana 1891—1892, 1895. 16. — 5 zvez.»....................................... Slo.	30.
1379.	—	Vladimir, Pigmalion. Novela. — Sirota Jerica. Novela. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske. XIX. zvez. 1907.).................................................Slo.	XIX.
1379.	Malograjski Fr., Z viharja v zavetje. Roman iz življonja proproste deklice.
(Zabavna knjižnica Matice Slovenske. XII. zvez.	1900.)....................Slo.	XII.
1378.	Medved Anton,1 Vzori. — Na deželi. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovonska
Matica. V. zvez. 1898.)..........................................................Slo.	V.1
1378.	Mencinger Janez (Nojaz Nomcigren), Moja hoja na Triglav. Spomini. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. IV. zvoz. 1897.).................................Slo.	IV.'
1378.	Meško Fr. Ks., Slike in povesti: A. Drama v vasi. — B. Bolnik. Študija.
—	C. Sostanok. Črtica. — Č. Berač. Slika. — D. Zaradi mačko. Črtica. —
E. Bajka o kreposti, črtica iz mostnega življonja. — F. Srakoporjeva hruška. Slika iz vasi. — G. V salonu gospe Sokolove. Slika iz malomestnega življonja. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovonska Matica. V. zvez.
1898.)...........................................................................Slo.	V.'
1 Prim. Krek Gregor, Pesmi. (I. Radost mladega	pesnika. II. Hrepenenje.) (Vodnikov
spomenik. Na svitlo dal Etb. H. Costa. V Ljubljani 1859, str. 135	sl.)
’ 1’rim. L.(evec) F.(ran) Paulus, Lepi dnevi. I. V Italiji,	a)	Čez	Brenner,	b)	Od
Bolcana do Verono. (Listki. Urodil in izdal JoBip Jurčič. IV. zvoz. V Ljubljani 1873; dva izvoda.)
5 Prim. Levstik Fran, Božična. (Betlehemska okolica. Betlehemski hlev.) — Dokle in tiča. (Kolodarčik Slovenski za... loto 1854. Na svitlo dal Janoz Bleiweis, str. 54—57 in 62.) in
—	Pesmi. (Meniška corkev. Dunajski vert. Grčga. Bolozon. Žalosten pogovor. Slovo. Pri vodi [Goethe]. Dve utvi. Sonotjo I., II., III.) (Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Etb.
H.	Costa. V Ljubljani 1859, str. 173—176.)
4	Gl. Medved Anton, Umrlemu pevcu. (Simonu Gregorčiču.) (Koledar	družbe	sv.	Ci-
rila in Metoda za . . . leto 1908, str. 35 sl.)
1378.	Meško Fr. Ks., Slike in povesti: A. Vojak Ivan. Slika. — B. Spoznanje.
Silhueta. — C. Pravica do srečo. Slika iz delavskega življenja. —
Č. Pot čez travnik. Slika iz vasi. — D. «Moja mati ni poštena!» Silhueta. — E. Moje poti . . . Odlomki iz življenja. — F. V koroških gorah.
Slika. — G. Izgubljeno življenje. Slika. — H. Ciril Zdvozel. Slika iz mostnega življenja. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. VI. zvez.
1899. )..................................................................	.	.	.Slo.	VI.‘
1378.	— Iz mojega dnevnika: Izgubljena duša. — Gozdna romanca. — Življenja
večerna molitev. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. VII. zvez.
1900.)	.......................................................................Slo. VII.'
1378.	—	Črtice. I. Besede otožnosti. — II. Slika.	— 111. Razne poti. — IV. Sen
poletne noči. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. VIII. zvez. 1901.) Slo. VIII.'
1378.	—	Na Poljani. (Knezova knjižnica. Izdaja	Slovenska Matica. XIV. zvez.
1907.)..........................................................................Slo. XIV.1
1379.	—	Črtice. I. Ko so zvonovi plakali ...	II. Za dovoto goro. III. Cilji
našega hrepenenja. (Zabavna knjižnica Matice Slovensko. XV. zvez. 1902.) Slo. XV.
1379.	—	Pot spokornikov. Črtica. (Zabavna	knjižnica Matice Slovensko.
XVII. zvez. 1904.)..............................................................sio. XVII.
1379.	—	Drama izza davnih dni. (Zabavna	knjižnica Matico Slovenske.
XIX. zvez. 1907.')..............................................................Slo. XIX.
1361.	Miklavec P., Spisje. (Ne zametuj darov	božjih.	— Kralj in oglar. — Drevesa v jeseni. — Slabo vreme. — No	odlašaj	dela. — Ptičice po	zimi.
—	Župnik in kmet. — Cvetje sadnih	dreves.	— Janko muzikant.	— Iz
spomeniške knjige poljskega učitelja.) Novomesto 1886. 16. (Narodna biblioteka. 24. snopič; dva izvoda.)............................................Slo.XXIV.1
1385. Mlailika. Izdala in založila J. Stritar in J. Jurčič. I. leto. V Ljubljani
1868. 16. (dva izvoda.)........................................................ Slo. 31.
1378.	Murnik Rado, Matajev Matija. Vosola novela. (Knezova knjižnica. Izdaja
Slovenska Matica. XVI. zvez. 1909.2)...................................Slo. XVI.1
1386.	Paglinrnzzi .losip-Krilan, Poezijo. I. in II. V Gorici 1887. 16..............Slo.	32.
1378.	Pajk Pavlina, Planinska idila. Povest. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska
Matica. II. zvez. 1895.)........................................................Slo. II.'
1361. Pesjak Lujiza, Beatin dnevnik. Roman. Novomesto 1887. 16. (Narodna biblioteka. 25. in 26. snopič.*)...............................................................Slo. XXV.J
1387. SvRte pesmt 3a prašnike in godove med lRtam. .lili je niikaj 8lo.ril, nokaj
alorenih pjrdjal Bla-r Poto'imk.1 Druiiiga poinnoxemga natisa. Vi Lublam
1837. 32........................................................................Slo. 33.
' Prim. Meško Ksaver, V pomladanski noči. — Pot z zaprekami. (Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za . . . leto 1908, str. 36 -40 in 42—46.) in
— Bolnikova velikonočna. (Kolodar družbe sv. Cirila in Metoda za leto... 1908, str. 41 ) » Gl. tu:
Ogrinec Josip, čegava bode? (Listki. Uredil in izdal Josip Jurčič. I. zvoz. V Mariboru 1872; dva izvoda.)
5	Prim. l'esjak Luisa, Perutnice serca. (Koledarček družbo sv. Mohora za leto 1866, str. 67-68.) in:
— Sobotno solnce. (Koledarček družbe sv. Mohora za . . . leto 1867, str. 49.)
4	Prim. Pototnik Blaž, Vodniku. (Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Etb. H. Costa
V	Ljubljani 1859, str. 264.)
1388. Koro^hke ino ?htajarske peline enokoljko popravlene ino na novo slosheno.
Na fvotlo dal Matija Ahazel.
a.) Drugi natif.	V’ Zelovzi	1838.	16......................................... Slo.	34.
b.) Tretji natis.	V Celovcu	1852.	16......................................... Slo.	35.
1389. Slov6n$ke pesmi krajnlkiga naroda. (Nabral Krnil Koritko1). Peti svčsik.
V Ljubljani 1844.	16............................................................ Slo.	36.
1390.	Slovenske narodne pesmi. Iz tiskanih in pisanih virov zbral in vredil Karol Stre-
kelj. Izdala in založila Slovenska Matica. V Ljubljani 1895—1909.8. —13 snop.	Slo.	37.
1391.	Pivčanin, Nova pesem starega Krajnca. (Iz Primorca.) V Trstu 1867. 16.	Slo.	38.
1379.	Planinec Josip, Drobne povesti. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske.
XVII. zvez. 1904.; dva izvoda.)............................................... Slo. XVII.
1378. Podgoričan, Za možem . . . Slika iz našega kraja. (Knezova knjižnica. Iz-
daja Slovenska Matica. VII. zvez. 1900.)	 Slo.	VII.1
1361.	Podmiljščak Jože,’ (Andrejčkor .ložo), Spisi. I. in II. Novomesto 1884—1885.
16. (Narodna biblioteka. 12. in 18. snopič.) — 2 zvez. (Oddelka III. =
Narodne biblioteko snopiča 20. ni.)............................................Slo. XII.’
1392.	Preslierin,3 Ker$t per Savizi. Povdft v versih. V Ljubljani 1836. 16.	. .	Slo.	39.
1393.	Prešeren 3 Franci, Poezije. V Ljubljani 1847. 8. (v dveh izvodih.) ....	Slo.	40.
1394.	—	Poezije. Uredil	L. Pintar. V Ljubljani 1900. 4....................... Slo.	41.
1379. Pugelj Mil., Diletant. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske. XVIII. zvez. 1906.) Slo. XVIII.
1379.	—	Kapela sv. Florjana. — Zandar Stružnik.	(Zabavna knjižnica	Matice
Slovenske. XIX. zvez. 1907.)......................................................Slo.	XIX.
1379.	—	Hrizantema in	cimbas. — Anžičok. —	Evelina	in Lina.	(Zabavna
knjižnica Matico Slovenske. XX. zvez. 1908.)......................................Slo.	XX.
1379.	Regali Josip, Tilen Iiekar. — Tratarjeva smrt. (Zabavna knjižnica Matice
Slovensko. XIX. zvez. 1907.)......................................................Slo.	XIX.
1395. Remec France, Samo, prvi slovenski kralj. Glediščna igra v treh činih.
V	Mariboru. 1867.	16.................................................... Slo.	42.
1379.	Romanov Roman, Anina prva ljubezen. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske. XVIII. zvez. 1906.).............................................................Slo. XVIII.
1379.	Seršen L., Povest o literatu. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske. XVIII.
zvez. 1906.)......................................................................Slo.	XVIII.
139(5.	Servantes Mlajši, Don Quixotte della Hlatna vas. Načrt tragične komedijo
v štirih djanjih, s predigro in s petjem. Za rabo prihodnjih dramatikov nekoliko v prozi, nekoliko v priprostih rimah načrtal. 2. natis. V Zagrebu 1896.4) 16............................................................ Slo.	43.
1397.	Vodnikov spomenik.3 (Vodnik-Album.) Na svitlo dal Etbin Henrik Costa.
V	Ljubljani 1859.	4. (troje izvodov.)................................... Slo.	44.
1 O Poljaku Korytku gl. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za . . . loto 1907, str. 31 sl.
*	Prim. Podmilšak J., Lepe posmi glas seže v deveto vas. (Koledarček družbe sv. Mohora za . .. leto 1867, str. 6—10.)
3 Gl. L.(evstik), Prešern, Prošmn ali Prešir«n ? (Listki. Uredil in izdal Josip Jurčič.
1.	zvez. V Mariboru 1872.; dva izvoda.) Levstik je zagovarjal	obliko	«PmiVc»», a	pater
Stanislav Škrabec jo neovržno dokazal, da je pisati «Prešeren ;	gl.	Ljubljanski	Zvon,	1889,
str. 305, opomba 1. (Fr. Levčeia) in: Levstik Fr., Zbrani spisi. Urodil Fr. Levec., V. 362.
4 Gl. tu: Skalec J., Prvi poljub. Novela. — Na črni zemlji. Novela. (Listki. Uredil in izdal Josip Jurčič. III. zvez. V Ljubljani 1873; dva izvoda.)
5 Bilčevih, Cegnarjevih, Kastelčevih, Krekovih, Levstikovih, Potočnikovih, Poženčanovih (Ravnikarjevih), Slomškovih, Valjavčevih, Veselovih in Vilharjevih pesmij jo tu natisnenih nekaj; tudi Prešernovih je dobiti, če tudi v nemščino prevedenih; gl. opombo 1., str. 16.
1398.	Stritar Jos. (Boris Mir&n), Pesmi. Na Dunaji 1869. 16.................................Slo.	45.
1399.	— Dunajski soneti. I. II. Na Dunaji 1872. 16. — 2. zvez...............................Slo.	46.
1400.	— Preširnova pisma iz Elizijo. I. Na Dunaji 1872. 16..................................Slo.	47.
1401. — Pozdrav Preširnovim čestitoljom, zbranim v Verbi 15. septombra 1872.
Na Dunaji 1872. 8. (2 lista.)..........................................................Slo.	48.
1402.	— Zbrani spisi. Zvez. I.—VII. V Ljubljani 1887 -1888,1899.16.	— 7.	zvez.	Slo.	49.
1403.	Šorli Ivo, Pot za razpotjem. Roman. Ljubljana 1906. 16.................................Slo.	50.
1404.	Tavčar Ivan, Povesti. Zvez. I.—V. V Ljubljani 1896 -1899,1902.	16.	— 5	zvez.	Slo.	51.
1405.	Toman Lovre, Glasi domorodni. V Ljubljani 1849. 16.....................................Slo.	52.
1406.	— Založila in izdala Matica Slovenska v Ljubljani 1876. 8. (dva izvoda.)	Slo.	53.
a.) Tomanovo življenje. Popisal Andrej Praprotnik.
b.) Tomanove pesmi.'
1407. Tomšič Bernard, Lahkoverni. Vesela igra v treh djanjih. Na svetlo dal
Ljudevit Tomšič*. V Zagrebu 1864. 16.......................................Slo.	54.
1408. Trdina Janez, Zbrani spisi. I. Bahovi htizarji in Iliri. Spomini iz mojo
profesorske službe na Hrvaškem (1853—1867). V Ljubljani 1903. 8. . . Slo. 55.
1379.	Trošt Ivo, Podoba izza mladosti. Povest. (Zabavna knjižnica Matico Slovensko. XVII. zvez. 1904; dva izvoda.)..............................................Slo.	XVII.
1409. Valjavec M. Kračmanov5, Zora in solnca. Pripovedna pesem v treh delih.
V	Celovcu 1867. 16.......................................................Slo.	66.
1410.	— Poezije. Izdala Slovenska Matica. Uredil Fr. Levec. V Ljubljani	b. 1.
(1900?; 8. dva izvoda.)....................................................Slo.	57.
1411. Venec. Njih blagorodnosti, gospodu Janezu Nečasoku, c. k. vodju
ljubljanske gimnazije, pri Njihtivom odhodu iz . . . Ljubljane v	. . .
Prago poklonili gimnazijski učenci.4 V Ljubljani 1862. 8.	.	. .	Slo.	58.
1378.	Vened Bogdan, Ženitev Ferdulfa vojvodo. Furlanska povest. (Knezova
knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. I. zvez. 1894.)........................Slo.	I.1
1412. Vesel Jovan-Koseski, Mazopa Jovan, hetman ukrajnski dobe Petra Včlikega.
Pravlica zgodbo resnično po Byronovi istega imena slobodno pol in pomnožil. Doklada «Novic». V Ljubljani 1868.5 16.............................Slo.	59.
1413.	— Bazne dela pesniške in igrokazne." V Ljubljani 1870. 8. (trije izvodi.)	Slo.	60.
1 Prim. Toman Lovro, Predgovor 5. februarja 1858. (pesom). — Gazelo. 1.—7. (Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Etb. II. Costa. V Ljubljani 1859, str. 67 sl. in 229 sl.)
1 Prim. Tomiii Ljud., Lesena Micka. (Po resnični zgodbi.) (Koledarček družbe sv. Mo-hora	za . . . leto 1865, str. 16—20.) in:
— Uboga družina. (Resnična dogodba.) (Kolodarčok družbe sv. Mohora za . . .	loto 1866, str. 1—15.)
*	Gl.: Valjavec M., Katrinčica. Po narodni povesti. (Koledarček Slovenski za .	. .	leto
1856. Na svetlo dal Janez Blcivvois, str. 56—58.) in:
— Drobne peBemce. 1,—10. (Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Etb. H. Costa. V Ljubljani 1859, str. 239—242.)
4	Osmošolec (tega pomeni štev. VIII. nad pesmijo stoječa) A. Umek-Okiški, sodmo-šolec	(VII.) J. Trobec, šestošolec (VI.) Fr. Tomšič, potošoloc (V.) Fr.	Marn,	četrtošolec	(IV.)
Lud.	Tomšič, tretjošolec (III.) Fr .Levec; največ jo Umkovih, mod	njimi	tZvon sile ■	(!);
dve ste Jan. Zupanovi.
6	Se ve da dobiš «Mazepo» tudi v Koseskega «Raznih	dolih»; gl.	štev. 1413.
6	Gl.: Vesel J.-Koseski, Potažba. (Vodnikov spomenik.	Na svitlo	dal Etb. H.	Costa.
V	Ljubljani 1859, str. 250.); gl. ondi opombo o postanku temu sonotu naslova; «Potažba»-
1414. Vesel Jovan-Koseski, Raznim delom pesniškim in igrokaznim dodatek. V
Ljubljani 1879. 8. (dva izvoda.)  .............................................  Slo.	61.
1415. Slovenska vila. Izvirne slovenske povesti, novele, balade, romance in pesmi.
Prvi vozek. Založila Fr. Celestin in J. Jurčič. V Ljubljani	186B. 16. . .	Slo.	62.
1416.	Vodnik Valentin, Pčsme.1 V’ Ljubljani 1840. 16...............................Slo.	63.
1417.	— Pesni. Uredil France Levstik. V Ljubljani 1869.	8. (v	treh izvodih.)	Slo.	64.
1418.	— Izbrani spisi.® Uredil Fr. Wiestbaler. V Ljubljani	1890.	8. (dva izvoda.)	Slo.	65.
1419. Volkiuer Leopold, Fabule ino pčfmi. Na svotlo dal A. J. Murko. V’ Gradzi
1835 (?; naslovnoga lista ni.) 16.......................................... Slo.	66.
1420.	— veseli pesnik Slovenskih goric. Objavil in založil Jožef Pajek. (Ponatis iz Popotnika.) V Mariboru 1885. 8.............................................Slo.	67.
1421. Zamejski, Poezijo. V Gorici 1897. 16. (Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja
Andrej Gabršček. Snopič 60.—61.)............................................Slo.	68.
1378.	Zhašllik Fr., Pastirica. Povestica. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovonska
Matica. VII. zvez. 1900.)...................................................Slo.	VII.1
(1302.) Žemlja Jožef, Sddim sinov. Povest’upösmi.U Ljubljani 1843.16. (dva izvoda.) EIJ. 3.
2.) Srbo-hrvatski.
1440. Andrijaševie Niko, Iz Nerotvanske krajino. Slike i priče. (Zabavna knjižnica Matico Hrvatske. Svezak CCC.—CCCII.	1907.)...................SKr. XLIII.
1440. Arnold Gjuro, Izabrane pjesme. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak
CCXXI.—CCXXIII. 1899.)..................................................SKr. XXVI.
1440.	—	Čeznuča i maštanja. Pjesme. 1900 -1907. (Zabavna knjižnica Matico
Hrvatske. Svezak CCIC.—CCC. 1907.)......................................SKr. XLII.
1440. Han Matija, Knez Nikola Zrinjski. Junačka drama u pet činova. (Zabavna
knjižnica Matico Hrvatske. Svezak CV.—CVI. 1888.).......................SKr. VI.
1422. liotie Luka, Biedna Mara. Ilistorička pripoviost iz narodnog života u Dal-
maciji u drugoj polovici šestnaestoga	vioka. U Zagrebu 1861. 8...............SKr.	1.
1423.	—	Pjesme. Pobratimstvo. Biedna Mara. Potar Bačič. S uvodom Mih.
Pavlinoviča i Fr. Markoviča. Zagreb	1885.	8...............................SKr.	2.
1424. Bnilinič Šimo, Pokorni i množi ini psalmi Davidovi složeni u slovinjski
jazik na čislo i miru. Iznovice na vidik ih iznese i . . . progovori Fran
Kurelac. Na Rčci 1861.4 8....................................................SKr.	3.
1440. Car Emin Viktor, Pusto ognjište. Pripovijest iz istarskoga života. (Zabavna
ltnjižnica Matice Hrvatske. Svezak CCXXXIV.—CCXXXVI. 1900.) . . SKr. XXX.
1440.	—	Usahlo vrelo. Pripovijest. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak CCLXV.—CCLXVII. 1904.)...................................................SKr. XXXIII.
1425. Demeter Dimitrija, Teuta. Tragedija u pet čina. — Grobničko polje. Pjesan.
Uvodom popratili Vlad. Mažuranič i Fr. Markovič. Zagreb 1891. 8. Izdanjo Matico Hrvatske. (Strani 113.—177. manjka; zato ni niti konca < Teu to» niti «Grobničkoga polja».)...................................................SKr.	4.
1 Prim. Vodnik Valentin, Ilirija zveličana. (Krajši in pervolni izdelek.) (Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Etb. II. Costa. V Ljubljani 1859, str. 27 sl.)
’ Vsebina je pač zolo mnogovrstna, vendar ne kaže knjigo vvrščati drugam. s Objavljona v enem zvezku s štov. 1302.
*	Prevodi «Svetoga pisma», oziroma oddelkov njegovih so všteti med * izvirnike»; kajti kaki so bili prevajalcem prvopisi?; ali hebrejski, ali grški, ali latinski?
1439.
1440. 1440. 1440. 1440. 1440. 1439.
1439.
1426.
1427.
1428.
1429.
1440.
1430.
1431.
1439.
1432.
1433.
1434.
1440.
Gilj Ljudevit, Joä Hrvatska nij’ propala.’ (Hrvatska knjižnica Matico Slovenske. I. zvez. 1906.)	 SKr.	I,
(ijalski Šandor Ks. (Babič Ljubomir), Tri pripoviesti bez naslova. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak CII1.—CIV. 1887.)	 SKr.	V,
— Biedne priče. Pripoviest. (Zabavna knjižnica Matico Hrvatske. Svezak CXII.-CXIV. 1888.)...................................................................SKr.	IX
— Na rodjenoj grudi. Ladanjsko sliko. (Zabavna knjižnica Matice Hr-
vatsko. Svezak CXXXII.—CXXX1V. 1890.)........................................SKr.	XVII.
— Iz varmegjinskih dana. Portreti, akvareli i razno risarije. (Zabavna knjižnica Matico Hrvatske. Svezak CXLII.—CXLIV. 1891.).......................SKr.	XXI
— Diljom doma.1 Zapisci i pričo. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske.
Svezak CCXXVII.—CCXXIX. 1899.)	.	.	.	.	’.........................SKr.	XXVIII.
— Gaj. («Malo pripoviesti», str. 180—186.) — Nacionalna ekonomija.
(«Malo pripoviesti», str. 201—203.) (Hrvatska knjižnica Matico Slovensko.
I.	zvez. 1906.) . .	 SKr.	I,,
— «Osvit». (Ustoličenje bana Vlašiča.) — Od prvih mučenika. («Malo pri-poviesti».) — Pod starimi krovovi. Illustrissimus Bättorych. (Hrvatska knjižnica Matico Slovenske. II. zvez. 1907.)..............................
Gjorgji Ignacio, Uzdasi Mandaljene pokornico n spili od Marsiljo. — Razlike piesni duhovne i diolo-izpravno. — Magdalidos Illyricao liber primus ah oodem autore heroico carmino latino redditus. U Zagrobu 1851. 8. . .
— Saltjer slovinski. Drugo izdanjo. U Zagrebu. 1851. 8....................
(Jumlitlič Ivan, Osman. U dvadeset pievanjah. Drugo izdanje. U Zagrobu
1854. 16.
— Dubravka. Pastirska igra u tri čina. S uvodom Franje Markoviča Zagreb. Izdanjo Matice Hrvatske. 1888. 8................................
Ilantmliasii- August, Pjosničko pripoviesti. (Zabavna knjižnica Matice
Hrvatske. Svezak CXXII.—CXXIII. 1889.)..................................
Jurkovič Janko, Tri lipe ili grioh nookajan, nooprošten i Prolja. Pripo viedke. U Osieku 1858. 16. (dva izvoda.)..................................
— Izabrana djela. Svezak I. Šaljivi spisi. U Zagrebu 1862. 8.	. . .
Kakič Joža, Njih dvoje. — Majstor Ilija. (Portret našega čovjeka.) (Hrvatska
knjižnica Matice Slovenske. II. zvez. 1907.)............................
Kačif- Miošič Andrija, Razgovor ugodni naroda slovinskoga. U Zagrobu
1862.8........................................................................SKr.	11.
Kanavelič Petar, Sveti Ivan, biskup Trogirski, i kralj Koloman. Piosan.
U Osieku 1858. 8.........................................................,	.	SKr.	12.
Kil|)illjllli Byic Cto(J>., CpiiCKO naporno npiinoBiijoTKO. /I,pyro n»^an,e.
y Bo-jy. 1870. 8..............................................................SKr.	13.
Katalinič Rikard Jerotov, S moje liro.3 Pjesmo. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak COLXXX.—CCLXXXI. (?) 1904.)................................SKr.	XXXIV.
SKr. H,.
SKr. 5. SKr. 6.
SKr. 7.
SKr. 8.
SKr. XIII.
SKr. 9. SKr. 10.
SKr. II,.
1 Gl. zgodovino to pesmi 1. c., str. 9—11.
*	Prim.: Gjaluki Šandor Ks. (Babič Ljubomir), Ilirska romanca. Uspomona na «srpanjsko žrtvo> iz godino 1845. («Diljem doma*, str. 203—214.) (Hrvatska knjižnica Matico Slovensko. I. zvoz. 1906.)
s Gl.: Katalinič Rikard Jerotov, Manjo rioči — višo čina. («*' moje lire», 127.) —
O	stoljetniei rodjenja Frana Prešerna, slovonskoga pjosnika. («A' moje lire*, 129.) (Hrvatska knjižnica Matice Slovenske. I. zvoz. 1906.)
1439.	Katalinič Rikard Jeretov, Valovi života. — Pod sviocom. (Hrvatska knjižnica Matice Slovenske. I. zvez. 1906.)..........................................SKr.	I,.
1435.- Kavanjin Jorolim, Bogatstvo i ubožtvo. Velepjesan u 30 pjevanjah. U Za-
grebu 1861. 8............................................................SKr.	14.
1436. KmiltOllh C.iiuii. II,., l[i)öl),ia onii'iociui ctiixobo ii n^cim oti. nocji^itaTa
cpi.ßcKO-ötjirapcica iioüiiii. II.ion;t,nn'i. 1887. 8..................	.	SKr. 15.
1437. Kiseljak J., Samuil car bugarski. Žalostna igra u pet činah. U Zagrebu
1862. 16.................................................................SKr.	16.
1438. Krvava knjiga, ili spomenik na 405 godina poslije propasti slavnoga kra-
ljevstva Bosanskoga. Zagreb 1869. 8......................................SKr.	17.
1439. Hrvatska knjižnica. Izdaja Matica Slovenska. (Matica Hrvatska i Slovenska.)
Zvez. I.—IV. Ljubljana (U Zagrebu)	1906—1909.	8. — 4. zvez.............. —
1440.	Zabavna knjižnica Matico Hrvatske.	1887—1891	(Svezak XC1II.—XCV.,
CI.—CXLIV.), 1898—1900 (Svezak CCX.—CCXXXIX.) in 1904-1909.' 8.
—	44. zvezkov............................................................. —
1440. Kozarac Josip, Medju svjetlom i tminom. Pripoviest. (Zabavna knjižnica
Matice Hrvatske. Svezak (CXXX1X.—CXL1. 1891.).......................SKr.	XX.
1441.	— Oprava. Psiholožkaštudija. Preštampano iz «Prosvjote».	Zagreb	1899. 8.	SKr.	18.
1439.	— Tri dana kod sina. (Hrvatska knjižnica Matice	Slovenske. II.	zvez.
1907.)..............................................................SKr.	II,.
1440. Kranjčevič Silvije Str., Izabrane pjesme. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske.
Svezak CCX.—CCXII. 1898.).............................................SKr. XXII.
1440. Kumičič Evgenij (Jenio Sisolski), Teodora. Pripoviest. (Zabavna knjižnica
Matice Hrvatske. Svezak CXV.—CXVII. 1889.)..........................SKr.	X.
1440. — Obiteljska tajna. Komedija u tri čina. (Zabavna knjižnica Matice
Hrvatske. Svezak CXXXVII.—CXXXVIII. 1891.)...............................SKr.	XIX.
1440. — Jelkin bosiljak. Pripoviest iz istarskoga života. S uvodom: Život i djela Evgenija Kumičiča. Napisao Cherubin Šegvie. (Zabavna knjižnica Matico Hrvatske. Svozak CCLXXXVII.—CCLXXXVHI. 1905.) . . . SKr. XXXVI. 1440. Lep uši«' Ivan, Slike iz Bosno. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak
CXXXV.- CXXXVI. 1891.) . '.............................................SKr.	XVIII.
1440.	—	Pustolovka. Roman. (Zabavna knjižnica Matico	Ilrvatsko.	Svozak
CCCIII,—CCCIV. 1908.).............................................SKr.XLV.
1440. Leskovar Janko, Sjeno ljubavi. 1’ripovijost. (Zabavna knjižnica Matico
Hrvatske. Svozak CCXIX.-CCXX. 1898.)..............................SKr. XXV.
1439. Mngjer Rudolfo Franjin, Strn. Iz slavonskoga sela. (Hrvatska knjižnica
Matice Slovenske. I. zvez. 1906.)...................................SKr.	I,.
1440. Maglajlič Forid, Iz staroga vilajeta. 1’ripovijesti. (Zabavna knjižnica Matice
Hrvatske. Svezak CCVI.—CCVIII. 1909.)..................................SKr.	XLVI.
(131)0.) Manasteriotti Ivan, Slavomila. 1’ripoviedka. U Zagrebu. 1867 . 8J.......... EÜ.	1.
1440. Marušič F. D., Lijočnikovi zapisci. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske.
Knjiga CCXCIII.—CCXCIV. 1906.).........................................SKr.	XXXIX.
1440. Matavulj Simo, Iz primorskog života. Pripovijetke. (Zabavna knjižnica
Matico Hrvatske. Svezak CXXVI.—CXXVIII. 1890.)......................SKr.	XV.
‘ Zvezkom iz 1. 1904.—1909. ni mogoče	sporeda	točneje	določiti,	nego po letih;
številke, ki naj bi jim značilo vrsto, so časi broz dvojbe	napačne, časi	pa	druge na ovitku,
druge na notranjem naslovnem listu.
1 S štev. 1300: ena knjiga.
1442. Mažuranič Ivan, 1’josmo. Izda« Vladimir Mažuranič. Zagreb 1895. 8.	. . SKr.	19.
1439. Mihailovič Antun 1’etropoljski, Ilrvatska domovina. (Hrvatska knjižnica
Matice Slovenske. I. zvez. 1906.).........................................SKr.	I,.
1443. Molitva hrvatskoga rodoljuba. (Prvi put tiskana u Našo gore listu.) U Za-
grebu 1861. (?) 32........................................................SKr.	20.
(1424.) Mrnavič Ivo Toniko, 1’čsma o muci Gospodinovoj. (Potuženjo pokornika radi smrti Isusove k narodu čovičanskomu.) Iznovice na vidik . . . iznest'
Fran Kurelac. Na Rčci 1861.' 8.	.	. .................................SKr.	3.
1440. Mulabdič Edbom, Zeleno busenje. Pripovijest. (Zabavna knjižnica Matice
Hrvatske. Svezak CCXVI.—CCXVIII. 1898.)...................................SKr. XXIV.
1440.	—	Na obali Bosne. Črtice. (Zabavna knjižnica Matico Hrvatske. Svezak
CCXXXVII.—CCXXX1X. 1900.).................................................SKr. XXXI.
1439.	Nazor Vladimir, U Pazinskom kaštelu. (Odlomak iz historijskog romana.)
(Ilrvatska knjižnica Matice Slovenske. I. zvez. 1906.)....................SKr.	I,.
1439.	—	Veli Jožo. Mareka priča. (Hrvatska knjižnica Matice Slovenske.
III.	svezak. 1908.)......................................................SKr.	III,.
1444. Nemčič Antun, Izabrana djela. Uredio i uvod napisao Milivoj Srepel. Na-
klada Matice Hrvatske. Zagreb 1898. 8.....................................SKr.	21.
1440. Novak Vjenceslav, Pavao Šegota. Pripoviest. (Zabavna knjižnica Matice
Hrvatske. Svezak CVII.—CIX. 1888.)........................................SKr.VII.
1440.	—	Podgorsko pripovijetke. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak
CXX.-CXXI. 1889.).........................................................SKr.	XII.
1440.	—	Posljednji Stipančiči. Povijest jcdno patricijsko obitelji. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak (XJXXIV.—CCXXVI. 1899.)...........................SKr. XXVII.
1440.	—	Zapreke. Pripoviest iz savremenoga brvatskoga života. (Zabavna knjiž-
nica Matice Hrvatske. Knjiga CCLXXXVII.—CCLXXXIX. [?] 1906.) SKr. XXXVII. 1440.	—	Tito DorčiiS. Pripovijest. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak
CCXCV.-CCXCVI. 1906.).....................................................SKr.	XL.
1445. 06|ia4OMIliri> /(ocMTeii, I('b.'ioicynna ^'luia. IIpeneiaTOAU n ini^ajia naporna
Kiii>iiroiie‘iaTHji ^aH. Me^aKOBuKa. Km.ura I. VI., Kiii.imi .(oiiera. y 3e-
Myny 1850. 8.- 7 zvezkov. (Knjige VII. in VIII. ni.)......................SKr.	22.
1446. Palmotil Gjon, Kristiada to jostživot i djela Isukrstova. U Zagrebu 1852. 8. SKr.	23. 1440. Perkuvac Ivan, 1’ripoviesti. — Iz bojnoga odsjoka. Sa životopisom: Ivan
1’orkovac. Životopisno crtice. Napisao Ivan Žabar. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak C(JIC.—GCICII. 1905.)..........................SKr.	XXXVIII.
1447. Jacke ili narodne pčsme prostoga i neprostoga puka hrvatskoga po župah
Šoprunskoj, Mošonjskoj i Želfiznoj na Ugrih. Skupio Fran Kurelac. Zagreb
1871.	8.................................................................SKr.	24.
1448. Izbrane narodne srbsko pesni. S slovnico, tolmačenjem in ročnikom. Na
svitlo dal Janko Pajk. V Gorici 1866. 16..................................SKr.	25.
1449. Hrvatske narodne pjesme. Skupila i izdala Matica Hrvatska. Zagreb.
a.) Odio prvi: Junačko pjesme. (Muhamedovsko.) Knjiga treoa. Ure-
dio Luka Marjanovič. 1898. 8.....................................SKr.	26.
p.) Odio drugi: Zenske pjesme. Sveska prva. (Romanco i balade.)
Uredio Nikola Andric. 1909. 8....................................SKr.	27.
1450. Preradovič Petar, Pervenci. Različno piesme. U Zadru 1846. 8................SKr.	28.
*	S štev. 1424.: ena knjiga.
1451. Preradovič Petar, Izabrane pjesme. Uvod napisao Milivoj Srepel. Izdala
Matica Ilrvatska. Zagreb 1890. 8. (dva izvoda.)............................SKr.	29.
1452. Narodne pripovijesti u Varaždinu i okolici. Sakupio Matija Kračmanov
Valjavec. Drugo izdanjo. U Zagrebu 1890. 8.................................SKr.	30.
1453. Radovan, Osvetnici. II. Luka Vukalovic i boj na Grahovcu na spasovdan
godine 1868. Pjesma. U Zagrebu 1862. 8.....................................SKr.	31.
1454. Relkovič Matija Antun, Satir. Izdanjo čotverto. U Osioku 1857. 8. . . . SKr.	32.
1456. Safvet Mirza (Safvet beg Redžepašič- Bašagič), Trofanda. Iz hercegovačke
dubrave. (1890—1894.) Zagreb 1896.	16.......................SKr.	33.
1466.	Srččko pijanac, ili zlo sčme, zla žetva. Pripovedka. U Zagrebu 1846. (Sliirka
koristnih	knjigah. Pišu i	izdaju mladi rodoljubi. Svezak I.) 16.	...	SKr.	34.
1457.	Stojanovič	Mijat, Cvietidi	s’ polja pobožnoga razmišljavanja za	domač u
mladež. U Zemunu 1867. 16..................................................SKr.	36.
1458.	— Zmaj	sedmoglavi i sedam kopijah protiv njega. U Zemunu 1862. 32.	SKr.	36.
1459.	CyiUfi'lllli	Jonam.. Kpimna	Koiny.rc>a. y 9a^py 1864. 8................SKr.	37.
1460.	— Izabrane pjesme. Uvodom i bilješkama popratio Hugo Badalič. Izdala
Matica Ilrvatska. Zagreb 1889. 8...........................................SKr.	38.
1461. Srnoa August, Ljubica. Izvorna vesela igra iz zagrebačkoga života, u tri
čina. U Zagrebu 1866. 8....................................................SKr.	39.
1462.	—	Izabrane pjesme. S uvodom Franjo Markoviča. Izdala Matica Hrvatska.
Zagreb 1882. 8.............................................................SKr.	40.
1463.	—	Sabrane pripoviesti. Izdaje Matica Hrvatska. U Zagrebu.
a.) Svezak drugi. (Zlatarovo zlato.)	1889. 8.........................SKr.	41.
(3.) Svezak sedmi. (Vladimir. Kanarinčeva ljubovca. Zvonar topčija.)
1887. 8..........................................................SKr.	42.
1440.	—	Milan, Exodus. Pripovijest. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske.
Svezak CCLXXXII,—CCLXXXIII. 1904.)......................................SKr.	XXXV.
1464. (Štuk Mato), Pio l’apa IX. Pjesma slavjanskomu narodu. U Dubrovniku
1862. 8. (troje izvodov.) .................................................SKr.	43-
1440. Tomič Hermina, Zabluda matere. Igrokaz u čotiri čina. — Kita cvieča.
Vesela igra u jednoin činu. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak
CXXIV.—CXXV. 1890.).....................................................SKr.	XIV-
1440.	—	Josip Eugen, Pošurice. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak
XC1II.-XCV. 1887.).................................,.......................SKr. 1.
1440.	—	Emin-Agina ljuba. 1’ripoviest. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske.
Svezak CX.—CXI. 1888.)..................................................SKr.	VIII.
1440. — Zmaj od Bosne. Pripoviest iz novije Bosanske poviesti. Drugo izdanje.
(Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak CCXIII.—CCXV. 1898.) . SKr. XXIII. 1440.	—	Molita. Pripoviest iz novijega doba. (Zabavna knjižnica Matice
Hrvatske. Svezak CCXXX.—CCXXXIII. 1899.)...................................SKr. XXIX.
1440.	—	Veronika Desinička. Ilistorijska tragedija u četiri čina. (Zabavna
knjižnica Matico Hrvatske. Svezak CCLXIII.—CCLXIV. 1904.) . . , SKr. XXXII.
1440.	—	Manja djela. Prvi svezak. (Zabavmi knjižnica Matice Hrvatske. Svezak
CCCIII.—CCCIV. 1907.)......................................................SKr. XLIV.
1465. Tonmia.seo Nikola, Iskrice. Četvrto izdanjo. Uvod napisao Ivan Milčetič.
Izdanje Matico Hrvatske. U Zagrobu	1888.	8...................SKr.	44.
1440.	Torilinac Nikola, Odabrane crtice i pripoviesti. (Zabavna knjižnica Matice
Hrvatske. Svezak CXX1X.—CXXXI. 1890.)...................................SKr.	XVI.
1440.	Trstenjak Davorin, Kane i melem.	Crtice iz života. (Zabavna knjižnica
Matice Hrvatske. Svezak Cl.—CII.	1887.)..................... .	SKr.	IV.
1440.	Ujevtf Ilija, Dokonice. Slike i pričo iz dalmatinskega zagorja. (Zabavna
knjižnica Matice Hrvatske. Svezak (JCXCVTI.—CCXCVIII. 1906.) .... SKr. XLI.
1440.	Vojnovič Ivo, Psyche. Komedija u tri čina. (Zabavna knjižnica Matice
Hrvatske. Svezak CXVIII.—CXIX. 1889.)...........................................SKr.	XI.
1439.	Vraz Stanko, Moj grob. («Djulabije», III., 35 — 40.) (Hrvatska knjižnica
Matico Slovenske. I. zvez. 1906.)...............................................SKr.	I,.
3.) Češki.
1466. Čecll Svatopluk, Dagmar. Basoii. Kabinetni knibovny svazek VII. a VIII.
V	Prazo 1885. 16............................................................... Č.	1.
1467. N čin ec Božena (= Pankl Barbara), Sebrane spisy. 1)11 I.—VIII. V Litomyäli
a v Praze. 1862—1863. 8. — 4 zvez................................................ Č.	2.
1468. Täborsky František, Bäsnö. (1876—1883.) V Prazo 1884. 8. (Salonni biblioteka.
Redaktor: Ferdinand Schulz. Čislo XXXV.)......................................... č.	3.
4.) Ruski.
1469. Mcxofn, AiiTom», PascKRBti. Mn/janie «Topoe. C. lloTopßyprr». b. 1. 8. . . . U.	1.
1470.	Miixan.n,	lOpi.eniini,,	Connueiiia. llojinoe coßpaiiic bo. o,viom'i.
tom'Ii. Mit^ano no;n> [)!\(iiKii,i('ii A. Ck!i6ii'leBC.Kiiro. 'IcTBopToo migamo.
C. lleTopßypn. 1898. 8.......................................................... II.	2.
1471. TiMCTAII JI. H., BoCKpecenie. PoMam. u'i. Tpox’h HacTiix'i.. 1 lo.maji, iioncica-
3KCHiiaM neii8ypoH> nopciji. IIjitoc . . . na^anie. Purleigh, Maldon, Essex,
England 1900. 8.................................................................. K.	3.
S.) Razni slovanski.
1472. CjiRBHHCiciii A.lliMilllilX'li. (Slavjanski Almanah.) Izdajatelj Radivoj Poznik.
Ve Vidni 1879. 8.............................................................. Sl.	1.
b)	Prevodi.
a) Iz slovenščine.1
1473. lll»eillO|M‘H <f>pan.a, KpuiToibe na CaBmi,n. Ciiob. llpenoB Hhk. MnpjanoBiil.il
c npe^roBopoM A»;;. l'aöpy.'iOBiiha. Beorpaß 1900. 16...........................SloU.	1.
1474.	— CmioTBopeiiiii. Co cjioirhuvicaro n irlsMoi^iearo noflJiiiiniiiKOB'i. iiepeBtvn.
»I». Koprni.. MocicBa. 1901. 16.................................................SloÜ.	2.
ß) Iz srbo-hrvaščine.
1475. Beispiele zum Vortrag über Croato-serbiscbo Volks-Poesie, gehalten . . . von
. . . (Jarl Gröber etc. etc. Lemberg 1882. 16..................................SKrlJ.	1.
1476. Dve igri za slovensko glediše. I. Juran in Solija, ali	Turki pri Sisku.
II.	Štepan Šubic, ali Bola IV. na Horvaškim. Prestavil iz ilirskiga slovonsk rodoljub. V Ljubljani 1850. 8..................................................SKrl).	2.
1477. I’fttar II. Petrovid-Njoguš, Gorski venec. Iztolmar.il ga Milan Rošetar. Prevol
v slovenščino Rajko Perušek. V Ljubljani 1907. 8. (Prevodi iz svetovne književnosti. Založila in izdala Slovenska Matica. IV.	zvez.)................SKrÜ.	3.
1 Prim. Dimitz August, Zwei Gedichte aus dem Slovcnische» des Dr. Prešern. (I. Zu Valentin Vodnik’s Godächtniss. II. Der Sänger.) (Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Etb. H. Costa. V Ljubljani 1859, str. 90 sl.)
Y) Iz češčine.
(1362.) (Ihoclioloušek Pr., Agapija.1 Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Iz češčine
poslovenil ? V Celovcu 1864. 16..........................................öÜ.	1.
1478.	Kliepera W. Cl., Na mostu. Gluma v onem djanji. Iz češkega	poslovenil
Fr. Rebec. Izdalo in založilo Dramatiško društvo v Ljubljani.	1867. 16. .	OÜ.	2.
1479.	Knisnohorskd Kliška (= Pech Henrieta), Poljub. Prostonärodna opera v
dveh dejanjih. Uglasbil B. Smetana. Preložil A. Funtek. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. 1894. 16.................................ÖÜ.	3.
1480. Itokopis Kraljedvorski. Iz staro-češkoga poslovenil Franc Levstik. V (Jelovcu
1856.	16...............................................................ÖÜ.	4.
1481. Rukopis Kraljodvorski. Preveo iz staro-českoga jezika Ivan Trnski. Drugo
izdan je. U Zagrebu 1854. 16.............................................ÖÜ.	5.
1482. Svčtlii Karlina (= Mužak Ivana), Kantorčica. Roman s pogorskega zakotja.
češko. Poslovenil Franjo Tomšič. V Ljubljani 1874. 16...................Čil.	6.
(1478.) Šanikerk F., Ultra!! Veseloigra v enem djanji. češki. Poslovenil F. M.
Izdalo in založilo Dramatiško društvo v Ljubljani. 1867. 16..............öÜ.	7.
8) Iz poljščine.3
(1478.)	Kraševski Josip Ignacij, Grašč&k i oskrbnik. Igrokaz v	štireh dejanjih.
Poljski. Poslovenil Josip Nolli. Izdalo in založilo Dramatično društvo v
Ljubljani. 1869. 16................................................................  PÜ.	1.
1379.	— Koča za vasjo. Povest. Poljski. Preložil L. Podgoriški.	(Zabavna knjižnica Matice Slovensko. I. zvez. 1886.)	Slo.	I,
1483. Mickiewicz Adam, Soneti. — Romance i balade. — Grazyna. — Konrad
Wallenrod. Preveo Isa Velikauovic. U Zagrebu 1908. 8. (Prievodi uovijih pjesnika. Izdaje Matica Hrvatska. Svezak drugi.) ....................................PÜ.	2.
1484. Orzeszko Elisa, Izabrane pripoviesti. Svezak prvi. Preveo i uvodom po-
pratio Isa Velikanovih. Zagreb 1900. 8. (Slavonska knjižnica. Izdaje Matica Hrvatska. Knjiga	osma.)...............................................S1Ü.VIII.
1485. Sienkiewiez Henrik, Z ognjem in mečem. Povest iz davnih let. Iz polj-
ščine preložil M. M. v Ljubljani.
«.) Del I. in	II. (Zabavna	knjižnica	Matice Slovenske.	VII. zvez. 1892.)	Slo.	VII.
ß.) Del III.	in IV. (Zabavna	knjižnica	Matice	Slovenske.	VIII.	zvez.
1893.).................................................................Slo.	VIII.
1486.	— Pripoviesti. Preveo i uvodom popratio Ivan Gostiša.	Zagreb 1898. 8.
(Slavonska knjižnica. Izdaje Matica Hrvatska.	Knjiga šesta.).......................SIL).	VI.
e)	Iz ruščine.
1487. Cehov A.(nton) P.(avlovič), Izabrane pripoviesti. Seljaci. lonie. — Ana
Akimovna. — Slučaj iz prakse. — U službenom poslu. — Dvorana br. 6.
—	Žrtva. Preveo Martin Lovrenčevič. U Zagrebu 1905. 8. (Slavonska knjižnica. Izdaje Matica Hrvatska. Knjiga četrnaesta. [?]).....................S1Ü.	XIV.	(?)
1	S spisom štev. 1362 in z nekaterimi drugimi	stvarmi vred: ena	knjiga.
'l	Številke 1478 tvorijo eno knjigo.
3	Prim. poljsko pripovedko: Kdor ne uboga,	ga tepe nadloga.	Poslovenil	—p —.
(Koledarček družbe sv. Mohora za . . . leto 1864, str. 1—33.)
II. drž. g.	2
1379.	Gogolj N. V.,' Mrtve dušo. Poema. Ruski. Preložil L. Podgoriški. (Zabavna
knjižnica Matice Slovensko. II. zvez. 1887; dva izvoda.) .........................Slo.	II.
1488.	Gorki j M.(aksim) (Peskov Aleksej Maksimovič), Izabranc pripoviesti. (Prievod s ruskoga.) Uvod napisao Martin Lovrenčevič. U Zagrebu 1906. 8. (Sla-venska knjižnica. Izdaje Matica Hrvatska. Knjiga četrnaesta. [?"]) . S1Ü. XIV. (?)
(1362.) Lermontov Mihael, Izmael-bej. Vzhodna povest. Iz ruščino poslovenil Janez
Vesnin. V Celovcu 1864. 16	 RÜ.	1.
1489. Das Lied von der Heorscbaar Igorfs. Aus dom Altrussischen übersetzt von
Rudolf Abicht. Leipzig 1895. 16...................................................... RÜ.	2.
1490. Nekrasov N. A., Komu jo dobro u Rusiji? Prevoo August Harambašič. U
Zagrebu 1905. 8. (Slavenska knjižnica. Izdaje Matica Hrvatska. Knjiga trinaesta.)...........................................................................S1Ü.	XIII.
1491. Niz novijih pripoviesti ruskih. (Noviji pripovjedači ruski: Barancevič K. S.,
Na sjeveru divljem. — čehov A. P., Tri godine. — Korolenko V. G.,
Sjene. — Hippius Z., Miss May. — Ščopkinova-Kupornik T. L., Samoča.
Preveo i uvodom popratio Martin Lovrenčovič. Zagreb 1896. 8. (Slavonska knjižnica. Izdaje Matica Hrvatska.	Knjiga	čotvrta.) ............................S1Ü.	IV.
1492. Puškin A. S., Izabrana djela u hrvatskoj knjiži. O stogodišnjici pjesnikova
rodjenja izdala Matica Hrvatska. Zagrob	1899.1	8........................... RIJ.	3.
1493. — Jovgenij Onjegin. Roman v verzih. Ruski. Proložil Ivan Prijatelj.
V Ljubljani 1909. 8. (Prevodi iz svetovne književnosti. Založila in izdala Slovenska Matica. VI. zvoz.)......................................................... RIJ.	4.
1379.	Sdltikov M. J., Ščedrin, Štiri bajke. 1‘rovod in uvod preskrbol Ivan Prijatelj.
(Zabavna knjižnica Matice Slovenske. XIII. zvez. 1901.)..............................Slo.	XIII.
1494. Slovo o polku A/orjevč. Iz staroruskega poslovenil in razložil M. Ploteršnik.
V Celovcu 1866. 16. (Cvetje iz domačih in tujih logov. Zbirka izvirnih
del slovenskih in slovanskih prevodov. 29. vezek. V. šestke	II.	snopič.)	.	1UI.	5.
1440.	Ševčenko Taras Grigorevič, Pjosničke pripoviesti. Provoo i uvodom popratio August Harambašič. (Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svozak XCVI. do XCVIII. 1887.)...........................................................................SKr.	II.
1495. Tolstoj Lev Nik., Vstajenje. Roman v troh delih. Prevol.). H. V Gorici. 1901.	16.	RIJ.	6.
1496.	—	Moč temo. Narodna drama v 5 dejanjih. Prevela iz ruščino Minka
Govčkarjeva. V Ljubljani 1907. 8. (Prevodi iz svetovne književnosti. Založila in izdala Slovenska Matica. III. zvez.; dva izvoda.)........................ RIJ.	7.
1497. Turgenjev Ivan Sergijevič, Dim. Roman. Poslovenil Samec Maksimilijan.
V Gradcu 1870. 8................................................................. RÜ.	8.
1361.	—	Nesrečnica. Povest. Ruski. Poslovenil J. P. Novomesto 1883. 16. (Narodna biblioteka. 8. in 9. snopič.)...........................................................Slo.	VIII.!
1498.	—	Lovčevi zapiski. Proložil Fr. Jos. Remec. Založila in na svetlo dala
Matica Slovenska. V Ljubljani.
a.) Prvi del. 1882. 8...................................................... RÜ.	9.
ß.) Drugi del. 1884. 8.................................................... RÜ.	10.
1 Prim. Gogolj Nikolaj Vasilij, Plašč. Obraz iz uradniškega življonja v Petrogradu. Ruski. Poslovenil L. Gorčnjec-Podgoričan. (Listki. Uredil in izdal Josip Jurčič. IV. zvez. 1873; dva izvoda.)
'J Prim. Jovana Vesela Kosesket/a «llusko-iVv&inovih petero».
145)9. Turgenjev Ivan Sergijovič, Izabrano pripoviesti.
a.) Svezak drugi: Proljetne vode. — Asja. — Prva ljubav. — Go-spodin sa sivim naočarima. — Očajnik. Preveo Josip Miškatovič.
Zagreb 1894. 8. (Slavenska knjižnica. Izdaje Matica Hrvatska.
Knjiga druga.)..........................................................S1Ü. II.
ß.) Svezak V.: Oči i djeca. Preveo Mirko Divkovic. U Zagrebu 1904 . 8.
(Slavenska knjižnica. Izdaje Matica Hrvatska. Knjiga jeda-naestaL?].)........................................................S1Ü. XI.
1500.	— Novi rod (Nov). Proveo Martin Lovrenčovič. U Zagrebu 1908. 8.
(Slavenska knjižnica. Izdaje Matica Hrvatska.	Knjiga	Sestnaesta.)	. .	.	Sill. XVI.
1501.	Vovčok Marko (= Markovič Marija Evgenija),	Pučko	pripoviesti.	Preveo
i uvodom popratio August Iiarambašič. Zagreb 1899. 8. (Slavenska knjižnica. Izdajo Matica Hrvatska. Knjiga sedma.)..................................S1Ü. VII.
C) Iz raznih slovanskih jezikov.
1379.	Slavjanska lira. Slovansko narodne pesmi. Prevel Iiadivoj Peterlin. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske. XVII. zvez. 1904; dva izvoda.) . . . Slo. XVII.
1440.	Iz slavenske rodbine. Pjesme. Preveo ih Ivan Trnski. (Zabavna knjižnica
Matico Hrvatske. Svezak CCLXXX. CCLXXXI. 1904.)..................................SKr.	XXXIV.
c)	čitanke, antologije, krestoinatije.
a) Slovenske.
1502. Slovensko berilo za . . . gimnazijalni razred. V Ljubljani.
a.) pervi . . . razred. 1850. 8. (v dveh izvodih.).......................SloL.	1.
(j.) drugi . . . razred. 1852. 8. (v dveh izvodih.)......................SloL.	2.
f.) tretji . . . razred. Vredil J. Bleiwois. 1854. 8. (v	dveh	izvodih.)	.	SloL.	3.
S.) četerti . . . razred. Vredil J, Bleiweis. 1855. 8.	(v	dveh	izvodih.)	SloL.	4.
1503. Slovensko berilo za... gimnazijalni razred. Izdal Fr. Miklošič. Na Dunaju.
a.) peti razred.	1853. 8.....................................................SloL.	5.
b.) šesti razred	1854. 8.....................................................SloL.	6.
c.) sedmi razred. 1858. 8. (v dveh izvodih.)...............................SloL. 7.
d.) osmi raz.'.ed.
a.)	1. izdaja. 1865. 8. (v dveh izvodih.)..................................SloL.	8.
ß.)	2. izdaja. Vredil	J. Navratil. 1881. 8................................SloL.	9.
1504. Cvet slovenske poezije. S kratkim naukom o pesniških izdelkih za gimna-
zijalne in realne šole. Na svitlo dal Anton Janežič.	V Celovcu 1861.	8.	SloL. 10.
1505.	Cvetnik. Berilo za slovensko mladino. Vredil	Anton	Janežič. I.	del.	V
Celovcu.
a.) 2. natis.	1867. 8. (dva izvoda.).......................................SloL.	11.
ß.) 3. natis.	1873. 8......................................................SloL.	12.
1506. Cvetnik slovenske slovesnosti. Berilo za više gimnazije in realko. Sestavil
Anton Janežič. V Celovcu.
a.)	2. natis. 1868. 8.	(le prvih 5 pol, i. e. str.	1,—80.)................SloL.	13.
ß.)	3. natis. 1870. 8.	(popoln; v dveh izvodih.)..........................SloL.	14.
1507. Cvieče slovenskega pjesničtva. Sabrao i uredio Fran Ilešič. Izdala Matica
Hrvatska. U Zagrebu 1906. 8...................................................SloL. 15.
2*
1508.	Slovenska čitanka za Nemce na srednjih šolah in učiteljiščih. Sestavil Josip Lendovšek. l’o rokopisni ostalini pisateljevi uredil, popolnil in
izdäl Anton Štritof. Na Dunaju 1897. 8......................................................SloL.	16.
1609.	Slovenske novele i povesti. I. dio. Uredio Fran Ilešič. Izdala Matica Ilr-
vatska. U Zagrebu 1907. 8...................................................................SloL.	17.
p) Srbo-hrvatske.
1510. Ilirska čitanka za gornje gimnazije. U Beču.
a.) Knjiga perva, saderžavajuča izglede iz hervatske literature od
pčrvega njezina početka do godine	1835. 1856. 8..................SKr.	L.	1.
ß.) Knjiga druga, sadčržavajuča izglodo	iz novije literature.	1860. 8.	SKr.	L.	2.
1511. Primčri starohčrvatskoga jezika iz glagolskih i cirilskih književnih starinah,
sastavljeni za sedmi i osmi gimnazijalni razred. Dio pfervi. Uvod i primčri staroslovenski. U Zagrebu 1864. 8........................................SKr.	L.	3.
Y) Češke.
1512.	Vybor z literatury českč doby sti'ednf. Sestavil B. V. Spiess. V Hradci Ivrä-
lovč 1876. 8....................................................................... ČL.	1.
d) Slovarji.
1513. Cigale M., Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča.
Nemško-slovenski del. Slovensko-nemški dodatek. V Ljubljani 1880. 8.
(dva izvoda.)............................................................................S1W.	1.
1514. Drobnič Josip, Ilirsko-nčmačko-talianski mali rččnik sa osnovom gramatike
ilirske (protumačenom nčmački i talianski) od Včkoslava Babukiča. U Beču 1846-1849. 8.............................................................................S1W.	2.
1515. Hauszer Fabian, Kroatisch-deutsches Wörterbuch ftir Schullehrer. Wien
1858. 8..................................................................................S1W.	3.
1516. Janežič Anton, Popölni ročni slov&r slovanskega in nčmškcga jezika. (Voll-
ständiges Taschen-Wörterbuch der slovenischen und deutschen Sprache.)
a.) Slovčnsko-nčmški del. (Slovenisch-deutscher Theil.) U Celovcu.
(Klagenfurt.)
a.) 1. izdaja.	1851. 8.	(dva izvoda.).....................S1W.	4.
ß.) 2. izdaja.	Popravil in pomnožil I. Kleinmayr.	1874.	8. (dva izvoda.) S1W.	5.
y.) 3. izdaja.	Predelal	in pomnožil Franco	Hubad.	1893.	8.S1W.	6.
b.) Deutsch-slovenischer Theil. (Nemško-slovčnski dol.)
a.) 2. Aufl. 1867 . 8...............................................................S1W.	7.
ß.) 3. Aufl. bearbeitet von A. Bartel unter Mitwirkung von A. Kaspret
etc. etc. 1889. 8...............................................................S1W.	8.
f.) 4. Aufl. bearbeitet	von A. Bartel. 1905.	8..............S1W.	9.
1517. Jordan J. P., Vollständiges Taschen-Wörterbuch der polnischen und deutschon
Sprache. I. Th.: Polnisch-deutsch. II. Th.: Deutsch-polnisch. Stereotyp-Ausgabe. Leipzig 1873. 8................................................................S1VV.	10.
1518. Lendovšek Josip, Slovensko-nemški slovär k Lendovšok-Štritofovi «Slovenski
čitanki za Nemce». Po rokopisni ostalini pisatoljevi uredil, popolnil in
izd&l Anton Štritof. Na Dunaju 1897. 8...................................................S1W.	11.
1519. Miklosich Fr., Loxicon linguae Slovenicae veteris dialecti.1 Vindobonao 1860.
4. (v dveh izvodih.).......................................................S1W.	12.
1520.	— Loxicon Palaooslovenico-Graeco-Latinum. Vindobonao	1862—1865.	8.
(dva izvoda.)..............................................................Sl W.	13.
1621.	— Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen.	Wien	1886.	8.	S1W.	14.
1522. Pochlin Marcus a St. Antonio Paduano Augustinianus discalceatus inter
Acadomicos Operosos Labacensos dictus: Novus, Tu malu besedishe treh jesikov. Das ist: das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen. Quod est:
Parvum dictionarium trilingue. Laibach, b. 1. (1781.) 8....................S1W.	15.
1523. Praprotnik A., Mali šolski besednjak slovenskega in nemškega jezika.
5. natis. (Kleines Schulwörterbuch der slovenischen und deutschen Sprache.
5.	Aufl.) Ljubljana - Laibach 1890. 8.....................................S1W.	16.
1524. Richter A. F. und Ballmann A. J., Doutsch-illyrisches und illyrisch-deutsches
Handwörterbuch zum Gebrauche der Deutschen und Illyrier in Croatien,
Slavonicn, Syrmien, Dalmatien, Boßnien, Serbien, Albanien, Ragusa, Montenegro, in der Herzegovina, im Banat und in Ungarn etc. Zweyter oder deutsch-illyrischer Theil, bearbeitet von Rudolph Fröhlich. (Veselič ?)
Wien 1840. 8...............................................................S1W.	17.
1526. Rječnik hrvatsko-slovenski. Za slovenske svoje članove izdala Matica Hrvat-ska. Zagreb.
a.) 1. izdanje. 1887. 8...............................................S1W.	18.
ß.) 2. izdanje. 1895. 8. (v treh izvodih.)............................S1W.	19.
1526. Schmidt J. A. E., Vollständiges russisch-deutsches und deutsch-russisches
Wörterbuch zum Gebrauch beider Nationen. I. Theil: russisch-deutsch.
II.	Theil: deutsch-russisch. 2. Stereotyp-Ausgabe.	Leipzig	1871.	8.	. . .	S1W.	20.
1527. KpaTKiii xopBaTCKo-pycciciii C.iOHa|lli. Kratki hrvatsko-ruski	riečnik.	ü
Zagrebu 1894. 8............................................................Sl W.	21.
1628. Slovensko-nemški slovar. Izdan na troške . . . knezoškofa ljubljanskega A. A. Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. V Ljubljani.
I. del. A-O.	1894. 8. 1 ,,	.	,
II. del. P-Ž.	1895. 8. / (dva lzv0da)......................................SiW'	22
1529. Nemško-slovenska pravna terminologija. V imonu društva «Pravnika» vredil
Janko Babnik. Na Dunaju 1894.	8..........................................S1W.	23.
1530. Veselič Rud. V. (Fröhlich Rud. A.), Rččnik ilirskoga i n^mačkoga jezika.
U Beču.
a.) Pervi	iliti ilirsko-nčmački	dio.	1853.	8.........................S1W.	24.
ß.) Drugi	iliti nčmačko-ilirski	dio.	1854.	8..........................S1W.	25.
1531. I)eutsch-8lovenisches Wörterbuch. Herausg. auf Kosten des... Fürstbischofes
... A. A. Wolf (von M. Cigale1). I. Th. A-L. II. Th. M—Z. Laibach 1860.
8. — 2 zvez. (četvero izvodov.).................................................SIW.	26.
1532. Kleines Wörterbuch der slowenischen und deutschen Sprache Zunächst für
Slowenen, welche dio deutsche Sprache lernen wollen. §lov(5nfko-N<$mfhlci döl. (Slowenisch-Deutscher Theil.) Deutsch-Slowenischer Theil. (Nemfhko-Slovönski döl.) Laibach 1834. 8.................................................SIW.	27.
' Staroslovenski slovarčki so časi	pridejani tudi staroslovenskim čitankam ali slov-
nicam, ki nudijo kaj staroslovenskega čtiva; prim. štov. 1511., 1556.
J Prim. Cigale M., Nekoliko besed zastran slovensko-nemškoga slovarja ali besednjaka. (Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Ktb. H. Costa. V Ljubljani 1859, str. 80-82.)
1533.	Neues Wörterbuch der kroatischen und deutschen Sprache. Zusammengestollt, von Ivan Filipovič, unter Mitwirkung von Gj.(uro) Deželic, Lj.(udevit)
Modec (u. Gj. Simončič). Agram.
I. Deutsch-Kroatischer Theil.
1. Bd.	A—L. 1869.	16.	\
2. Bd.	M.-Z. 1870. 16.	f ................................................ '
II.	Kroatisch-Deutscher Theil.
1. Bd.	A—0. 1875.	16.	^
2. Bd.	P-Z. 1876.	16.	I ...............................................blW'	'
e) Jezikoslovni spisi in — slovnice.
1534.	Babilkič Vekoslav, Ilirska slovnica. U Zagrebu 1854. 8...........................S1G.	1.
1535. Berlič Ignaz Al., Grammatik der illirischen Sprache, wie solche in Dal-
matien, Kroatien, Slawonien, Bosnien, Serbien und von den Illiriern in Ungarn gesprochen wird. 2. Aufl. Agram 1842. 8..................................S1G.	2.
1536.	ßerneker Erich, Die Wortfolge in den slavischon Sprachen. Berlin 1900.	8.	S1G.	3.
1537. Broz Ivan, Ilrvatski pravopis. Po odredenju kr. zem. vlade, odjela za bogo-
štovlje i nastavu. U Zagrebu 1893. 8............................................S1G.	4.
1538.	bo oynoTpoöjijoirie iohöcth cjiaDOiio-ci.p6cKaro napoja no oynräp-ckomt» KpaJieBCTB'ii n npiiinwiOKaiiiTHX'F. jeMoy npefthjioxT. iiaxoflenmaro
een. Bi. By^iiHli rpd^-ii. 1822. 8............................................. 81G.	5.
1539.	Divkovič Mirko, Oblici. (Hrvatske gramatike I. dio.) Zagreb 1879. 8. .	.	S1G.	6.
1540.	— Sintaksa za, školu. (Ilrvatske gramatike II. dio.) U Zagrebu 1881.	8.	S1G.	7.
1541.	— Nauka o izreci za školu. Zagreb 1880. 8........................................S1G.	8.
1542.	Bobrowsky, Institutiones linguao slavicae. (Naslovnega lista ni.) 8. . .	.	S1G.	9.
1543. liJIliCIIII!» AjioKcaiiftpi.	Rusko	pravopisanje	za	učeče	so.	Poslovenil1
L. Jenko. Ponatis iz «Slovanskega Sveta». Trst 1892. 16.........................S1G.	10.
1544. Fraiiul (de Weissenthurn) Vincenzo, Saggio grammaticale italiano-cragno-
lino. 1’arte teorica. Parto pratica. Triesto 1811. 8............................S1G.	11.
1545.	Ilattala Martin, Skladba jazyka feskiho. Prvy dll. V Praze 1855. 8. . .	.	S1G.	12.
1546.	— De mutatione contiguarum consonantium in linguis Slavicis. (Ex actis
regiae scientiarum societatis Bohemicae. Series V. Tom. XIV.) Pragae 1865.	4.	S1G.	13.
1547. Janežič Anton, Praktischer Unterricht, in der slovonischon Sprache für
Deutsche zum Schulgebraucho und Privatunterrichte. Klagonfurt (Laibach).
«.)	2.	Aufl. 1850. 8...........................................................S1G.	14.
ß.)	4.	Aufl. 1860. 8...........................................................S1G.	15.
y.)	8.	Aufl. 1872. 8...........................................................S1G.	16.
1548. Janežič Anton, Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva
ter z malim cirilskim in ylagoliskim berilom za Slovence. V Golovcu.
1854. 8. (trije izvodi.)........................................................S1G.	17.
1549.	— Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. V Celovcu.
a.)	2.	izdava. 1863. 8.........................................................S1G.	18.
ß.)	3.	natis. 1864. 8.	(dva	izvoda.)........................................S1G.	19.
Y.)	5.	natis. 1876. 8.	(dva	izvoda.)........................................SlG.	20.
1550.	.InniHtniili MnjioBau, 6yicBap na crapo n M.ia^o. 'I Boorpa^y 1862. 8. .	.	SlG.	21.
1 Gl. Pyceitiä (f)iMojiorn>iocidii bIictiiiiki.. Toivri. XXVI., 1891, štev. 3 in 4, He^arom-«lecKiii OT/vh-Jn, str. 13, oziroma 45 -56; a v ruskem originalu je razprava daljša; sega še v Tomt. XXVII. in XXVIII., 1892, štev. 1, 2, 3 in 4: Pyccicoo npanorincaiiio fljia yiainiixcu.
1551. Slovenski jezik. I. Uputa u slovenski govor. II. Popis običnijih a manje
poznatih slovenskih rioči. Izdala Matica Hrvatska. U Zagrebu 1907.16. . S1G. 22.
1552. Krek Gregor, Dio nominale Flexion des Adjektivs im Alt- und Neu-
slovenischen. (Separatabdruck aus dem Jahresbericht der k. k. Oborreal-
schule in Graz vom Jahre 1866.) 4...............................................S1G. 23.
1553. Knrelae Frane, Recimo koju. Karlovac 1860. 8.1	.	....................S1G. 24.
1554. .1ilMV|M’l(in M. A., Čuvajmo svoje prastarine. Ponatis iz «Edinosti», ’l’rst 1895.16. S1G. 25.
1555.	—	Obnarodimo še nekaj. Dodatek razpravi:	«čuvajmo svoje prastarine.»
Ponatis iz «Edinosti». V Trstu 1896. 16............................................S1G.	26.
1556. Lcskien A., Handbuch der altbulgarischen (altkirchenslawischen) Sprache.
Grammatik. Texte. Glossar. Weimar, 1871. 8......................................S1G. 27.
1557. Levee Fr., Slovenski pravopis. Na Dunaju. 1899. 8. (dva izvoda.) .... S1G. 28.
1558. Majer (Majar) Matija, Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obče
slavonski jezik. U Ljubljani 1848. 8............................................S1G. 29.
1559.	— Slovnica za Slovence. U Ljubljani lčta 1850. 8. (v treh izvodih.) . . S1G. 30.
1560.	— Slovnica ruska za Slovence. Na Dunaju 1867 . 8. (dva izvoda.) . . . S1G. 31.
1561. Malavašič Fr., Slovenska slovnica za perve slovenske šole v mestih in na
deželi. V Ljubljani 1849. 8. (v dveh izvodih.).....................................S1G.	32.
1562. Marn Jos., Kratka staroslovenska slovnica. Doklada k «Slov. Glasniku».
V Celovcu 1863. 8. (trojo izvodov.).................................................S1G	33.
1611.	—	Jezičnik. Leto I.—XXX. V Ljubljani 1863—1892. 8. — 30 lotnikov3
v 17 zvezkih (-|- 14 zvezkov-duplikatov)...........................................SIL.	18.
1563.	—	Fr., Slovnica (eskega jezika z berilom.	Založila Matica Slovenska.
V Pragi. 1867. 8. (v dveh izvpdih.)................................................S1G.	34.
1564. Mažuranič Antun, Slovnica hirvatska. Za gimnazije i realne škole. Dio I.
Rččoslovje. U Zagrebu. 1859. 8..................................................... S1G.	35.
1565. Metelko Franz Seraph., Lehrgebäude	der	slowenischen	Sprache im	König-
reiche Illyrien und in den	benachbarten	Provinzen.	Laibach 1825.	8.	.	S1G.	36.
1566. Miklosicli Franz, Formonlehre der altslovcnischen Sprache. 2. Aufl. Wien
1854. 8............................................................................S1G.	37.
1567.	—	Vergleichende Grammatik der slawischen	Sprachen. Wien.
I.	Bd. Lautlehre.
<*.) 1. Aufl. 1852. 8.................................................S1G.	38.
ß.) 2. Aufl. 1879. 8..................................................S1G.	39.
II.	Bd. Stammbildungslehre. 1875. 8...........................................S1G.	40.
III. Bd. Wortbildungslehre.
a.) l.Aufl. (Formenlehre.) 1856. 8...........................................S1G.	41.
ß.) 2. Aufl. 1876. 8.........................................................S1G.	42.
IV. Bd. Syntax. 1868 1874. 8....................................................S1G.	43.
1568. Murko Anton Johann, Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für
Deutsche, nach den Volkssprccharton der Slowenen in Steiermark, Kärnten,
Krain und Ungarns westlichen Distrikten. Grätz 1832. 8.............................S1G.	44.
1569. Muršec, J., Kratka slovenska slovnica za pervence. V’ Gradci 1847. 8.
(v dveh izvodih.)...................................................................S1G.	45.
1 Prim. Kurelac Fran, Kako da sklanjamo imena? ili greško hrvatskih pisac glede sklonovanja osobito drugoga padeža množino. (Kurelac Fran, Fluminensia itd. U Zagrebu 1862. 8., str. 155—180.)
5	O slovniških rečeh razpravljajo letniki I.—VIII.
1570. Navratil J.1, Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes aller Dialekte
insbesondere über don Gebrauch und dio Bedeutung der Zeitformen in Vergleichung mit den classisclien und modernen Sprachen. Wien 1856. 8. S1G. 46.
1571. (1564.) Pacel Vinko, Nauka o prioslovu u jeziku hrvatskom ili srbskom. U Za-
grebu 1860.8. (Slovnica jezika hrvatskoga ili srbskoga,-1. diel.) (dva izvoda.) S1G. 47 in 35.
1572. Perušek R., «Bravec» ali «bralec»? Jezikoslovna razprava. Pridojano so:
Opombe k Lovčevemu «Slovenskemu pravopisu-. V Ljubljani 1899. .8. . S1G. 48.
1573. Pochlill Marcus a S. Antonio Pad., Kraynska grammatika. das ist: Die
craiiierische Grammatik, odor Kunst dio erainerische Spracho regelrichtig zu reden, und zu schreiben. Laybach 1768. 8....................................S1G.	49.
1574. Poklukar Joseph, Ankündigung eines nächst zu veröffentlichenden all-
gemeinen lateinisch-slavischen, zugleich deutschen, französischen, italienischen und eventuell auch eines Universal- odor Welt-Alphabetes, mit Beigabe eines Brevi manu-Vorschlages des slovenischen Alphabetes als Probe. Laibach 1851 — 58. 8. (dva izvoda.).....................................S1G. 50.
1575. Potočnik Blasius, Grammatik der slowenischen Spracho. Laibach.
«.) 1. Aufl. 1849. 8.....................................................S1G. 51.
ß.) 2. Aufl. 1858. 8.....................................................S1G. 52.
1576. Rački Franjo, Pismo slovjensko. U Zagrebu 1861. 8.................................S1G. 53.
1577. Schleicher Aug., DieFormonlehro dor kirchenslateischen Sprache. Bonn 1852.8. S1G. 54.
1578. Šafafik Paul Joseph, Über den Ursprung u. dio Heimath des Glagolitismus.
Prag 1858. 4...................................................................S1G. 55.
1641.	— Sebran6 spisy. K vydäni upravil Josef Jireček. DÜ III. Rozpravy z
oboru včd slovanskih.3 V Praze 1865. 8.........................................Eth. 13.
1579. Šuman J., Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. V Ljubljani 1881. 8.
(dva izvoda.)..................................................................S1G.	56.
1580.	— Slovenska slovnica za srednje šole. V Oelovci	1884. 8................S1G.	57.
1581. Valjavec M., Novoslovenski komparativ proma staroslovenskomu glede na
formaciju. (Preštampano iz XXXV. knjige Rada jugoslavonske akademije znanosti i uinjetnosti.) U Zagrebu 1876. 8. (dva izvoda.)......................S1G. 58.
1582.	— Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku. (Preštampano iz knjigo XLIII. i XLIV. Rada jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnosti.) U
Zagrebu 1878. 8................................................................S1G. 59.
1583.	— Prinos k naglasu u (novo)slovonskom jeziku. Naglas u supstantiva ženskoga roda na suglasno. (h-deklinacija.) (Preštampano iz LX. knj. Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjotnosti.) U Zagrebu 1882. 8. . . S1G. 60.
1584.	— Prinos k naglasu u novoslovenskom jeziku. (Preštampano iz LXIII. i
LXV. knj. Rada jugoslavonske akademije znanosti i umjotnosti.) U Zagrebu 1883. 8..................................................................S1G. 61.
1585.	— Prinos k naglasu u novoslovenskom jeziku. (Proštampano iz LXVII. i LXVIII. knj. Rada jugoslavonske akadomije znanosti i umjotnosti.)
U Zagrebu 1883. 8..............................................................S1G. 62.
1586.	— Imperfekat kako se tvori u staroj slovonštini i proma njoj u hrvaštini
ili srbštini pak u kajkavštini. (Preštampano iz LI. knjigo Rada jugo-slavenske akademijo znanosti i umjotnosti.) U Zagrebu 1880. 8..................S1G. 63.
1 Gl. Navratil J., Vodniku za spomin, Slovencom na korist. — Kratkočasnico jeziko-znanske. (Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Eth. H. (Jošta. V Ljubljani 1859, str. 186—189.)
*	Prim.: Pajk Janko, Kratka srbska gramatika. (Pajk J., Izbrani spisi. I. zvez. V Mariboru 1872, str. 134—144.); gl. tudi štev. 1448.
3	V tem delu razpravlja pisatelj tudi o slovniikih vprašanjih; gl. str. 415,—651.
1587.	Vichterle František, Stručna mluvnico češki, se zvlastnim vzliledem na
pravopis česky ku potrobi Cechuv i Nčmcfiv. V Praze 1862. 8.....................S1G.	64.
1588.	Vodnik Valentin, Pifmonoft ali gramatika sa pervc sholc. V’ Lublani 1811. 8. S1G.	65.
1589.	Vondr&k Wenzel, Altkirchonslavischo Grammatik. Berlin 1UOO. 8...................S1G.	66.
1590.	— Vergleichende slavische Grammatik. Göttingen.
a.) I. Bd. Lautlehre und Stammbildungslehre. 19CK5. 8.....................S1G.	67.
ß.) II. Bd. Formenlehre und Syntax. 1908. 8...............................S1G.	68.
(1564.) Weiter Adolfo, Skladnja ilirskoga jezika, za niže gimnazije. U Beču 1859.8. S1G. 35.
1591.	Zima Luka, Nekoje, večinom sintaktično razlike izmedu čakavštino, kaj-kavštine i štokavštine. Izdala jugoslavonska akademija znanosti i umjot-nosti. (Djela jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga VII.)
U Zagrebu 1887. 8............................................................S1G. 69.
f)	Prozodija, metrika, stilistika.
1592. Levec Fr., Pravda o slovenskem šestomeru. Odgovor mariborskomu šesto-
mörniku .lanku Pajku.	V	Ljubljani 1878. 8. (dva izvoda.)1.....1’MS.	1.
1593.	Praprotnik Andrej, Spisje	za slovonsko	mladino. V Ljubljani	1852.	8.	.	.	PMS.	2.
1594.	Sušil František, Kratki	prosodio češka.	Druhč vydänf. V Brnč	1861.	8.	.	PMS.	3.
g)	Slovstvena zgodovina.
1595. Ahn Friedr., Bibliographische Seltenheiten der IVttierliteratur. Graz 1894. 8.J SIL. 1.
1596. Andrič Nikola, Značenje Marka Maruliča. Predavanje . . . prigodom pro-
slave 400-godišnjice hrvatske umjetno književnosti . . . U Zagrebu 1901. 8. SIL. 2.
1597. Broz Ivan, Črtice iz hrvatske književnosti. Izdaje Matica Hrvatska. Zagreb.
a.) Sveska prva. Uvod u književnost 1886. 8.......................•.	.	.	SIL.	3.
ß.) Sveska druga. Prvo doba: Crkvena književnost 1888. 8. (dva izvoda.) SIL. 4.
1 Gl.: Levslik Fr., Zbrani spisi, V. 265 sqq.; Stritar J., Zbrani spisi. VI. 289 sqq.; prim. : «Stihotvorstvo narodnih slov. pesnij». (Pajk J., Izbrani spisi. I. zvez. V Mariboru
1872,	str. 127 sqq.), Wiesthaler Fr., Valentina Vodnika izbrani spisi, str. XXIII., Levstik Fr., Zbrani spisi, V. 148 sl.
1	Zivotopisnega in slovstveno-zgodovinskega gradiva za Slovenščino je mnogo raztresenega po raznih koledarjih in koledarčkih; gl. Janeza Bleiweisa «Koledarčik Slovenski» za leta 1853, 1854, 1855 in 1856; ondi je razprava o Valvazorju (1853), o baronu Žigi Zoisu (1855), o Valentinu Staniču (1856) in o Juriju Japlu (1856), dalje Dragotina Dežmana sestavek o Valentinu Vodniku (1854), J. Navratilov Dr. Frančišek Miklošič (1854) in Davorina Terstenjaka Stanko Vraz (1855); gl. «Življenje M. Vernčta», popisano po J. Navratilu, (Koledarček družbo sv. Mohora za leto 1866), Tomaža Krena, ljubljanskega škofa (Spisal Fr. Marn: Koledarček družbo sv. Mohora za . . . leto 1868); prim.: «Nekaj
o	Andrejčkovem Jožetu» (Objavil Podlimbarski — Masolj Fr.: Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1907); gl. ravno tam: Luka Sretec, voditelj i. t. d., posebno str. 59, kjer jo govor o Svetčevem slovstvenem delovanji; gl. naposled sestavek: Tomo Zupan (v Koledarju družbo sv. Cirila in Metoda za . . . leto 1908, str. 25—34.) — Kratek preglod starejega slovenskega slovstva nudi A. Janežičev a Slovenska slovnica iz leta 1854, str. 115.—155; gl. štev. 1548.
Gl. tudi Simonič Fr., Die slovonische Literatur. (Die Völker Östorroich-Ungarns. Ethnographische und kulturhistorische Schilderungen. X. Bd. 1. Hälfte: Die Slovenen., str. 123 — 172.); gl. ravno tam: Šuman J., Die slovonische Sprache und ihre Geschicke, str. 106	122. Prim: Krek Gregor, Die slovenische Literatur. (Die österreichisch-ungarische
Monarchie in Wort und Bild. Kärnten und Krain, str. 429—448); gl. slednjič — vsaj glede avstrijskih Slovanov — obe imenovani deli v celoti Prim. našega kataloga oddelek VIII. s. v. « Völker» in * Monarchie *.
1598. Cerny Jan M., Fortunat Durych, prvni slavista ccsky. Nastin zivotopisny.
V	Turnovč 1890. 8.............................................................SIL.	5.
1439.	Drechsler Branko, Stanko Vraz. Študija. (Ilrvatska knjižnica. Izdala Matica
Hrvatska i Slovenska. Knjiga četvrta. U Zagrebu 1909.)..........................SKr. IV,.
1599. Glaser Karol, Zgodovina slovenskega slovstva. Zvez. I,—IV. V Ljubljani
1894—1898. 8.- 4 zvez...........................................................SIL.	6.
1600. Hurhan M. J., českjc hlasi proti Slovončine. V Skalici	1846.	8...........SIL.	7.
1601. Ilešič Fr.1, Prešeren in Slovanstvo. Ljubljana 1900. 8.............................SIL.	8-
1602. Jagič Vatroslav, Ruska književnost u osamnaestom stolječu. Zagreb 1896. 8.
(Slike iz svjetsko književnosti. Izdajo Matica Hrvatska.	Svezalc troči.) . SIL.	9.
1603.	—	Zur Entstehungsgeschichte der kirchenslavisehen Sprache. I.& II.Hälfte.
Wien 1900. 4....................................................................SIL.	10.
1604. Jakuhec Jan, Jan Kollcir. Narozcn 29. VII. 1793; zemrol 21.1.1852. V
upominku na prevezoni ostatkfl jeho z Vidne do Praha v dnech 14,—16. kvčtna 1904. 8..................................................................SIL.	11.
1605. Kalan A., Jezičnik v slovenskem slovstvu ob njegovi petindvajsetletnici.
Ponatis iz «Slovenca». V Ljubljani 1888. 16.....................................SIL.	12.
1606. Karäsek Josef, Slavische Literaturgeschichte. I. & II. Teil. Leipzig 1906. 16.
—	2 zvez.....................................................................SIL.	13.
1607. KOJieCCil O-nerccaiiApT., moinoinco i MÜjKenn'i. lipo nini'nine nn.niny iwinKe-
Bii'ia n poBBOio nooTii'iHoi TBopwocTH Ta b renesi nooflnicoKux nooM moB-
'ieima. IIopiByioya CTyfliia. y JltBOBi. 1894. 8................................SIL.	14.
1608. Krek Gr.2, Einleitung in die slawische Literaturgeschichte. Akademische
Vorlesungen, Studien und kritische Streifzi'igo. 2. Aufl.	Graz 1887. 8.	. SIL.	15.
1553.	Knrelac Frane, Recimo koju.’ Karlovac 1860. 8....................................S1G.	24.
1609. Leban Janko, Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. Ponatis iz
«Učiteljskega Tovariša» 1884. in 1885. 1. V Ljubljani	1885.	4...........SIL.	16.
1610. Levcc Fr. (Paulus), Valentin Stanič.* Feuilleton iz «Sočo». V Gorici 1873.
8. (troje izvodov.).............................................................SIL.	17.
1378.	—	Matija Valjavec. Životopis (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska
Matica. II. zvez. 1895.)........................................................Slo.	II.'
1378.	—	Strelo\ «Popotnik». Knjižnozgodovinska črtica. (Knezova knjižnica.
Izdaja Slovenska Matica. V. zvez. 1898.)........................................Slo.	V.‘
1378.	—	Ob stoletnici Janeza Venela Koseskega. (Knezova knjižnica. Izdaja
Slovenska Matica. V. zvez. 1898.)...............................................Slo.	V.1
1378.	—	Dr. Fr. Prešeren. Slavnostno predavanje ob Prešernovi stoletnici dne
2.	grudna 1900. v «Narodnem domu» in dne 4. grudna 1900. v dežolnem
gledališču v Ljubljani. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica.
VII.	zvez. 1900.).............................................................Slo. VII.'
1611. Marn Jos., Jezičnik. Leto I.—XXX. V Ljubljani 1863—1892. 8. — 30 let-
nikov5 v 17 zvezkih (-|- 14 zvezkov-duplikatov).................................SIL.	18.
1	Prim.	štev. 1507	in 1509;	tam dobiš marsikaj podatkov	o	slovenskem	pesništvu	in
slovenskem jeziku, tu o	slovenski	prozi.
2	Prim.	Krek Gr.,	Nekoliko	opazek o izdaji slovenskih narodnih	pesni.	(Listki.	Uredil
in	izdal	Josip	Jurčič. IV. zvez. V	Ljubljani 1873.; dva izvoda.)
s Tudi o literarnih vprašanjih pove tu pisatelj marsikatero.
4	Gl. Stanič Valentin, Hvala vinske trto. (Koledarček Slovenski za . . . leto 1856. Na svetlo dal Janez Bleiwois, str. 24—26.)
s Za slovstretio zgodovino je v poštev jomati letnike IX.—XXX.
1612. Marn Jos. Kopitarjeva,' spomenica V Ljubljani 1880. 8. (v	dveh	izvodih.)	Sli j.	19.
1613. Medini Milorad, Povjest hrvatske književnosti u Dalmaciji	i	Dubrovniku.
Knjiga I. XVI. stolječe. (Črtice iz lirvatslce književnosti.	Izdaje	Matica
Hrvatska. Svozka treča. 1902.) 8............................................SIL.	20.
1378. Mole Vojeslav, Ob stolotnici Julija Stovackega. (Knezova knjižnica. Izdaja
Slovenska Matica. XVI. zvez. 1909.)..............................................Slo. XVI1.
1614. Murko Matthias, Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Ro-
mantik. Mit einem Anhang: Kolldr in Jena beim Wartburgfest. Graz
1897.	8............................................................................SIL.	21.
1378.	—	Dr. Vatroslav Oblak. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica.
VI.	zvez 1899.)...........................................................Slo.	VI1.
1616.	—	Geschichte der älteren sildslaivischen Litteraturen. Leipzig 1908. 8.
(Die Litteraturen des Ostens in Einzeldarstellungen. V. Bd. 2. Abt.) . . SIL. 22.
1616. Musič August, Uspomeni Matije Valjavca. Nekrolog (Preštampano iz «Ljeto-
pisa» jugoslavensko akademije znanosti i umjetnoati za g. 1897.) U Zagrebu 1898. 8........................................................................SIL.	23.
1617.	—	Prešernov «Krst. pri Savici». U slavu stogodišnjice rodenja Fr. Prešerna
čitao u sjednici fllol.-histor. razreda jugoslav. akademije znanosti i umjet-nosti dne 3. prosinca 1900. (Preštampano iz «Ljetopisa> sv. XV. g. 1900.)
U Zagrebu 1901. 8...........................................................SIL.	24.
1618. Pavič Armin, Prilog k historiji Dubrovačke hrvatske književnosti. (Pre-
štampano iz XXXI. knjige Rada jugoslav. akademije znanosti i umjetnosti.)
U Zagrebu 1875. 8...........................................................SIL.	25.
1619.	—	O kompoziciji Gundulieova, Osmana. (Preštampano iz XXXII. knjige
Rada jugoslav. akademije znanosti i umjetnosti.) U Zagrebu 1875. 8. . .	SIL.	26.
1620.	—	Ivan Tomko Mrnavič. (Preštampano iz XXXIII. knjige Rada jugoslav. akademije znanosti i umjetnosti.) U Zagrebu 1876. 8...........................SIL.	27.
1621.	— Gospodinu S. Novakoviču, a i V. Jagiču.’ U Zagrebu 1878. 8. . . .	SIL.	28.
1622.	Pypin A. N. und Spasovič V. D., Geschichte der slavischen Literaturen.
Nach der 2. Auflage aus dom Russischen	übertragen	von	Traugott	Pech.
Leipzig. I. Bd. 1880. - II. Bd. 1. Hälfte	1883. -	II.	Bd.	2. Hälfte	1884.
8. — 3 zvez......................................................................... SIL.	29.
1623. Keinholdt. Alexander, Geschichte der russischen Litteratur von ihren An-
fängen bis auf die neueste Zeit. Gera 1896. 8...............................SIL.	30.
1624. Skahičevskij A. M., Povjost novije ruske književnosti. (Od 1848—1903.)
Svezak I. Po petom ruskom izdanju preveo Martin Lovrenčevič. U Zagrebu 1907. 8. (Poučna knjižnica Matice Hrvatske. Knjiga XXXIII.) . .	SIL.	31.
1397.	Vodnikov spomenik.3 (Vodnik-Album). Na svitlo dal Etbin Henrik Costa.
V	Ljubljani 1859. 4. (troje izvodov.)......................................Slo.	44.
1625. Smičiklns Tade, Život i djela Vjekoslava Babukiia.	U	Zagrebu 1876. 8. .	SIL.	32.
1641.	šafafik Pavel Jos., Sebranč apisy. K vydänf upravil Josef Jireček. Dfl. III.
Rozpravy z oboru vöd slovanskych.4 V Praze 1865. 8..........................Eth.	13.
1	Prim.: Levec Fr., Prenos Äopt/arjevih smrtnih ostankov v Ljubljano. (Knezova knjižnica. Izdaja Slovenska Matica. IV. zvez. 1897.); prim. glavne govore, na tej slavnosti govorjeno.
a Nekaj o slovanskih narodnih pesmih.
3	Životopisnih in slovstveno-zgodovinskih podatkov o Vodniku, Jarniku, Valvasorju, Zoisu je tu marsikaj; gl. posebej še V. F. Klunov sestavek: «Über die Literatur-Geschichte der Slovenon», str. 117-119.
4	O «literarni historiji» govori tu pisatelj na str. 163.—411.
1626. Šafafik Paul Jos., Geschichte der südslawischen Literatur. Aus dessen hand-
schriftlichem Nachlasso herausg. v. Josef Jireček. l’rag.
a.)	I.	Bd.	Slowenisches und glagolitisches Schriftthum.	1864.	8.	.	SIL.	33.
ß.)	II.	Bd.	Illirischos und	kroatisches Schriftthum.	1865.	8.	(v dveli
izvodih.) . .	. ,.......................................SIL.	34.
Y.)	III.	Bd.	Das serbische	Schriftthum. 1866. 8.....................SIL.	35.
1627.	— Geschichte dor slawischen Sprache und Literatur nach allen Mundarten. 2. Abdruck. Prag 1869. 8................................................................SIL.	36.
1378. Nlebiliger Janko (Ilešič Fr.), Vatroslav Jagič. Častnemu članu Matico Slovenske k sedemdesetletnici. (Knezova knjižnica. Izdaja Matica Slovenska.
XV. zvez. 1908.)......................................................................Slo.	XV.1
1628. Srepel Milivoj, Ruski pripovjedači. Zagrel) 1894. 8. (Slike iz svjetske knji-
ževnosti. Izdajo Matica Ilrvatska. Svezak drugi;	dva	izvoda.).......SIL.	37.
1629. Trstenjak Anton, Slovensko gledališče. Zgodovina	gledaliških predstav in
dramatične književnosti slovenske. V Ljubljani 1892.	8......................SIL.	38.
1630. Vrhovnik Ivan, Listi nabožno slovstveni. V Ljubljani 1902. 8. (Knjižnica
družbe sv. Cirila in Metoda. XIV. zvez. 1902.)1.....................................  SIL.	39.
h) Narodopisje. Mitologija. — Ciril in Metod.
1631. Hleiweis Jan, Slovenski jezik pa «Krajnska Špraha». V Ljubljani	1862.	8.	Eth.	1.
1632. llclhvalil Fr., Die Welt der Slawen. 2. Aufl. Berlin 1890. 8................ Eth.	2.
1633. Korajac Vilim, Filozofija hrvatsko-srbskih narodnih poslovica. U Osieku
1876. 8................................................................... Eth.	3.
1634. Krauss Friedrich S., Sitte und Brauch dor Südslaven. Nach heimischen
gedruckten und ungedruckten Quellen. Wien 1885. 8......................... Eth.	4.
1635. Majcigcr J., P/eteršnik M. in Raič H., Slovanstvo.2 I. dol: (Občni pregled.
—	Jugoslovani: Slovenci. Hrvati in Srbi. Bolgari.) Založila in na svitlo
dala Matica Slovenska v Ljubljani, b. 1. 8. (dva izvoda.)................. Eth.	5.
1636. Ha 'IOBIi H. A., 3a noöpamMCTBOTo. IIplinoMaraiio ot'f. kh. XL1X—L, LI,
LII—LIII na nepnoflnieCKO cniicaimo na ßr.jirapcKOTO khiukobiio ,3j>y-
3K6CTBO bj. Cpi^oHt. Cp-b^en^ 1896. 8..................................... Eth.	6.
1637. Pajek Josip, črtico iz duševnega Žitka Staj. Slovencev. Založila	in	na	svetlo
dala Matica Slovenska. V Ljubljani 1884 . 8............................... Eth.	7.
1 O životopisih v obče gl. B.(ožidar?) R.(aičV), Životopisje. (Listki. Uredil in izdal
Josip Jurčič. I. zvez. V Mariboru 1872; dva izvoda); posebej pa vpoštevaj slovstveno-zgodo-vinske razpravo Stritarja in Levstikovi
’ Prim.: Poženfan (Matevž Ravnikar), Slavencov sled po nekdanjim zomljopisu in po
imčnih osčb nokdanje dogodovšino. (Letopis slovonskiga družtva na Krajnskim. Pervi zvčzek.
V	Ljubljani 1849, str. 1,—13.) — Šafarik P. J., Staro zgodbe Slavijanov, posebno Korotan-skih, poslovenil Peter Hicingor. (Letopis slovenskiga družtva i. t. d., str. 13.—22.) — Ver-tovec Matija, Stari Slavjani. (Kolodarčik Slovenski za . . . loto 1853. Na svitlo dal Janez Bloiweis, str. 47,—55.) — Gl.: Hubad Fr., Sitton und Gobriiucho der Slovonen. (Die Völkor Oesterreich-Ungarns. Ethnographische und culturhistoriscbo Schilderungen. X. Bd. 1. Hälfte: Die Slovenen, str. 79, —105.1; Urbas Wilhelm, Das Volksleben der Slovonen; Scheinigg Johann, Mythen, Sagen und Volksliodor dor Slovonon. (Oio österroichisch-ungarischo Monarchie in Wort und Bild. Kiirnton und Krain, str. 353.-378. in 378.-389.); gledo avstrijskih Slovanov posebej gl. obe imonovani doli v polnem obsegu; prim. našega kataloga oddelek
VIII.	s. v. « Völker*, «Monarchie» in: « Valvasor*.
1638.	500 slovenskih pregovorov.1 (Beilage z. Illyr. Blatte Nr.	11. d. 17. März	1832.) 4.	Eth.	8.
1639. Stojanovič Mijat, Slike iz domačega života slavonskog naroda . . ., s do-
datkom: Slavonske	pučke sigre. U Zemunu. 1858.	8.	(dva izvoda.) . . .	Eth.	9.
1640.	— Slike iz života	hrvatskoga naroda po Slavoniji	i	Sriemu. U	Zagrebu
, 1881. 8..............................................................................................Eth.	10.
1641. Šalafik Pavel Jos., Sobranč spisy. K vyda.ni upravil .Tosef Jiroček. V Praze.
a.)	Dil I.	Starožitnosti slovanska okresu prvnfho. 1862. 8.	...	Eth.	11.
ß.)	Dil II.	Starožitnosti slovanski okresu druhčho. 1863. 8.	. . .	Eth.	12.
f.)	DllUI.	Hozpravy z oboru vöd slovanskych.2 1865. 8.......................................Eth.	13.
1642. Trstenjak	Davorin, Triglav, mythologično raziskavanje. V Ljubljani 1870. 8.	Eth.	14.
1643.	Kos Fr., Spomenica tisočletnico Metodove smrti. Založila in na svetlo dala
Matica Slovenska. V Ljubljani	1885. 8.........................................CM.	1.
1644. Rački Franjo, Viek i djelovanje sv. Cyrilla i Met hodu slovjonskih apostolov.
U Zagrebu 1857. 8....................................................................CM.	2.
1645.	Tisučnica slovjenskih apostolah	sv. Cirila,	i Metoda,. U Zagrebu 1863.3 8..	CM.	3.
VII. Splošno jezikoslovje in ostali jeziki.
A.
a)	Jezikoslovje.
1646.	Florschiitz Jos., Zur Entstehung des schwachen Präteritums im Ger-
manischen. Graz 1899.	8........................................................ ASp.	1.
1647. Grimm Jacob, Über den Ursprung der Spracho. Aus den Abhandlungen
der königl. Akademie der Wissenschaften vom Jahre 1851. 5. Abdruck.
Berlin 1862. 8..................................................................... ASp.	2.
1648. Heyse K. W. L., System der Sprachwissenschaft. Herausg. von H. Steinthal.
Berlin 1856. 8..................................................................... ASp.	3.
1 Bogato zbirko pregovorov, slovenskih in hrvatskih, dobiš v Bleiweisovih koledarčkih;
gl.: Voliii Jakob, Torbica narodnih prigovorov. Nabral po Istrii., in: Torbica narodnih pri-slovic. V Istri nabral. (Koledarček Slovenski za . . . leto 1855., oziroma 1856. Na svetlo dal Janez Bleiweis, str. 63 sl., oziroma 70 sl.). Prim.: Iskrice življenja. (Koledarček Slovenski za . . . leto 1854. Na svttlo dal Janez Bleiweis, str. 63 sl.); gl.: Stojanovič M., Cvietiči itd. štev. 1457., str. 122.—125; prim.	Levstik Fr.,	Zbrani spisi, V. zvez., str. 254	sl.
1 V tem delu gl. posebej	razpravo o	«llusalkah*, str. 81,—95.; v občo gl.	oddelek
♦Mythologie», str. 79, —115.
5	Najti je v tej knjigi polog predgovora, spisanega po Ivanu Kukuljeviču Sakcinskem, in dveh pesmij (Sveta priča o solunskoj brači, slovjonskim’ apostolima sv. Cirilu i Metodu.
—	Slavjanski dioskuri. —) tudi Utičkega razpravo: ♦ Književan rdd sv. Cirila in Mothoda», ■fagtčav historičko-filologički načrt: «Kvangjelijo u slovenskom prievodu» in Mesičev sostavok: ‘Služba sv. Cirila in Metoda*.
Prim.: Podgorski, Metod, slavonski apostelj. (Po sila starem, morebiti še za Svato-phika. zloženem življenjopisji.) (Koledarčik Slovenski za . . . leto 1854. Na svitlo dal Janez Bleiweis, str. 49—53). Gl. tudi:	Sv. Ciril in	Metod. (Koledarček družbe sv.	Mohora za . . .
leto 1862., str. 34—37); Virk J.,	Cvetlica sv.	Cirilu in Metodu. (Koledarček	družbe	sv. Mo-
hora za . . . loto 1864., str. 83 sl.)
1649.	Müller Max, Vorlesungen über die Wissenschaft der Sprache. Für das deutsche Publikum bearbeitet von Carl Böttger. 2. Aufl. Leipzig. I. Bd.
1866. II. Bd. 1870. 8.- 2 zve/.................................................... ASp.	4.
165U. Schleicher August, Compendium der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen. 1. (Lautlehre). II. (Formonlehre). Weimar 1861—1862. 8. — 2 zvez.................................................................... ASp.	5.
1651. Solar J., Besedoslovje, kako se je začelo in kak napredek je do sedaj
stvorilo. (Separatabdruck aus dem Jahresbericht des k. k. Staats-Ober-gymnasiums in Laibach vom Jahre 1868.)	4.................................. ASp.	6.
1652. Whitney W. 1)., Languago and the study of language, London 187U. Lod.
VI. p. 209—237.: O indoevropskih jezikih. Iz angleščino poslovenil K. Glaser.
Ponatis iz «Slov. N&roda». Ljubljana.	1).	1.	32................................ ASp.	7.
b)	Slovstvo.
1653	Glaser	K., A. Vaniček. Biographische Skizze.	Wien 1885. 8.............A.	L.	1.
1654.	Scherr	Johannes, Allgemeine Geschichte der	Literatur. Ein	Handbuch	in
zwei Bünden. Stuttgart.
ct.) 5. Aufl. 1875. 8.- 2 zvez........................................A.	L.	2.
ß.) 9. Aufl. von Otto Haggenmacher. 1895 (?) 8. — 2	zvez.	...	A.	L.	3.
1655. Srepel Milivoj i Adamovii Julije, Pjesniöki prvaci u prvoj polovini XlX.vieka.
(Lord Byron, Adam Mickiewioe, Aleksandar Puškin, Jan Kolliir, Giacomo Leopardi, Henrik Heine, Victor Hugo.) Zagreb 1891. 8. (Sliko iz svjetske književnosti. Izdaje Matica Hrvatska. Svezak prvi; dva izvoda.1) .... A. L. 4.
B.	Ostali jeziki,
a)	Izvirniki.
b)	Prevodi.
1656. Bälia, Pilrvati’s Hochzeit. Ein indisches Schauspiel. Zum ersten Male ins
Deutsche übersetzt von K. Glaser. (Separatabdruck aus	dem Jahresberichte
des k. k. Staats-Gymnasiums in Triest vom Jahre 1886.)	8............. .	Or.	Ü.	1.
1657. Der Hito|iadesclia. Altindische Märchen und Sprüche. Aus dem Sanskrit
übersetzt von J. Schoonberg. Wien 1884. 16.................................Or.	Ü.	2.
1658. Käliiläsa, Urvaši. Indijska drama. Na slovenski jezik preložil Karol Glaser.
Trst 1885. 16..............................................................Or.	Ü.	3.
1 V oddelek VII. bi morali prav za prav vvrstiti tudi tako zvano * Fremdwörterbücher», a vvrstili smo jih že kratko malo mod nemške slovarje, ker se ravno v teh prav pogosto navajajo tudi tujke; (gl. štev. 1165, 1166 in 1184); a kdor hoče slovarje, ki obsegajo zgolj tuje besede, strogo ločiti od ostalih slovnikov, ta naj prestavi štovilko 1171, 1172, 1178 in 1183 semkaj.
(Daljo v izvestji prihodnjega lota.)
O dolžnostih in o gojenju čuvstva za dolžnosti.*
I.
O dolžnostih sploh.
1.	Pojem in obsežnost dolžnosti.
Če pazno motrimo razne odnošaje človeškega življenja, opažamo mnogotere dolžnosti. Dolžnosti nahajamo v vsakem stanu, v vsakem spolu, v vsaki življenski dobi, v vsakem življenskem razmerju: učitelj kakor uradnik, duhovnik kakor vojak, obrtnik kakor rokodelec, zdravnik kakor bolnik, podjetnik kakor delavec, gospodar kakor hlapec, mož kakor žena, mladenič kakor deklica, otrok kakor starček, ubožček kakor bogatin, kmet kakor cesar, vsak jih ima. Ni ga človeka na svetu, ki bi mogel trditi: Meni ni treba izpolnjevati nobenih dolžnosti, in ni ga, ki bi sploh mogel živeti brez dolžnosti. Tudi ni nobene človeške dobe, ki bi bila brez njih: dolžnosti nas spremljajo od ranih mladih nog do pozne starosti in noter do smrti. Kakor hitro se prav zavedamo svojega bitja in začnemo misliti ter soditi, že se nam pridružijo dolžnosti ter nas zvesto spremljajo skozi vse življenje.
Zakaj pa je krog naših dolžnosti tako obsežen, zakaj so tako mnogotere in zakaj moramo izpolnjevati toliko raznovrstnih dolžnosti? Lahko nam bo odgovoriti na ta vprašanja, če določimo pojem in bistvo dolžnosti. Samostalnik „dolžnost“ izhaja iz pridevnika „dolžen“ in ta iz samostalnika „dolg“. Če imam pri kom kakršenkoli dolg, sem mu nekaj dolžen in če sem mu kaj dolžen, stojim proti njemu v razmerju dolžnosti: moja dolžnost je namreč, poravnati ta dolg. Seveda mi tu ni zgolj misliti na razmerje pravega dolžnika proti svojemu upniku. Kes je sicer, da sem dolžnik tistega, ki mi je posodil vsoto denarja, in zame je nastala dolžnost, da mu vrnem meni posojeni denar. Toda lahko dolgujemo komu še marsikaj drugega: lahko smo komu dolžni hvalo, spoštovanje, zvestobo, pokorščino, izpolnjevanje dane obljube, plačevanje davkov, spoštovanje raznih predpisov in še marsikaj.
* Predaval pri roditeljskem sestanku dne 4. decembra 1909. 1. in dne 19. januarja 1910. 1. ravnatelj.
Kdorkoli mi je namreč storil kaj dobrega ali kaj koristnega; kdorkoli skrbi v kateremkoli oziru zame, pospešuje in olajšuje moje življenske razmere, bodi zastonj, bodi proti plači: pri tem sem se zadolžil, temu nasproti sem stopil v razmerje dolžnosti. Dolžnost je torej neka, obveznost, ki izvira zame iz posebnega razmerja moje osebe proti drugi osebi ali drugim osebam.
Življenje namreč je že takšno, da človek potrebuje človeka, da smo vezani drug na drugega, da se moramo med seboj podpirati. Človek brez človeka biti ne more in nihče na svetu bi ne mogel resnično reči: „Jaz ne potrebujem in ne rabim nikogar“, še sam kralj ne. Iz te potrebščine izvira nadalje vse družabno življenje, ki mora biti urejeno, sicer bi bilo neznosno.
Saj pravi znani rek:	_	,	.	.	y	.
„Red in snaga vzdržuje svet,
nered in prepir je pogube vir.“
A v to razmerje dolžnosti ne stopim samo proti ljudem, temuč v tem razmerju stojim, kakor hitro sem se porodil, tudi proti Bogu kot najvišjemu bitju, od katerega izhaja vse, kar imam.
Dolžnost je torej, bi naposled rekli, tista obveznost proti Bogu in proti ljudem, ki izvira iz poedinca kot človeka in družabnega bitja in ki na njej temelji ves družabni red.
2.	Raznovrstnost in mnogoterost dolžnosti.
Za vzdrževanje omenjenega družabnega reda je treba predpisov in te predpise smo dolžni spoštovati ter izpolnjevati, sicer bi vse družabno življenje bilo v kratkem času uničeno.
Ti predpisi so lahko javni ali zasebni. Ako se javni predpisi tičejo vse dežele ali vse države ali sploh velike skupine ljudi, se imenujejo zakoni ali postave. Zasebni predpisi pa veljajo le za tiste posameznike, ki med njimi nastopi neko razmerje, katero je določeno po ustni ali pismeni pogodbi ali samo po dogovoru. Če hlapec stopi pri gospodarju v službo, skleneta neko pogodbo: gospodar mu razloži, da bo moral pri njem opravljati ta in ta dela ter da bo dobival za to toliko in toliko plače, hlapec pa prevzame ta dela proti pogojeni plači; gospodar je dolžen, hlapca plačevati, hlapec pa delati. Iz tega medsebojnega razmerja torej izvirajo posebne dolžnosti za hlapca in gospodarja. Takih posameznih dolžnosti je pri tolikih raznovrstnih življenskih razmerah veliko število: starši imajo dolžnosti proti otrokom, otroci proti staršem, učitelji proti učencem, učenci proti učiteljem, delavci proti delodajalcem, delodajalci proti delavcem, trgovci proti odjemalcem, odjemalci proti trgovcem, sploh prodajalci proti kupcem, kupci proti prodajalcem, hišni gospodarji proti svojim strankam, stranke proti hišnim gospodarjem, rokodelci in obrtniki proti naročnikom, naročniki proti obrtnikom in rokodelcem itd.
čim bolj pa človek raste, tem več raznih dolžnosti mu je do gotove dobe izpolnjevati. Dokler je še otrok, ima samo dolžnosti do staršev in kolikor toliko do Boga. Ko vstopi v šolo, ga objame nov dolžnostni krog: dolžnosti do učiteljev in šole. Iz šole izstopivši, pride v nove življenske razmere ter najde nove dolžnosti. Ko pa začne skrbeti sam zase, vstopivši v javno ali zasebno službo ali prevzemši lastno gospodarstvo: mu zopet stopi naproti nebroj drugih dolžnosti.
Ali dolžnosti tudi rastejo človeku, bolj ko se razširja tisti družabni krog, ki v njem živi in čim više stopa v družabnem življenju. Čim bolj pa samotari ter se izključuje iz človeške družbe, tem manj dolžnosti mu je izpolnjevati.
Toda ker so življenske razmere tako mnogostranske in tako sestavljene in življenski pogoji tako mnogobrojni, tako raznovrstni: zato so tudi dolžnosti mnogovrstne. Kar je zate dolžnost, često zame ni; kar pa je zame, zate ni. Danes še morda ne poznam te ali one dolžnosti, jutri jo bom že moral izpolnjevati. Danes n. pr. še nisem učenec srednje šole, nimam torej nobenih dolžnosti do nje; jutri morda vstopim vanjo in od tistega hipa mi bo izpolnjevati vse predpise, ki se je tičejo. Danes še nisem vojak, nič me torej ne brigajo vojaške dolžnosti; čez teden dni pa bom moral vstopiti v vojaški stan in od tistega časa bodo zame obvezni vsi predpisi, tičeči se vojaštva. Danes še nisem v službi, prost sem še torej tistih dolžnosti, ki jih ona-le nalaga; jutri morda ne bom več sam svoj gospod, ampak bom moral ubogati gospodarja, predstojnika, zapovednika: moral bom torej izpolnjevati vse tiste dolžnosti, ki sem jih vzel nase, stopivši v službo.
V	različnih deželah in državah so različni zakoni. Dokler ne bivam v tisti deželi ali tisti državi, ki v njej vladajo ti in ti zakoni, me ti-le nič ne brigajo: ni moja dolžnost, da bi jih moral izpolnjevati. Kakor hitro pa postanem državljan določene države in se naselim v določeni deželi, prevzamem množico raznih dolžnosti, ki izvirajo iz mojega državljanstva in deželanstva. Naj navedem samo en primer! Na Štajerskem in tudi v drugih kronovinah morajo starši svoje otroke do dovršenega 14. leta v šolo pošiljati: to je njihova dolžnost, ker postava tako veleva; pri nas na Kranjskem, pa tudi na Primorskem jih na kmetih ni treba dalje časa pošiljati, nego le do dovršenega 12. leta: tam je predpisana osemletna, tu šestletna šolska obveznost.
3.	Razdelitev dolžnosti.
Iz tega premišljevanja uvidimo obsežnost in raznovrstnost dolžnosti. Treba jih je pa tudi po njih važnosti ter imenitnosti, po njih pomenu za poedinca in za celokupno človeško družbo nekoliko natančneje opisati ter porazdeliti. Če namreč o tem vprašanju dalje premišljujemo, spoznamo, da so nekatere dolžnosti skupne vsem ljudem, nekatere veliki množici ljudi, drage manjšim skupinam in zopet druge da se tičejo samo poedincev.
II. drž. g.	3
A.	a. V prvo vrsto dolžnosti spadajo pred vsem naše dolžnosti proti Boga. Bog je ustvaril svet, Bog je ustvaril tudi človeka ter mu dal zemljo v uporabo in uživanje. Njega moramo torej zahvaljevati, da smo na svetu, da živimo, da smemo uporabljati, kar je na zemlji, v svojo korist, v svoj dobiček in napredek, da se smemo in moremo veseliti ter radovati. Proti njemu nam je tedaj izpolnjevati prve dolžnosti, ki so zadržane v našem vero-izpovedanju, v božjih zakonih in cerkvenih zapovedih. Verske dolžnosti se tičejo vsakega človeka, naj je tudi krivoverec.
h. Za Bogom prihajajo roditelji ter vzgojitelji. Ti skrbe za otroke, za njih telesno in dušno blagostanje: jim dajejo hrane in streho, jih oblačijo ter varujejo, jih pošiljajo v šolo, jih doma uče in vzgajajo, sploh skrbe za njih bodočnost. Za ta trud, za to skrb, za to delo so jim otroci dolžni marsikaj: morajo jih spoštovati ter ljubiti, morajo jih ubogati, morajo jih na stara leta, če je potrebno, podpirati. Tudi te dolžnosti so skupne vsem ljudem: vsak človek ima roditelje, ali če jih je morda izgubil že v nežni mladosti, njih namestnike in vzgojitelje.
c. Za roditelji slede učitelji, in sicer raznih vrst: učitelji nižjih, meščanskih, srednjih, višjih šol, učiteljišč, raznih strokovnih šol itd., razni mojstri, trgovci in dr., pri katerih se vajenci uče, sploh vsi tisti, ki v različnih in mnogovrstnih zavodih ter življenskih položajih s svojim poukom raznim učencem, vajencem in praktikantom omogočujejo in olajšujejo bodočnost. Pretežna večina ljudi se nekaj uči, torej ima tudi dolžnosti do učiteljev.
c. Ker pa človek tudi potrebuje varstva in redu, da lahko uživa življenje mirno in varno, zaradi tega so ustvarjene posebne skupine, ki jih različno nazivljemo. Te skupine so od najvišje do najnižje: država, dežela, okrajno glavarstvo, občina, obitelj. Ker mislim tukaj le na javne skupine in sem o roditeljih že govoril, naj tu opustim obitelj.
Da se pa v teh skupinah zdržuje red in mir, v ta namen je treba posebnih zakonov, postav, naredeb in predpisov ter posebnih oblastev, ki skrbe, da se ti zakoni, te naredbe in ti predpisi izvršujejo. Mi pa, ki uživamo javen red, javno varstvo, javno pomoč in še marsikaj, imamo svoje dolžnosti proti državi, njenim zakonom in oblastvom, zlasti proti najvišjemu predstojniku: cesarju; imamo dolžnosti proti deželi, ki v njej bivamo, in njenim postavam in oblastvom, imamo dolžnosti proti okrajnemu glavarstvu, ki v njem živimo, ter njegovim predpisom in naposled še tudi proti občini in občinskemu redu.
Tudi te dolžnosti se tičejo vsakega človeka: vsakdo živi v neki državi,
v	neki deželi, v nekem okrajnem glavarstvu, v neki občini, v neki obitelji ter mora izpolnjevati vse dolžnosti, ki zanj iz tega izvirajo, ker je socialno bitje.
d. A človek ni samo ud človeške družbe kot tak, ampak spada po svojem jeziku, po svojih običajih, šegah in navadah v drugo posebno skupino
ljudi; pripada nekemu narodu. Iz tega izhajajo njegove narodnostne dolžnosti. Vsi ljudje iste narodnosti se namreč čutijo kot ena velika skupina, ki jo družijo in vežejo isti jezik, iste šege in navade ter običaji, izvečine tudi ista vera in iste postave, ki stanujejo skupaj v isti deželi ali v istih deželah: čutijo se torej kot celota, kot velika obitelj. Kakor pa je moja dolžnost, da skrbim za svojo in svoje obitelji čast, za svojo in svoje obitelji korist, da spoštujem sebe in svojo obitelj: prav tako moram skrbeti za čast naroda, ki mu pripadam, moram delovati za njega povzdigo, za njega korist, moram ga spoštovati ter ljubiti ter zanj doprinašati marsikatere gmotne žrtve po razmerju svojega imetja in svojih dohodkov.
Vse te dolžnosti postavljam v eno vrsto; zakaj vsakega človeka zadevajo te dolžnosti: vsakdo bi moral izpolnjevati dolžnosti proti Bogu in cerkvi, proti roditeljem, vzgojiteljem in učiteljem, proti javnim oblastvom ter zakonom in predpisom, proti obitelji, proti narodu.
B. Drugo vrsto dolžnosti tvorijo tiste, ki so skupne manjšim skupinam ljudi: to so stanovske dolžnosti. Vsak stan ima svoje dolžnosti, ki so baš dotičnemu stanu lastne in se ne tičejo drugih ljudi.
Kdorkoli stopi v kak stan, prevzame z njim mnogo dolžnosti, ki jih mora natanko in vestno izpolnjevati, če hoče vztrajati v tistem stanu; sicer trpi veliko škodo in poleg tega onečaščuje svoj stan. Kakor hitro pa preneha biti član dotičnega stanu, preneha zanj tudi obveznost za izpolnjevanje tistih stanovskih dolžnosti. Izpolnjevanje stanovskih dolžnosti je iz socialnega in gospodarskega, pa tudi iz etičnega stališča silno važno; zakaj od njega je zavisna sreča kakor poedinca tako obitelji in tudi napredek vse človeške družbe.
C. V tretjo vrsto dolžnosti postavljam vse dolžnosti, ki niso skupne vsem ljudem ni veliki niti majhni množici ljudi, ampak ki se tičejo le po-edincev in izvirajo za posameznika iz njegovega posebnega razmerja proti drugi privatni osebi. Tu hočem samo nekoliko primerov našteti vseh itak ni mogoče, ker so slučaji tako mnogovrstni.
Ako mi je n. pr. kdo kaj posodil, sem postal njegov dolžnik in on moj upnik. Zame je tako nastopila dolžnost, da mu vrnem posojeno reč, bodisi posojilo, bodisi kaj drugega, v določenem času in pod določenimi pogoji.
Ako sem vzel dijaka na stanovanje in hrano ter dobivam zanj pogojeno stanarino in hranino, je moja dolžnost, da skrbim zanj kakor za lastnega otroka in kakor bi skrbeli zanj njegovi starši, ki so mi ga zaupali: dajati mu moram dovolj tečne hrane, po zimi dovolj toplote in luči, skrbeti za snažno, zračno, prostorno sobo, za dobro postelj; moram ga vestno nadzorovati, navajati ga k pridnosti, marljivosti, nravstvenosti, sploh k vsemu, kar je dobro in blago. Še bolj mi mora biti pri srcu, kakor lastni otrok, ker sem prevzel veliko odgovornost proti staršem, ki so mi izročili z največjim zaupanjem najdražji zaklad.
Sploh če mi je kdo kaj izročil, najsi že bo karkoli, bodisi proti plači ali na dobro besedo in zahvalo, in sem jaz tisto stvar prevzel v svoje varstvo, sem jo dolžen varovati, čuvati in po določenem času vrniti nepoškodovano in nepokvarjeno v polni vrednosti, v kateri sem jo bil prejel.
Če sem se naselil v kateremkoli stanovanju, moram stanarino redno plačevati, razen tega pa še skrbeti ter paziti, da ničesar ne poškodujem, in naposled moram stanovanje zapustiti v istem stanju, v kakršnem sem ga prevzel.
Ako sem komu kaj obljubil resno in istinito, je nastala zame dolžnost, da ostanem mož beseda, da izpolnim svojo obljubo, če niso med tem nastopili taki odnošaji, ki mi ovirajo to izpolnitev. Toda ti odnošaji morajo biti tehtni, velevažni ter takšni, da mi istinito zabranjujejo, ostati mož beseda. Kakor hitro pa se izpremene in se mi je ponudila priložnost, izpolniti to dolžnost dane obljube, jo moram izpolniti. Sicer vem, da je mnogo ljudi, ki obljube ne smatrajo za kaj resnega, ki mnogo obetajo, a malo izpolnjujejo, kakor so tudi takšni, ki mislijo, da jim ni treba vračati izposojenih reči. Ali taki ljudje niso nravstveno dobri, niso poštenjaki, marveč so navadni lahkomisleci, ki polagoma izgubljajo pri poštenih ljudeh svoj dober glas, svoje dobro ime, svoj ugled in svojo veljavo.
Ako mi je kdo zastonj storil kaj dobrega, sem mu dolžen hvaležnost, ki se javlja v tem, da se ga često rad in častno spominjam, da ga spoštujem in da mu tudi jaz pomagam, če potrebuje kdaj pomoči in če mi je mogoče pomagati. Toda žal, da je hvaležnost, ki je za vsakogar sveta dolžnost, tako redka, da človek tako rad pozablja, kar je prejel dobrega od svojega sočloveka, in ne samo da pozablja, ampak da celo dobro često povračuje s hudim. Saj že pravi pregovor: Hvaležnost kaže ti moža, a čednost ta je — bela vrana. Pri tej priliki se obračam zlasti do vas, dragi učenci, ter vas prosim, da visoko cenite to dolžnost in jo tudi izpolnjujte vse svoje življenje. Vi uživate marsikatero podporo za svojega obraževanja: podpira vas gimnazijska podporna zaloga, podpirata vas dijaški kuhinji, podpirajo vas blagosrčni prebivalci našega mesta; ta ali oni uživa celo kako ustanovo. Ne pozabite v poznejšem življenju nikoli teh koristnih zavodov, ustanov in blagih podpornikov, ohranite jim vedno hvaležen spomin, in če ste dosegli lepo službo ali si drugače zagotovili brezskrbno bodočnost, se tudi dejanski spominjajte tistih zavodov, ki tako nesebično podpirajo dijake!
Ako sem komu povzročil škodo, bodisi materialno, bodisi idealno, je moja dolžnost, da jo popravim. Moj bližnjik ne sme trpeti nobene škode zaradi mene: to zahteva javni družabni red. Zlasti je to potrebno tudi takrat, kadar sem koga žalil, ga obrekoval in spravil ob dobro ime. No samo, da ga moram tedaj prositi odpuščanja, ampak treba je, da ga pred svetom zopet postavim v prejšnji stan neomadeževane časti.
Takih primerov bi lahko naštel še celo vrsto, a ti naj zadostujejo!
C.	Četrtič mi je govoriti o neki posebni vrsti dolžnosti. Je namreč neka vrsta izvenrednih dolžnosti, ki jih ne moremo prištevati ni dolžnostim prve ni druge ni tretje vrste. Za te dolžnosti ni nobenih ne javnih zakonov, ne zasebnih predpisov, ne nastajajo iz mojega posebnega razmerja proti drugi osebi ali drugim osebam, ne iz mojega bivanja v tej ali oni deželi ali državi, ne iz mojega stanu, ne iz mojega družabnega življenja itd., za te dolžnosti pa velja vseobči višji zakon človečanstva. Te dolžnosti moram izpolnjevati, ker sem človek, ki se od živali razločuje po podobi božji, po pameti in plemenitem mišljenju, po prosti volji in po čutečem srcu. Te dolžnosti niso navadne, vsakdanje, te so nekaj višjega, nekaj blažjega in plemenitejšega: to so prav človeške dolžnosti, dolžnosti v najvišjem pomenu besede. Njih visokost in plemenitost se javlja že v tem, da zanje, kakor sem gori omenil, ni postavljenih nobenih posvetnih zakonov in naredeb, da se ne moreš kaznovati, če jih prelamljaš. Ako pa drugih dolžnosti ne izpolnjujemo, nas doleteva ali istinita kazen ali neka druga škoda, ker grešimo proti obstoječim postavam in predpisom, najsi bodo samo ustno dogovorjeni, če n. pr. ne bi hotel dati „cesarju, kar je cesarjevega“, bi me izvestno zadela kazen; če pa ne pomorom trpečemu prijatelju ali sobratu ali sosedu, kadar ga je doletela nesreča in je v stiski, me ne more in ne sme nihče kaznovati, a vendar je moja dolžnost, da mu pomagam, če le morem.
So sicer ljudje, ki v takih slučajih trde, da jih nesreča njihovega bliž-njika nič ne briga, kakor jim tudi ni mar njegove sreče, ki jo često motrijo z zavistnim očesom. Toda ti ljudje nimajo srca in tudi ne vedo ali nočejo vedeti, kaj je njih dolžnost in kaj jim ta veleva, ampak so grdi sebičneži, ki jim ni mar človeštva, ne trpečega brata, ki ne poslušajo besed našega neumrjočega Gregorčiča, ko pravi:
„Imaš li brate mnogo od nebes, od bratov ne odvračaj mi očes!
Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče vžival sam ne bo nikoli.
Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje!“
Ne poslušajo ga, ko želi:
„Odprto srce in odprte roke imej za trpečega brata, a trdno zapahni uho in srce, ko trka sovraštvo na vrata.“
Ne poznajo zlatega, plemenitega nauka Kristusovega: Ljubi svojega bliž-njika kakor samega sebe! — To je višek krščanske morale. V izpolnjevanju tega visokega načela se kaže pravo človeštvo. Človek, ki se ravna po tem
načelu, ki izpolnjuje to četrto vrsto dolžnosti, je pravi, je cel človek, ki se razločuje od živali: njegovo človekoljubje, njegova plemenitost v mišljenju in dejanju se blesti v najsijajnejši luči.
D.	Naposled naj še omenim eno vrsto dolžnosti, ki jih marsikdo jako zanemarja: to so dolžnosti proti samemu sebi. Dolžni smo namreč, da skrbimo za svoje telesno in duševno blagostanje: da si varujemo svoje zdravje in ga ne podkapamo s strastmi, z nerednim ali celo razuzdanim življenjem, z lahkomiselnim postopanjem; da skrbimo za svojo prihodnost ter se marljivo učimo in pripravljamo za bodoči poklic; da varujemo, zdržujemo in večamo svojo imovino ter ne živimo razsipno, nič se ne brigaje za dneve prihodnosti in starosti, da smo torej varčni in ščedljivi; da skrbimo za svoje dobro ime, za svojo čast, za svoj ugled, da si te vrline ohranjujemo neoskrunjene ter jih tako tudi nekdaj izročimo svojim otrokom, sorodnikom in potomcem; da skrbimo za svojo dušo, da si jo obvarujemo čisto, da nekdaj ne bo zavržena.
Pri tej priložnosti se zopet obračam do vas, dragi dečki in mladeniči! Vsak izmed vas ima sveto dolžnost, da tudi sam skrbi za svojo bodočnost, da sam varuje svoje zdravje, da sam ohranjuje svojo dušo čisto in snažno. Starši ali sorodniki vas sicer vzgajajo, za vas skrbe, vas podpirajo, toda vsega ne morejo dosegati sami. Tu jim morate vi pomagati.
Ni zadosti, da vas pošiljajo v šolo, da vas hranijo in oblačijo; vaša prihodnost leži v vaših rokah. Če sami prav marljivo, prav vestno uporabljate za pouk odmerjeni čas v šoli in doma ter se tako bližate svojemu smotru, vas ni treba biti strah vaše bodočnosti; sicer pa vsa skrb vaših staršev ne bo imela zaželenega uspeha.
Prav tako ne zadošča, da vas uče in opominjajo, kako morate ravnati s svojim zdravjem, da vas nadzorujejo in na vas pazijo v tem pogledu. Tudi
vi	sami morate svojo skrb obračati na ohranitev svojega zdravja, ki je izmed najdražjih zakladov, ki si jih morate pridobiti. Le živite tako, kakor vas učijo starši, oziroma njih namestniki in kakor vas učimo mi, vaši učitelji in kakor vas naposled uči vaša pamet ter se varujte vsega, kar bi moglo škodovati vašemu zdravju, in prav boste živeli ter ravnali.
Prav isto velja za vašo dušo. Tudi tu nauki in opomini sami in zapovedi same ne pomagajo nič, če se po njih ne ravnate; ampak le tedaj se boste varovali greha, če boste z močno voljo izpolnjevali tiste svoje dolžnosti, ki se ozirajo na bogoljubno in pobožno življenje.
4.	Ali moramo izpolnjevati dolžnosti?
Slišali ste, kaj so dolžnosti, kolikere in kako mnogovrstne da so, in videli ste, da vsak hip zadenete ob kako dolžnost.
Ali marsikdo bi mogel dvomiti o izpolnjevanju svojih dolžnosti rekoč: „Dobro! Uvidim, da so dolžnosti, da morajo biti, da so raznovrstne; ali vpraša se, če jih tudi moram in kako jih moram izpolnjevati.“
Tudi temu vprašanju hočem dati povoljen odgovor ter hitro in kratko reči: Dolžnosti moramo izpolnjevati.
a. Že iz pojma dolžnosti samega izvira za nas obveznost njih izpolnjevanja. Kar je za nas dolžnost, to smo dolžni izvrševati, in kar smo dolžni, to moramo.
b. Uči nas to nadalje tudi tisoč- in tisočletna človeška navada in vaja: dolžnosti so bile, odkar je človek na svetu, dasi jih ni bilo toliko kakor dandanes in dasi čuvstvo za njih izpolnjevanje v starodavnih časih morda ni bilo tako fino in tako razvito kakor pozneje, ko sta kultura in krščanstvo mogočno vplivali na spoznavanje dolžnosti in na dolžnostno čuvstvovanje. Ali to smelo trdimo, da opažamo povsodi sledove o dolžnostih in njih izpolnjevanju, kakor daleč nas sploh zgodovina vodi nazaj v starodavne dobe človeškega življenja. S kulturo in krščanstvom pa je rastlo število dolžnosti in je rastla zavest o potrebnosti njih izpolnjevanja.
c. Uči nas pa to potrebnost tudi ves družabni človeški red. Ako bi ljudje ne hoteli izpolnjevati svojih dolžnosti, bi kmalu nastal, kakor sem mimogrede opomnil takoj v začetku, velik nered in prepir. Ne bilo bi mogoče, mirno živeti ter brez strahu uživati plodove svojih rok, svojega uma, svoje olike in naobrazbe. Tudi bi ne bilo napredka, nihče ne bi hotel delati ni zase ni za svojega bližnjika, človeška družba bi razpadla in se poživinila: splošni poboji in umori, splošne tatvine in splošna ropanja bi bile strašne posledice splošnega zanemarjanja dolžnosti.
c. Moramo pa dolžnosti tudi zaradi tega izpolnjevati, ker se inače kaznujemo.
Mnogo je namreč takih dolžnosti, za katerih kršitev je postavljena, kakor sem že omenil, kazen. Zakaj človeška narava je slaba in bolj nagnjena k hudemu nego k dobremu. Zavoljo tega bi se marsikdo rad udajal malomarnosti, lenobi ter brezbrižnosti in ne bi hotel izpolnjevati svojih dolžnosti, ko bi ne bilo določenih kazni za tiste, ki jih nočejo izpolnjevati.
d. Izpolnjevanje dolžnosti pa je za nas tudi zelo koristno. Že iz tega samopašnega razloga jih moramo izpolnjevati. Hrepenenje po lastni sreči, po lastnem blagostanju ni samo ležeče v človeški naravi, ampak je naravnoč pravica poedinega človeka. Zato smo vsi več ali manj sebični ter skušamo in želimo biti srečni. Do sreče pa nas izvestno vodi zvesto izpolnjevanje dolžnosti. Kdor namreč prav, marljivo in vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, ta lahko premaguje vse življenske težkoče, si morda celo pridobi premoženja, izvestno pa si gradi na temelju zadovoljnosti pravo srečo, kolikršno je sploh možno doseči na tem svetu. Kajti poleg materialne sreče, to je tiste, ki leži v dobrih dohodkih, v imetju in dobičku, si pridobivamo z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti še tisto vzvišeno duševno srečo, ki jo daje dušni mir, dušno zadovoljstvo in mirna vest, ki jo daje dobro, pošteno ime, čislanost in lep ugled pri ljudeh. Nič ne more v nas zbujati tistega sladkega čuvstva
zadovoljnosti v taki meri, kakor verno in zvesto izpolnjevanje dolžnosti in ne morem si misliti bolj blaženega čuta, nego če morem in smem zvečer leči k počitku s sladko zavestjo: „Glej, danes si zopet izpolnil vse svoje dolžnosti.“
e. Kako pa je s tistimi, ki ne poznajo svojih dolžnosti, ali če jih poznajo, jih nočejo izpolnjevati? Izkušnje in življenje nas uče, da trpe taki ljudje mnogo škode, da so krivi svoje lastne nesreče, da se često materialno in duševno popolnoma uničujejo.
Kdor ne izpolnjuje svojih stanovskih dolžnosti, bodisi da je v javni, bodisi da je v zasebni službi, bodisi da je sam svoj gospod, ta si sam silno škoduje, če n. pr. zdravnik ni vesten v izpolnjevanju svojih dolžnosti, ga bolniki zapuščajo ter ne iščejo več pri njem pomoči; pride ob dober glas, ker začenjajo praviti o njem, da noče v sili rad postreči in pomagati. Iz tega izvirajo zanj manjši dohodki, ki naposled celo lahko čisto usahnejo. Preziranje stanovskih dolžnosti mu torej dela veliko škodo. Če trgovec prodaja slabo blago za drag denar, polagoma izgubi svoje odjemalce in trpi škodo: trgovina mu nazaduje, če kmet ne obdeluje marljivo polja, ampak rajši pohajkuje ali pijančuje, pojde njegovo gospodarstvo kmalu rakovo pot in njegova kmetija lahko pride na boben. To velja za vsakega rokodelca, za vsakega delavca, sploh za vsakogar, ki mora sam skrbeti za svoj kruh. „Kakršno delo, takšno plačilo" pravi star pregovor.
Marsikdo je že izgubil lepo, dobro službo, ker ni hotel vestno izpolnjevati svojih dolžnosti, marsikdo je že prišel ob lep dobiček, celo ob premoženje po zanemarjanju svojih dolžnosti. Takega človeka pa tudi ljudje nehajo spoštovati ter se ga izogibljejo, kar je velika duševna izguba. Ali ni že ta materialna ali duševna škoda zadosten razlog za izpolnjevanje dolžnosti?
f. Toda navedimo še dva! Dolžnosti nam je namreč izpolnjevati tudi zaradi tega, ker se tako povzdiguje naša nravstvenost in krepi naš značaj. V tem neprestanem boju, ki ga mora človek bojevati za svoj obstanek, za ohranitev svoje nravstvenosti, se čisti njegovo mišljenje, se blažijo njegovi nazori ter jači njegova volja; kajti težko je, izpolnjevati vse dolžnosti in zato je treba premagovanja in duševnega boja. Čim večkrat pa kdo zmaga v tem boju, tem krepkejšega in močnejšega se čuti za nadaljnji boj, za nadaljnje izpolnjevanje dolžnosti. Zaradi tega laže ostane plemenit in pošten tisti, ki mu je prenašati razne življenske težave, ki se mu jo boriti za življenski obstoj in za ohranitev nravstvenosti, nego tisti, ki mu tega boja ni treba in ki ne pride mnogokrat v izkušnjave; ta-le pri prvi priložnosti podleže v takem boju in takim izkušnjavam.
g. Dolžnosti moramo naposled izpolnjevati tudi zaradi toga, ker tako delujemo za bližnjika, za narod, za človeštvo.
Znanost in umetnost, omika in kultura človeška so le zategadelj napredovale, ker so živeli v raznih časih in dobah mnogi ljudje, ki so se prav zavedali svojih dolžnosti ter jih navdušeno izpolnjevali, zlasti tiste najvišje
in najplemenitejše, ki smo jih gori imenovali prav človeške, četudi sami čestokrat od tega izpolnjevanja niso imeli nobenega dobička, nobene koristi.
Saj tako dosegamo višek značajnosti, višek prave nravstvenosti, če ne izpolnjujemo svojih dolžnosti zato, ker bi sicer trpeli kazen; če jih ne izpolnjujemo radi tega, ker imamo korist od njih izpolnjevanja; če jih tudi ne izpolnjujemo zaradi ljudi, da bi nas ti hvalili, povzdigovali ter častili; ampak če jih izpolnjujemo zgolj zategadelj, ker poznamo njih etiško vrednost, ker smo prepričani, da dolžnosti morajo biti, da je od njih izpolnjevanja zavisen obstanek in napredek vsega človeštva. Kadar smo dosegli v svojem etiškem naziranju in v svojem nravstvenem razvoju stališče, da lahko porečemo: Vse, kar je zame istinita dolžnost in kar sem spoznal za svojo dolžnost, moram izpolnjevati brezpogojno, brezuvetno in brez obotavljanja, le takrat stojimo na edino pravem, nravstveno popolnem stališču, le takrat izpolnjujemo dolžnosti s prosto voljo.
h.	Ali moramo torej izpolnjevati tudi tiste višje, tiste prav človeške dolžnosti, ki sem jih gori omenil na četrtem mestu? Izvestno jih moramo. Če so tudi te dolžnosti tako vzvišene, da zanje ne veljajo nobene posvetne kazni, da te-le zanje sploh niso postavljene, ker se nihče ne sme in ne more siliti, da jih izpolnjuje : so vendar dolžnosti, in ker so dolžnosti in še tako imenitne, smo zavezani, da jih izpolnjujemo, če le moremo, ako nam je marsikrat tudi težko, jih izvrševati. Moramo pa jih izpolnjevati prav zavoljo tega, ker smo, kakor sem že prej omenil, ljudje, ker nam mora biti mar naše človeške vrednosti, ker moramo hrepeneti po vzvišenem smotru in se ne smemo pogrezati v nižine nevrednosti in brezmejne samopašnosti, v kateri se ne razločujemo od živali. Kdor hoče svojo nalogo kot človek dobro in prav vršiti, si mora najprej biti v svesti, da ni sam zase na svetu, ampak da živi tudi za vse človeštvo, čigar član je; da mora pomagati sočloveku, sobratu; da mora delovati za povzdigo in blagost vsega človeštva in takim potem postati njega vreden član. Kdor te svoje dolžnosti ne spoznava in ne priznava, ta sploh ni vreden, da je človek; le kdor se zaveda teh prav človeških dolžnosti, kdor jih pozna in zvesto in s prepričanjem izvršuje: ta zasluži, kakor sem že trdil, ime pravega in celega človeka.
Opomniti pa mi jo pri tej priliki, da moramo poznati svoje dolžnosti, če jih hočemo vestno izpolnjevati. A to ni posebno težko. Že vest sama nas natanko uči, je li to in ono naša dolžnost ali ni; uče nas pa tudi starši, vzgojitelji, učitelji; učita nas izkušnja in življenje; uči nas cerkev; uče nas javne oblasti in javni zakoni, predpisi in razne naredbe. Treba je samo, da so pobrigamo za svoje dolžnosti, da ne živimo kakor ljuba žival, kateri je le mar njenih nagonov in poželenj.
Često si tudi marsikdo naprti dolžnosti, katerih bi mu ne bilo treba. Marsikrat se n. pr. kdo da voliti v odbor kakega društva ali v kak javen zastop. S tem prevzame posebne dolžnosti: skrbeti mora za povzdigo, za ugled
in za napredek dotičnega društva, dotičnega zastopstva ter izpolnjevati razne predpise, tikajoče se tega novega dolžnostnega kroga. Ni mu sicer bilo treba prevzeti tistega častnega mesta in si z njim naprtiti novih dolžnosti, toda kakor hitro in ker jih je prevzel, jih tudi mora izpolnjevati, ako mu je mar njegovega ugleda in njegove časti.
Toda žalibog moram priznavati, da je dandanašnji toliko ljudi, ki niti ne poznajo svojih navadnih dolžnosti, kam li te pravkar navedene, ali če jih poznajo, jih nočejo izpolnjevati. Ne poznajo dolžnosti ni proti Rogu ni proti oblastim ni proti bližnjiku ni proti samemu sebi ni proti človeštvu sploh. Odtod pa izvira toliko uboštva in bede, toliko nezadovoljnosti in nestrpnosti, toliko prepirov in sovraštev, toliko nezgod in nesreč, toliko hudobij in zločinstev!
II.
O g-ojenju čuvstva	dolžnosti.
Spoznali smo, da ni človeka brez dolžnosti, da je dolžnostni krog za vsakogar jako obsežen, da so dolžnosti mnogovrstne in mnogoštevilne, da mora vsakdo svoje dolžnosti izpolnjevati, če hoče biti vreden član človeške družbe, da je zvesto izpolnjevanje dolžnosti izvir blagostanja in sreče. Zategadelj pa je tudi vseh staršev in vseh vzgojiteljev najvišja dolžnost, da razumno, premišljeno, marljivo in vztrajno zbujajo in gojijo v svojih otrocih in gojencih čuvstvo za dolžnosti. Vzgoja mora mladega človeka dovesti tako daleč, da mu izpolnjevanje dolžnosti ni več težko delo, ki ga izvršuje površno in malomarno; da mu ni neprijetno breme, ki ga nosi nejevoljen in prisiljen; da dolžnosti ne zanemarja lahkomiselno, ampak da jih izpolnjuje rad in vesel in da vztraja pri tem izpolnjevanju, ker je prepričan, da tako dela na korist i sebi i vsemu človeštvu.
Kako nam je torej postopati, da dovedemo otroke ali gojence do tega lahkega in vztrajnega izpolnjevanja dolžnosti?
Premišljujmo v ta namen naslednje nasvete, ki se mi zde vredni uvaževanja!
1.	Navajajte rano svoje otroke izpolnjevanja dolžnosti!
Navaja spada med tista vzgojna sredstva, ki se najlaže in najčešče rabijo; saj se celo nespametna žival temu ali onemu privadi. Dušeslovje in izkušnja nas namreč učita, da tem laže in rajši kaj storimo, čim večkrat smo storili. Odtod prihaja pregovor: Navada železna srajca. Težko se je torej tega odvaditi, čemur smo se privadili. Navadno ima ta rek slab pomen; sicer pa ga lahko rabimo tudi v dobrem zmislu: če smo se navadili kreposti, so nam ljube in ni nam težko njih izvrševanje. Bolj ko smo se torej navadili izpolnjevanja dolžnosti, rajši in laže jih izpolnjujemo. Zategadelj je treba, da se že otročiček tega navadi: začnite otroke zarana, navajati, da izpolnjujejo svoje
dolžnosti; kajti tudi že majhni otroci imajo dolžnosti, če jih tudi še ne umejo, četudi ne vedo, kaj je dolžnost. Toda polagoma jih začno spoznavati, če jih starši prav uče in vzgajajo. Kmalu namreč uvidijo, da je to njihova dolžnost, kar starši zapovedujejo ali prepovedujejo. Otroci naj se torej seznanijo s pojmom in z obsegom dolžnosti.
2.	Spoznavajte dolžnosti!
Ako hočete svoje otroke, oziroma gojence učiti, katere dolžnosti jim je izpolnjevati, morate najprej sami dobro poznati obseg njihovih dolžnosti. Zato morate o tem često premišljevati in skrbeti, da spoznavate te dolžnosti in jih ne prezirate. Dolžnosti otrok, ki jih imajo do vas, sicer poznate, poznate tudi tiste, ki jih imajo do Boga in do bližnjika, če se tudi često premalo brigate zanje. Izvestno slabo pa poznate dolžnosti svojih otrok do šole in učiteljev. Da se o teh poučite, hodite popraševat o njih ravnatelja in profesorje; prihajajte marljivo k roditeljskim sestankom, pri katerih se razpravlja o takih vprašanjih; proučujte naposled prav vestno in natanko disciplinarni red, ki obsega vse predpise, ozirajoče se na učence naše srednje šole! V tem redu se govori: a. o verskih vajah, b. o vedenju v šoli, c. o šolskih zamudah, č. o vedenju zunaj šole, d. o šolskih kaznih. V vsakem teh poglavij je več odstavkov, ki natanko določujejo, kaj je učencu dovoljeno, kaj ne; kaj mora izpolnjevati, kaj opuščati; kako se mora vesti v šoli, kako zunaj šole; kako proti profesorjem, kako proti součencem; sploh vse njegove dolžnosti do šole, ki jih ni malo, so tam zapisane. Ta disciplinarni red morajo natanko poznati kakor učenci sami tako tudi njih starši ali vzgojitelji, oziroma namestniki. Ali kaj navadno opazujemo? Marsikateri oče in marsikatera mati in še marsikdo drug, ki mu je izročena skrb za srednješolsko mladino, ne pozna teh predpisov. Morda jih je pogledal od zunaj, ko mu jih je učenec predložil v podpis, morda celo prelistal, a poglobil se ni v njih vsebino. Prosim vas torej pri tej priložnosti, nabavite si ta disciplinarni red, če ga še nimate, in ga proučujte, da si boste v svesti vseh šolskih dolžnosti svojih otrok ali gojencev.
Razen tega pa rabite besedo „dolžnost“ pri svojem vzgojnem delu vsak dan ne samo po enkrat, ampak po večkrat. Učenec naj jo sliši vsak dan, in sicer čestokrat, da se je jame zavedati. Večkrat ko jo sliši, bolj se obrača njegova pozornost nanjo: začne o njej premišljevati, preudarjajoč, da mora za to besedo tičati kaj posebnega, pomembnega, ker tolikokrat bije na njegova ušesa. Pravite mu torej približno tako-le: „Zjutraj zgodaj vstajati, je koristno, torej je to tvoja dolžnost. Kadar si se oblekel, je tvoja dolžnost, da Boga zahvališ, da te je obvaroval čez noč. Nato je tvoja dolžnost, da želiš staršem ali vzgojiteljem ,dobro jutro1 ter se pripravljaš za šolo, ponavljaje to, kar si se učil prejšnji dan. Kadar si zajtrkoval in se je približal čas odhoda v šolo, pospravi vse svoje reči, poglej, če imaš vse s seboj,
česar potrebuješ, ter premisli, kaj boste delali v šoli, da ničesar ne pozabiš doma; kajti to je tvoja dolžnost. Prav tako je tvoja dolžnost, da pojdeš o pravem času v šolo, da se na poti v šolo vedeš mirno, spodobno, vljudno in pošteno. V šolo prišedši, bodi miren in ne razsajaj, a med poukom pazljivo poslušaj nauke; zakaj to je tvoja dolžnost. Tudi moraš gospode profesorje spoštovati, jih lepo pozdravljati in ubogati, saj veš, da je to tvoja dolžnost..
Tako naj bi vzgojitelj postopal ves dan do večera! Zvečer naj bi pa učenci dajali račun o svojem podnevnem delovanju ter se svojim roditeljem ali vzgojiteljem takorekoč izpovedavali o izpolnjevanju svojih dolžnosti. Ti-le naj bi jih izpraševali o raznih dolžnostih, oni pa naj bi odgovarjali, so jih li izpolnjevali. Zlasti naj pravijo, ali so se vestno, marljivo in dobro pripravljali za šolski pouk prihodnjega dne ter napisali vse svoje naloge. Ta vsakdanja kontrola je neizogibno potrebna, da se učenci navadijo misliti na svoje vsakdanje šolske dolžnosti in da ne postajajo brezbrižni in lahkomiselni. Naravno je, da le tedaj dosega svoj namen, če so otroci resnicoljubni in ne lažejo. Toda o tem vprašanju mi tu zdaj ni govoriti.
3.	Dajajte otrokom dober zgled!
Dober zgled je kakor sploh izmed najboljših in najizvrstnejših vzgojnih sredstev, tako zlasti blagodejno učinkuje na izpolnjevanje dolžnosti.
Saj že sam pregovor pravi: Besede mičejo, zgledi vlečejo. Nauki so dobri, zgledi so boljši; kazni so dobre, zgledi so boljši, ukazi so dobri, zgledi so boljši. Vzgledno, dobro, lepo in blago življenje je večjega in trajnejšega učinka nego najsijajnejša propoved. Koliko vzvišenih zgledov o krepostnem, blagem, posnemanja vrednem življenju daje učencem posvetna in cerkvena zgodovina! Koliko jih daje ves ostali pouk! Koliko jih dobivajo v javnem in zasebnem življenju! — A tudi domača hiša bi tu ne smela zaostajati, ona bi marveč morala biti prva, ki naj bi izpodbujala otroke z dobrim in lepim zgledom na izpolnjevanje dolžnosti.
V	zgodovini n. pr. čitajo učenci o Sokratu, da je bil vzor v izpolnjevanju dolžnosti, zlasti tistih prav človeških. Tako je rešil svojega učenca Alkibiada iz smrtne nevarnosti v bitki pri Potideji leta 432. pred Kristusom ter ga zanesel iz boja v varno zavetje, za kar je bil odlikovan z meščansko krono, danes bi rekli, z redom „železne krone“. V nesrečni bitki pri Deliju je Ksenofontu rešil življenje. Mladino je učil lepega, vzornega življenja ter naposled junaško umrl za svoje prepričanje. — Kako mora vojak žrtvovati celo življenje za izpolnjevanje dolžnosti, jih uči tisti vojak stražnik v Pompejih, ki je pred več ko 1800 leti hrabro umrl na svojem Stražišču, ko je začel Vezuv ogenj bljuvati. Drugi so mogli bežati in marsikdo si je tako rešil življenje, on pa je moral ostati na svojemu mestu — to je bila njegova vojaška dolžnost — in je tako našel smrt v dimu in pepelu.
V jezikovnem nemškem pouku čitajo Burgerjevo balado „Das Lied vom braven Mann“. Tu se jim pripoveduje, kako je leta 1776. reka Adiža s svojim ledom razrušila most, ki je jia njem stala mitarjeva kočica. Samo tisti steber, ki je nosil hišico, je še stal sredi razburkanih valov in strašnih ledenih plošč, ki so butale obenj. Nihče si ni upal rešiti ubogega mitarja, njega žene in otročičev, tudi tedaj ne, ko je prijezdil neki grof ter obljubil rešilcu mošnjo cekinov. Naposled pride preprost kmetič ter z občudovanja vrednim pogumom, tvegajoč se življenja, reši obupno rodbino mitarjevo. A ko ga vsi slave kot junaka in rešitelja in mu grof ponudi obljubljeno zlato darilo, se obrne rekoč: „Nisem za denar rešil mitarja in njegovih ljubljencev, ampak ker je to bila moja krščanska dolžnost. Dajte denar tej ubogi rodbini!“ Rekši te besede, je izginil v množici.
O tem plemenitem kmetiču veljajo besede angleškega pisatelja E. Smilesa, ki pravi: Ne tisti mož, ki daruje svoj denar, je pravi dobrotnik svojega rodu, marveč tisti, ki daruje samega sebe. Moža, ki daruje svoj denar, javno poveličujejo, moža, ki daruje svoj čas, svojo moč, svojo dušo, ljubijo.
Kolikokrat se učencev pozornost obrača na našega presvetlega cesarja, ki še zdaj kot skoraj osemdesetleten starček vzorno izpolnjuje svoje dolžnosti.
Najlepši zgled za izpolnjevanje dolžnosti pa jim daje Kristus sam, ki je bil Očetu pokoren do smrti. Toda bolj nego čitani zgledi in bolj nego oni, o katerih se jim pripoveduje, vplivajo tisti, ki jih sami opazujejo.
V vsakdanjem življenju lahko čestokrat vidijo čine, ki so posledica storjenih dolžnosti. Kolikokrat reši plemenit človek koga strašne smrti! Kolikokrat žrtvuje kdo samega sebe vseobči koristi! — Bil je mož, ki je velik dol svojega življenja posvečeval človekoljubnim delom. Zlasti je rad posečal uboge bolnike, tudi take, ki so bili bolni za nalezljivimi in nevarnimi boleznimi, ter jih tolažil in jim pomagal, kolikor je mogel. Ko so ga prijatelji opominjali, da naj ne hodi med te bolnike, ker lahko sam oboli, jim je dejal: „Med družabne dolžnosti spada tudi dolžnost, pomagati bolnikom in ubožčkom ter jih tolažiti; ker pa sem človek in se zavedam svoje človeške vrednosti, je moja dolžnost, da hodim tolažit bolnikov in jim pomagat.“
Nekdo je rešil s svojo nesebično pogumnostjo iz ljubezni do človeštva čisto neznanega človeka strašne smrti v ognju. Nihče si ni upal v gorečo hišo, on pa je skočil vanjo vkljub smrtni nevarnosti ter prinesel onemoglega starčka na svojih ramah iz plamenov. Ko so ga vsi hvalili ter občudovali, je rekel preprosto: „Ne zaslužim nobene hvale in nobene odlike, storil sem le svojo dolžnost.“ Tako visoko je cenil ta mož dolžnosti proti svojemu bližnjiku.
Kolikokrat morata zdravnik in duhovnik po dne in po noči biti pripravljena, da pohitita k bolniku, oni-le, da pomaga njegovemu telesu, ta-le, da ozdravi njegovo dušo. Ne smeta se zbati dolgega pota, ne hudega vremena, ne temne noči. Iti morata, to je njuna dolžnost.
Dalje učenci tudi v šoli opazujejo, da morajo vsi učitelji svojo težke stanovske dolžnosti do pičice izpolnjevati. Ali je morda kdo izmed vas, cenjeni starši, oziroma njih zastopniki, že natančneje premišljeval, kako je naporno delovanje učiteljev, kako žrtvujejo šoli in učencem vse svoje najboljše duševne moči?
Kadar ura odbije in pozvoni, mora učitelj stopiti v razred: mora torej biti jako natančen in točen. Nato mu je vso uro neprenehoma duševno delati, in sicer prav naporno: mora strogo paziti na red in disciplino, ker brez nje ni uspešnega pouka; mora zastavljati premišljena vprašanja ter paziti na vsako besedo, na vsak odgovor učencev, da lahko popravlja ali daje popravljati, kar ni prav; mora zbujati med učenci zanimanje za pouk, jih privajati do samodelavnosti, do skupnega sodelovanja; sploh mora uvaževati vse tisto, kar spada k njegovim metodiško-poučevalnim sredstvom. Že po prvi uri se čuti utrujenega, a delati mora naprej še drugo in še tretjo, večkrat celo tudi četrto uro. So pa celö dnevi, ko mu je poučevati pet do šest ur. A s tem poukom je storil šele en del svojih stanovskih dolžnosti. Zunaj šolskega pouka še ga čaka marsikatero drugo šolsko delo. Vsak dan se mora skrbno pripravljati na pouk prihodnjega dne: izbrati, urediti, razdeliti, ponoviti mu je učno tvarino ter premisliti, kako jo drugi dan najbolje poda; priskrbeti si mora učnih pripomočkov, nazoril in drugih za dobro in jasno razlaganje potrebnih reči. Nadalje mu je pregledovati in popravljati pismene naloge učencev, hoditi k predpisanim konferencam, učence v šolskih odmorih in pri verskih vajah nadzorovati, staršem in njih namestnikom dajati pojasnila o napredku in vedenju učencev, pisati konferenčne in druge zapisnike, izpričevala in kataloge in opravljati zlasti kot varuhu kabinetov in knjižnic ter kot razredniku še marsikatere druge posle.
Učenec torej dobiva v šoli marsikatero izpodbudo za izpolnjevanje dolžnosti: v raznih učnih urah po izvrstnih zgledih, o katerih čita in sliši učitelja govoriti, pa tudi neposredno po učitelju samem, po njegovem vestnem šolskem delovanju. Življenje mu tudi daje mnogo lepih zgledov, in če se tem zgledom še pridružuje domača hiša s svojim zglednim postopanjem, ni se bati, da bi vsi ti vplivi bili zaman, marveč pričakovati je z naj večjo gotovostjo, da se bode tudi pri njem uresničil že gori navedeni rek: Besede mičejo, zgledi vlečejo.
Skrbite torej, da boste i vi z dobrim zgledom navduševali svoje otroke ali gojence za zvesto in vztrajno izpolnjevanje dolžnosti!
Ako učenec doma opazuje, da starši ali njih namestniki ter vzgojitelji prav vestno in zvesto opravljajo svoje stanovske in druge dolžnosti, jih začne tudi sam posnemati. Otrok vidi vsak dan na lastne oči, da hodi oče na delo in se trudi ves dan za svojo družino, bodisi da je obrtnik, rokodelec ali delavec, bodisi da je uradnik, učitelj ali zdravnik, bodisi da je trgovec ali prodajalec; vidi, da mati doma pridno dela, v hiši vzdržuje rod, skrbi za
snago, lirano itd., opazuje, da skrbita obadva za blagostanje svojih otrok; spoznava, da zvesto izpolnjujeta svoje verske in še druge dolžnosti: kako bi ne učinkoval ta lepi zgled na njegovo dovzetno dušo v najboljšem pogledu, kako bi ne zbujal v njej čuvstva za izpolnjevanje dolžnosti? Ako se učenec pri takih zgledih ne nauči spoznavati in ljubiti dolžnosti ter si prizadevati, da jih zvesto izpolnjuje, potem se jih tudi pozneje nikoli več ne nauči v življenju.
4.	Bodite dosledni v ukazovanju!
Bodite dosledni v zahtevi, da otroci morajo izpolnjevati svoje dolžnosti! Kar ste spoznali za njihovo dolžnost, to tudi dosledno zahtevajte! Ni prav, če se danes pobrigate za njihove dolžnosti, jutri vam jih ni mar; če jim danes dovolite, kar ste jiin včeraj prepovedali, jutri jim pa prepoveste, kar ste jim danes dovolili. Kdor tako postopa, je nedosleden v svojem postopanju, nedoslednost vzgojiteljeva pa je velika nevarnost za gojencu. Če n. pr. danes od otroka zahtevam: Pospravi svoje knjige, zvezke in druge reči, preden pojdeš v šolo, preden pojdeš na izprehod, preden pojdeš spat, jutri pa opustim to zahtevo ali morda celo sam pospravim, kar je otrok pustil v neredu: sem že grešil proti važnemu načelu doslednosti in sploh proti pravi vzgoji. Ako pa to ponovim ali celo večkrat storim, se kmalu pokažejo slabe posledice: otrok mojega ukaza ne smatra več za resnega in pospravljanja ne za svojo dolžnost in jo tem večkrat zanemari, čim večkrat sem jaz nedosleden.
Treba je torej vztrajne doslednosti, ki je izmed najimenitnejših kreposti vsakega vzgojitelja. Doslednost pa obenem tudi pripravlja na čvrsto voljo, ki o njej zdaj nadaljujem svoje nasvete.
5.	Vzgajajte v otrocih krepko voljo!
Pot dolžnosti je često trnjeva pot: velike težave je treba premagovati ter svoja ušesa in svoje oči zapirati proti mnenju, očitanju ali zapeljivosti sveta in zatajevati svoja poželenja.
Kolikokrat pridejo naše dolžnosti v navzkrižje z našim čuvstvovanjem in poželenjem, z našimi nagnjenji in strastmi ter z raznovrstnimi življenskimi položaji. Kolikokrat se bori v nas dobra volja in naše čuvstvo za dolžnosti, ki zahteva od nas, da izpolnimo neko določeno dolžnost, z drugim močnejšim čuvstvom, ki nas zapeljuje, da naj je ne izpolnimo. Takih borb je vse polno človeško življenje: vsak dan jih lahko pri sebi opazujemo in pri drugih, vsak dan lahko čitamo o njih, življenje velikih mož in žena, mučenikov in svetnikov nam svedoči o njih.
Znana je povest o sodniku, ki je moral svojega lastnega sina obsoditi v težko ječo. Kako je pač trpela njegova duša, kako se je borila očetova ljubezen z dolžnostjo sodnikovo v eni in isti osebi, ko je vodil pravdo in naposled izrekel sodbo! Lahko bi bil rešil svojega sina, toda pregrešil bi se
bil proti svoji vesti ter svoji sodnijski dolžnosti; rajši se je torej po težkem boju odločil, da zadosti čuvstvu pravicoljubnosti, izpolni svojo dolžnost ter ostane poštenjak.
Nekoč sem čital povest o ubogem starčku, ki je poznega, mrzlega, deževnega jesenskega dne šepal slabo 'oblečen in lačen po ulicah večjega mesta. Zdaj pa zdaj je potegnil nekaj v papir zavitega iz žepa, obstal, pogledal, zopet vtaknil v žep ter šepal dalje. Zdajci zagleda na gostilni napis: Tukaj se dobiva za 50 h topla večerja in prenočišče. On, siromak ni imel hišice, kjer bi prenočil, in lačen je bil, tako lačen. Zopet je potegnil zavitek iz žepa, ga pogledal, milo pogledal tudi na tisti napis, zmajal z glavo ter težko se opiraje na palico, šental dalje, dokler ni dospel do policijske stražnice. „Česa iščete tako pozno tukaj ?“ se je zadrl uradnik nad ubogim starčkom, „blato in mokroto mi nosite v sobo.“ — „Oprostite, gospod,“ je odgovoril, položivši na mizo oni zavitek, ki je v njem bilo 50 h. „Ta denar sem našel, vest mi ni dala miru, moral sem ga semkaj zanesti, ker ne poznam tistega, ki ga je izgubil.“ „Čemu me motite v tem slabem vremenu in tem poznem času?“ se je nad njim obregnil uradnik.	„Ali	ne bi bilo	časa dovolj za te ničeve	vinarje, ko bi jih bili prinesli	jutri	ali pri lepšem vremenu?“ — Na to	ga
jame izpraševati, kdo in odkod da je, in ko spozna, da je lačen siromak brez ‘strehe, ga povrhu še da zapreti. Taka je bila ubožčku plača za njegovo tanko vest in rahlo čuvstvovanje, njemu, ki se je, gredoč na policijo, bojeval s seboj, ne bi li obdržal onih 50 h, zlasti takrat, ko je stal pri oni gostilni, ki bi v njej lahko bil dobil za ta denar toplo večerjo in prenočišče.
Ta siromak je imel trdno voljo, je premagal izkušnjavo in izpolnil svojo dolžnost, toda koliko je takih,	ki je	nimajo, ki	v takem slučaju omagajo	ter
pozabijo, kaj je njihova dolžnost, in	cesto celo	zagreše hudodelstvo!
Popolno izvrševanje dolžnosti je torej le tistemu mogoče, ki mu je čvrsta, krepka, nepremagljiva volja. Jasno je pri tem, da mora naša volja biti obrnjena proti dobremu in blagemu: le takrat je prava, koristna in blago-nosna. Volja, obrnjena proti slabemu, ni nič vredna, bodi še tako močna in jaka.
Zgodovina in vsakdanje življenje nas učita, koliko hudobnega lahko počenjajo ljudje, katerih volja je močna, toda nagnjena k slabemu; učita pa nas tudi, kako plodonosno in plemenito je delovanje tistih, ki s svojo krepko voljo hrepene po lepem, blagem in dobrem, ki s svojo močno voljo združujejo blago srce. Mož krepke volje in blagih ciljev ter namenov sam lahko izpolnjuje vse dolžnosti, pa tudi druge vnema in pridobiva zanje. S svojo močno in izrazito osebnostjo vlada v svojem krogu ter navdušuje svoje prijatelje in sodruge za blage namene in plemenita dejanja.
Kakšni pa so brezvoljni omahovalci? Zdaj se obračajo sem, zdaj tja, kamor jih veter nagiblje. Zdaj bi radi to storili, kar je prav, kar je njihova dolžnsot, zdaj jim je zopet odveč, jim preseda. Zdaj poslušajo tega, zdaj onega
nimajo volje, niti da hi storili kaj dobrega, niti da bi zagrešili kaj posebno hudega. Brez značaja so, brez prave volje. Žalibog da je večina ljudi takih:, to	so tisti, ki se	ne brigajo za nič,	ki jim	ni mar ne	dobrega ne hudega,
ki	so mlačni in nemarni, ki so slabi	ter se	dado vladati,	ki so tnalo za kla-
- divo krepke volje.
Pravim torej	dalje: Obračajte	voljo	svojih otrok, oziroma gojencev neprestano	na dobro, blago	stran,	krepite jo	v plemenitih de-
janjih ter jih vzgajajte v korenite, blage značaje!
Iz krepke, k dobremu obrnjene volje se porodi ter zraste pravi pogum. Poguma pa je treba za težka, velika dejanja. Kar je velikega na svetu, vse je dosegel in dovršil pogum: vse velike iznajdbe, vsa odkritja dežela in tudi velike države so posledica poguma; velike pravice so se izvojevale s pogumom; za vsako zmago, naj je bila pridobljena s telesom, naj z uma svetlim mečem, naj z blagostjo srca, je bilo treba krepke volje in poguma.
Pogumnih src zlasti potrebujemo za izvrševanje tistih dolžnosti, ki so najtežje, kadar se je treba bojevati za svoje prepričanje in morda celo žrtvovati svoje življenje za svojo navdušenost, za svojo visoko dolžnost. Najlepši dokaz takega poguma, ki umrje za svoj vzor in za to, kar smatra za svojo dolžnost, so vsi mučeniki.
Znana je morda povest o tistem puščavniku, ki je okoli leta 400. po Kristusu daroval svoje življenje, da bi odpravil krute gladiatorske boje.
Pri starih Rimljanih so namreč bile več sto let v navadi bojne igre, ki so se izvajale v takozvanih amfiteatrih, kjer so se ljudje bojevali z divjimi zvermi, pa tudi med seboj. Za preganjanja kristjanov so te-le metali divjim zverinam, da so jih raztrgavale. Sicer pa so se obrazovali in vežbali posebni bojniki, ki so nastopali v omenjenih glediščih. Zvali so jih gladiatorje. Največje tako gledišče je bil v Rimu takozvani kolisej, kjer je lahko sedelo ter gledalo nad 80.000 ljudi. Kadar so se uprizarjale te igre, je drlo vse v kolisej: možje, žene, otroci, da bi se naslajali na teh krvavih igrokazih. Navadno ljudstvo in plemenitaši, državni uradniki ter najvišji dostojanstveniki in celo cesar sam so se tamkaj zbirali, hrepeneč po teh igrah. Mimo cesarja idoči gladiatorji so ga vselej pozdravili rekoč: „V smrt gredoči te pozdravljajo.“ Igre so trajale pozno v noč, dokler ljudje niso bili pijani prelite krvi. Razume se, da so te krute igre kaj slabo vplivale na rimsko ljudstvo, da so množile njegovo sirovost, brezsrčnost in nemoralnost.
To je bolelo nekega starega puščavnika, ki je sklenil odpraviti te krvave boje, ako bi tudi moral dati svoje življenje za to idejo. Ko so torej zopet bile napovedane gladiatorske igre, je tudi on šel v kolisej. Že sta se bližali vrsti gladiatorjev, da bi začeli smrtonosni boj, ko skoči starček v areno med gladiatorje, jih proseč in roteč, naj opuste to krvavo igro, naj ne prelivajo človeške krvi. Toda gledajoče ljudstvo je zagnalo krik in hrup ter kričalo, naj starček odstopi, gladiatorji pa naj se jamejo bojevati. In res, gladiatorji
II. drž. g.	*
so starčka sunili na stran ter že vzdignili meče v boj. Starček pa se zopet postavi med vzdignjene meče in gladiatorjem zaukaže, naj nehajo in zapuste areno. Zdajci ljudstvo zbesni, zahtevajoč od bojevnikov, naj umore starčka, in ker se ta-le res noče umakniti, ga posekajo ter gredo čez njegovo truplo v boj.
Tako je ta puščavnik dal svoje življenje za svoje prepričanje o škodljivosti teh bojev. Njegova žrtev pa ni bila zaman. Ljudstvo je začelo premišljati ter občudovati moža, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi mu odprl oči ter mu jasno pokazal krutost, ob kateri se je naslajalo. In zares, od istega dne v koliseju ni bilo več teh krvavih predstav; kajti cesar Honorij jih je odpravil leta 402. po Kristusu.
Komu ni znana povest o rimskem konzulu Regulu, ki je prav tako za svoje prepričanje dal svoje življenje?
Regul je bil poveljnik rimske vojske v boju s Kartažani ob severni obali Afrike. V začetku vojne je napredoval, naposled pa je bil vendar-le premagan in ujet. Kartažani so mu sicer obljubili, da ga izpuste, če pojde v Rim in tamkaj pregovori senat, da sklene mir s Kartažani, toda zahtevali so, da se zopet povrne v sužnost, če tega ne doseže. Regul jim obljubi, biti mož beseda ter hiti v Rim. Tamkaj pa pregovori senat, naj ne sklene miru, svetujoč to zaradi tega, ker je prepričan, da bi sklepanje miru Rimljanom bilo v škodo. Ker torej nič ne doseže, se vrne v Kartago, dasi ga prosi stara mati, prosijo žena in otroci, naj ostane, in dasi dobro ve, da pojde v smrt — Tako visoko je cenil Regul dano besedo, tako je umeval on dolžnost, da moramo biti mož beseda. Zapustil je vse: domovino, mater, ženo, otroke, prijatelje in znance, samo da ne bi prelomil storjene obljube, ter je naposled daroval svoje življenje za domovino. Naš pesnik Stritar je uporabil to zgodovinsko snov za dramatski prizor, v katerem pravi Regul:
„Gorje narodu, ako neomajni zakoni večni ne stoje mu več.
Igrače so nesmrtne mu resnice.
Ako beseda več, jeklena vez možem, narodom dana, ne velja, kaj stalno je? česa se je držati?“
In rimskemu ljudstvu svetuje odhajajoč:
„Ne kreni s pravo poti nikedar, resnica naj nad vse ti sveta bo; z lažjo nikdar se ne sprijazni ti, nevarna je, pogubna zveza njena, krepost, moštvo Rimljanu naj velja, pravica vodi te, in svet bo tvoj!“
Vzgajajte torej v svojih otrocih in gojencih močno voljo, dajajte tej volji blag smoter ter jo vodite do poguma! — Ne bodite predobri in omahljivi proti njim, ne ustrezite v slepi ljubezni vsaki njihovi želji!
Kako nespametno starši često postopajo v tem pogledu, za to naj navedem štiri primere iz šolskega življenja!
Prvi primer. Otroka nekoliko glava boli, rad bi doma ostal! Dobrosrčna mamica mu takoj ugodi, dasi še ni pravega vzroka. Življenje je težko ter zahteva celega moža. Moramo torej otroke v prvi mladosti navajati življenjskih težkoč in jim ne smemo takoj dajati olajšav. Ako ni važnega vzroka, otrok le pojdi v šolo! Glavobolja često izhaja od zatohle sobe, v kateri je otrok prespal vso noč, od pokvarjenega želodca in sličnih vzrokov ter kmalu premine, če otrok pride na čisti, sveži zrak. Oče in mati torej podpirata otrokovo mehkužnost in omahljivost in ne krepita njegove volje, če mu v takem slučaju dovolita ostati doma; tudi nimata jasnega pojma ni o svojih ni o otrokovih dolžnostih.
Glavobolja pa je lahko tudi začetek težke bolezni. To je treba preiskati. V tem slučaju naj otrok ostane doma in naj pride zdravnik, da ga natanko preišče.
Drugi primer. Huda zima je: zunaj vse belo in mrzlo, doma v postelji pa gorko. Treba je vstati ter iti v cerkev k službi božji, ki se začenja ob 8. uri zjutraj. Toda dečku se ne ljubi, rajši bi doma ostal; zato poprosi starše, naj mu to dovolijo, češ da pojde ob 10. uri k maši. Tudi tukaj popustljivost ni na svojem mestu ter mnogo škoduje. Nič ne velja učenčev sklep, da hoče pozneje zadostiti svoji verski dolžnosti. Disciplinarni red predpisuje skupno službo božjo in to dolžnost je učencem izpolnjevati. To morajo starši, oziroma njih namestniki vedeti ter uvaževati.
Še hujše je, če se otrok stori bolnega, da mu ni treba vstati ter iti v cerkev. Tu je zopet treba pozornosti ter previdnosti, da se spozna, je li otrok samo navidezno ali zares bolan.
Tretji primer. Deček za šolo ni dobro pripravljen ali mora delati v šoli iz predmeta, v katerem se čuti slabega, pismeno nalogo. Da bi se izognil nevarnosti nezadostnega uspeha, ostane doma, starši pa mu podpišejo izpričevalo, da je prejšnji dan zamudil pouk radi bolezni. Tu se je dogodila dvoja napaka ali bolje dvoji prestopek: dotičnik, ki je podpisal izpričevalo, se je pregrešil v dvojem pogledu: prvič ni storil svoje dolžnosti, ker učenca ni poslal v šolo, drugič mu je pomagal lagati. To ni malenkostna napaka, to je v vzgoji dalekosežna, težka pregreha, ki je mati hudih posledic. Če starši ali njih namestniki tako zanemarjajo svoje vzgojne dolžnosti; če otrokom dajajo potuho in jim celo pomagajo grešiti in opuščati dolžnosti: ni čuda, da otroci ne samo nimajo nobenega čuvstva za dolžnosti, ampak da se tudi pokvarjajo v moralnem pogledu.
Četrti primer. Doma obhajajo rodbinsko slavnost. Da se je lahko udeleži, se sinu dovoli, da sme en dan izostati iz šole. Drugi dan doma nadaljujejo to
**
veselico. Zdaj bi sicer bila dečkova dolžnost, da se vrne v šolo, ker je dobil dovoljenje le za en dan; a rad bi doma ostal ter še nadalje bil deležen splošne veselosti. Zato poprosi starše dovoljenja, ki mu ga dado v svoji preveliki ljubezni. Tako zakrivijo, da fant prestopi šolsko dovoljenje in se pregreši zoper šolski red. Umevno je, da se mu v šoli te zamujene ure ne morejo opravičiti. Starši pa zdaj tožijo, kako strogi, kako brezsrčni so profesorji, ki dečkom ne privoščijo veselja niti pri domači obiteljski slavnosti. Oj kratkovidni starši! Ali ne spoznajo, da tako podpirajo sinovo lahkomiselnost in omahljivost, da tako podkapajo njegovo krepko voljo, ki jo potrebuje za izvrševanje dolžnosti? Ko jih je sinko poprosil, da bi smel ostati doma, bi ga bili morali ljubeznivo zavrniti ter poučiti rekoč: „Glej, dragi, te prošnje ti ne moremo izpolniti. Za današnji dan nimaš dovoljenja niti od gospoda razrednika niti od gospoda ravnatelja. Zaradi tega je tvoja dolžnost, da se vrneš v šolo, mi starši nimamo nobene pravice, da bi ti dali dovoljenje, ki ga v šoli nisi dobil. S teboj vred bi se pregrešili zoper šolske predpise, kar se ne sme zgoditi. Šolska dolžnost je zdaj tvoja prva dolžnost. Brzdaj torej svoje poželenje, izpolni svojo dolžnost ter pojdi v šolo!“ Deček bi gotovo izprevidel, da je tako prav, kakor ga uče pametni starši, ter bi šel v šolo, če morda tudi nekoliko težkega srca; a njegovemu bodočemu značaju bi tako lepo, pravilno vzgojno postopanje neizmerno koristilo.
Nikar torej ne podpirajte, cenjeni starši in njih namestniki, svojih otrok in gojencev v zanemarjanju dolžnosti, ne dajajte jim potuhe, ne podpirajte njihove mehkužnosti, lahkomiselnosti ter malomarnosti, ampak s strogo doslednostjo skušajte krepiti njihovo voljo! Pravi, ugodni čas za vzgajanje dobre in krepke volje je mladost. Kakor moremo le mlado drevo pripogibati ter mu dajati obliko in mer, tako moremo le mlademu človeku učvrščati voljo ter njegovim dejanjem dajati pravo mer; starejšega človeka voditi ni več mogoče. Življenje zahteva dandanašnji celega, odločnega, značajnega moža s krepko, neodo-ljivo voljo, ki naj bi jo udejstvoval v raznih življenskih položajih; zakaj volja sama še ne zadošča, treba je tudi delovanja.
0. Učite deco vztrajnega dela!
Neprecenljive vrednosti za nravstveni obstoj in napredek človeštva je delo. Delo človeka ohranjuje zdravega, delo ga krepi, delo ga varuje izkušnjav, delo ga blaži in tolaži, delo mu je razvedrilo in zabava, delo ga tvori zadovoljnega in srečnega. Kar kdo doseže iz lastne moči ter z lastnim delom, to ga napolnjuje s tihim veseljem in z mirno zadovoljnostjo. Ta vzorni dušni položaj pa mu daje izpodbudo in moč za novo delovanje. Kdor se je učil neumorno in vztrajno delati, tudi ve, kako lahko mu je izpolnjevati dolžnosti; zakaj izpolnjevanje dolžnosti je tudi delo, za katero je treba volje in volje.
Nasproti pa vemo, da je začetek vseh pregreh lenoba. Prej omenjeni angleški pisatelj Smiles pravi, da je lenoba podobna rji, ki razjeda, dušo in
telo, ki nam jemlje čednosti in kreposti. „Kdor ne dela, naj tudi ne je“, pravi narodna prislovica po vsej pravici, kajti tisti ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Kdor ne dela, ne koristi ni sebi ni drugim. Zato pravi nemški pesnik Schiller: „Ein unnütz Leben ist ein früher Tod.“ (Brezkoristno življenje je rana smrt.)
Naš blagi Gregorčič pa svetuje mladini, stopajoči med svet:
„Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan!
Od zore do mraka, rosan in potan ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje!
Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča.
Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja!
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi.“
Te besede naj bi si globoko vtisnili v spomin in srce! Učite torej svojo deco resnega, vztrajnega dela, učite jo ljubiti delo in spoznavati neizmerno korist, ki jo imajo i v telesnem i v dušnem pogledu od marljivega dela.
Zopet je šola najboljše vzgajališče čvrste volje in resnega vztrajnega delovanja. Učenec mora biti vsak dan pripravljen iz raznih predmetov; mora svoje misli zbirati, da zna dobro odgovarjati; mora pazljivo poslušati; sploh najmanj pol dneva mora vsak dan naporno duševno delati, a to delo mora še nadaljevati doina. Zraven tega mora svojo voljo brzdati ter jo pokarjati šolskim predpisom in zahtevam gospodov učiteljev.
7.	Otroci naj se uče spoštovati avtoriteto!
Učite nadalje svoje otroke in gojence spoštovati avtoriteto, to je: učite jih čislati vse, kar je nad njimi, kar je više od njih, čemur se morajo vkla-njati, čemur se morajo udajati, čemur morajo podrejati svojo voljo. To načelo je tolikega vzgojnega pomena, da vam ga ne morem zadosti toplo priporočati. Spoštovanje avtoritete spada med prve dolžnosti vsakega človeka.
Prva in najvišja avtoriteta je za vaše otroke — Bog, druga ste vi starši sami, tretja so vsi vzgojitelji ter učitelji, četrta javne oblasti, zakoni, predpisi, naredbe.
Vse to morajo učenci spoštovati, pred vsem tem morajo imeti — kakor pravimo — rešpekt, neki sveti strah, da se boje kršiti predpise, prestopati postave, prelamljati zakone, žaliti starše, vzgojitelje in učitelje ali se jim celo
zoperstavljati. Kar ukazuje oče, kar mati; kar zapoveduje učitelj, kar vzgojitelj; kar zahtevajo razne javne oblasti ter njih predpisi, naredbe, zakoni: to mora biti za vsakega otroka nekaj tako svetega, da se mu zdi greh sama misel, da bi mogel proti ravnati.
A dandanašnji žalibog ni tega spoštovanja avtoritete in odtod prihaja toliko prestopkov pri naši mladini. Jaz sam se spominjam še prav dobro, s kakim svetim strahom sem hodil v šolo, kakor bi hodil v cerkev, kakšno spoštovanje sem imel do gospodov profesorjev in šolskih predpisov, kako sem do pičice ubogal doma in v šoli. Dandanes kaj stokrat prepovej učencu, in stokrat ti prestopi ukaz in še češče nego stokrat.
Ako pa se otroci ne nauče spoštovati avtoritete, je tudi kot odrasli ljudje ne bodo spoštovali. Poznam v Ljubljani pešpot, ki drži čez tujo last in je dovoljena le proti odpovedi. V začetku te poti stoji tabla s svarilom, da je pod kaznijo prepovedano, hoditi poleg poti po travniku. Pot je prej bila zagrajena z žico, toda vsako leto so ljudje, ki ne poznajo avtoritete in se ne brigajo za škodo, povzročeno drugim, potrgali žice, izruvali kole ter hodili ob poti po travniku. Javna oblast je kot posestnica sicer vsako leto dala iznova zagraditi pot, pa to ni nič pomagalo: pot se je vedno bolj širila, ker so ljudje teptali travo ter ob poti na vsaki strani delali novo pot. Zdaj se pot ne zagraja več; toda če bodo ljudje naprej tako prezirali spoštovanje tuje lasti in avtoritete, se izvestno kmalu odpove dovoljenje za uporabljanje te poti.
Takih primerov bi lahko naštel množico in množico. Vsi nam bi dokazali dejstvo, da med širokimi sloji ljudstva ni najti pravega spoštovanja avtoritete. Zatorej morata šola in dom skupno vplivati na mladino, da se jo navadi spoštovati in uvaževati. Naša mladina naj se sploh uči pokorščine, naj se navaja podrejati svojo voljo volji tistih, ki ji imajo pravico zapovedovati. Po znanem pregovoru sme in more le tisti kdaj ukazovati, ki se je učil v mladosti ubogati.
8.	Vzgajajte tanko i» občutljivo vest!
Naposled naj se uče poslušati tisto avtoriteto, ki jo čuti vsakdo v samem sebi in ki mu pravi pri vsaki priliki: Tega ne smeš storiti, to moraš opustiti, tako ni prav, ono stori, ono jc prav; to je: naj poslušajo svojo vest in naj se ravnajo po njej! Toda vsaka vest ni enako tanka in občutljiva; treba jo je torej vzgajati: občutljiva vest je dobra posledica prave vzgoje. Čim občutljivejši, čim finejši pa je ta notranji glas, tem laže se izogibljemo tega, kar je krivo in pregrešno, tem laže izpolnjujemo svoje dolžnosti.
Ta notranji glas so že poznali stari pogani. Že grški pesnik Menander, ki je živel 300 let pred Kristusom, je pravil: „V svojih prsih imamo Boga — svojo vest.“ Ta se vselej oglasi, kadar se v nas vname boj med našo nižjo, rekel bi, živalsko in višjo — božjo naravo: boj duha proti mesu, boj hrepenenja po višjem proti nagnjenju k slabemu. Bolj ko zmagujemo v tem boju, bolj ko
prevladuje v nas božja narava: bolj se krepimo v dobrem, bolj rast,o naše kreposti ter čednosti in finejša postaja naša vest; bolj pa ko podlegamo, bolj ko se udajamo strastem, samopašnosti ter ničvrednosti: bolj slabi naša vest. Cim večji je hudodelnik in čim večkrat je zagrešil hudodelstvo: tem debelejša je njegova vest, toda brez vesti ni nobeden. Tudi v največjem hudodelniku se tu in tam oglasi, samo čedalje redkeje, in slišati je noče.
Pesnik Anton Medved pravi o njej:
„Življenje nas uči, nalog težavnih daje mnogo, a red pod vsako nam nalogo zapiše glas vesti.“
Vest je torej naš čuvaj v vseh naših dejanjih: svari nas, kadar smo na krivi poti; hvali nas, kadar smo prav ravnali. Če pa še imamo krepko voljo, se lahko spet povrnemo na pot dolžnosti, ki smo jo zgrešili, a nam jo pokaže naša vest
Najlepša zmaga je zmaga samega sebe, a zanjo je zopet treba čvrste volje. Tako se vrši vsa vzgoja ob teh glavnih točkah: vzgajajte v svojih otrocih, gojencih in učencih krepko voljo; nagibajte jo k dobremu, lepemu in blagemu; učite jih, da naj vselej hočejo le dobro in plemenito; navajajte jih to ne samo hoteti, marveč tudi izvrševati in delati; vodite in urite jih v tem hotenju in delovanju, vadite pa jih tudi vladati svoja nagnjenja in brzdati svoja poželenja! — V šoli dobivajo itak lepa, vrednostna načela, po katerih naj bi urejevali svoja dejanja in nehanja, sploh vse svoje življenje. A tudi vi, dragi starši, oziroma njih namestniki, podpirajte v tem pogledu šolo in učitelje, tudi vi jim dajajte dobrih naukov, lepih načel za življenje in jih učite vsega tega, kar sem vam polagal na srce. Dobra načela so za izpolnjevanje dolžnosti, kar vajeti za konja. Če so si namreč učenci za svojega vzgo-jevanja in poučevanja v šoli ter doma nabrali dobrih, koristnih, blagih načel, ki naj po njih urejujejo svoje življenje; če so se učili svojo voljo obračati k dobremu, brzdati svoje strasti ter gospodstvo nad seboj izročati zdravi pameti: bode njihovo življenje istinito dobro in srečno, ker bodo njihova dela izhajala iz blagih naklepov, se urejevala po tistih načelih ter izvrševala s krepko voljo in z razumom in ker bodo izpolnjevali svoje dolžnosti radi, vestno in vztrajno. Kdor pa ima dobro razvit čut za dolžnosti, kdor jih zvesto izpolnjuje: ta uživa najčistejše veselje ter največjo srečo in zadovoljnost.
Šolska poročila.
I.
Učiteljstvo.
A.	Izpremembe.
1.) Na novo sta vstopila v začetku šolskega lota 1909./10. v učiteljski zbor:
Izidor Modic, kot nauiestni gimnazijski učitelj potrjen z razpisom c. kr. de-
žolnega šolskega sveta z dne 1. oktobra 1. 1909., št. 5820.
Fran Pavlič, kot namestni gimnazijski učitelj potrjen z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 1. oktobra 1. 1909., št. 5752.
2.) Izstopil je pred začetkom šolskega leta:
Dr. Janko Lokar, ki jo bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dno 30. avgusta 1. 1909., št. 34.580, imenovan pravim gimnazijskim učiteljem na c. kr. gimnaziji v Novem mestu.
3.) V VIII. činovni razred jo bil pomaknjen s 1. septembrom 1. 1909. profesor Josip Wester, in sicer z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 9. julija 1. 1909., št. 24.241.
4.) Pravi gimnazijski učitelj Jakob Teršan jo bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 23. junija 1. 1909., št. 24.850, stalno potrjen kot učitelj in jo dobil naslov c. kr. profesorja.
B.	Dopusti.
C. kr. naučno ministrstvo je podolilo za šolsko loto 1909./10. naslednje dopuste:
1.) Ravnatelju Franu Wiesthalerju z razpisom z dno 27. julija 1. 1909., št. 24.397, v svrho izvršitve latinsko-slovenskega slovarja dopust za I. poluletje šolskega leta 1909./10.;
2.) profesorju Ivanu Macherju z razpisom z dne 11. oktobra 1. 1909., št. 39.431, celoleten dopust v svrho vodstva tukajšnjega mostnega dekliškega liceja, oziroma višje dekliško šole;
3.) profesorju Franu Jeraju z razpisom z dno 10. decembra 1. 1909., št. 38.89G, zaradi okrevanja delen dopust z obveznostjo 9 (12) tedenskih ur;
4.) profesorju dr. Gregorju Pečjaku z razpisom z dne 27. julija 1. 1909., št. 24.397, delon dopust z obveznostjo 10 tedenskih ur v svrho spisovanja učne knjige za verouk.
C.	Vodstvo in njega stalna izprememba.
1.) Ker jo c. kr. naučno ministrstvo kakor gori rečeno podelilo ravnatelju Wiesthalerju dopust za I.	poluletje,	je poverilo z	razpisom z dne	27. julija 1. 1909.,
št. 24.397, za omenjeno	dobo začasno vodstvo	zavoda še zanaprej dotakratnemu
začasnemu voditelju šolskemu svetniku profesorju dr. Janku Bezjaku.
2.) Omenjeni dopust	jo trajal	samo do 31.	januarja t. 1.;	kajti s tem dnem
jo bil ravnatelj Fran Wiesthaler	z razpisom	c. kr. naučnega	ministrstva z dno
26. januarja t. L, št. 2397, po Najvišjem sklepu Njega c. kr. apostolskega Veličanstva z dno 18. januarja t. 1. na lastno prošnjo stalno upokojen ter odlikovan z naslovom vladnega svetnika.
3.) Na njegovo mesto je Njega c. kr. apostolsko Veličanstvo z Najvišjim sklepom z dne 23. februarja t. 1. (naznanjenim z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 24. februarja t. 1., št. 7652) račilo imenovati ravnateljem c. kr. II. državne gimnazije dotedanjega začasnega voditelja šolskega svetnika profesorja dr. Janka Bezjaka.
Č. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
Šte- vilo	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Štc- j vilo j ur naj toden j
1	Janko Bezjak, dr. modroslovja, šolski svetnik in c. kr. ravnatelj VII. činovnega reda	—	Grščino v IV. a. — Propedev-tiko v VIII.	6
2	Otto Jauker, dr. modroslovja, c. kr. profesor, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom	VI.	Nemščino v VI., VII. in VIII. — Zemljepis in zgodovino v VI., VII. in VIII.	19
3	Fran Jeraj, c. kr. profesor VII. činovnega reda, varuh prirodopisnim učilom	—	Prirodoslovje v III. a., III. b. — Prirodopis v V. a., V. b. in v VI.	12
4	Anton Jeršinovid, c. kr. profesor	VIII.	Latinščino in grščino v VIII. — Latinščino v V. a.	16
5	Fran Kropivnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. Činovnega roda	—	Zemljepis v I. a., I. b. in I. c. — Zemljepis in zgodovino v II. a., II. b. in III, a.	18
6	Ivan Macher, c. kr. profesor VII. činovnega reda, začasni vodja mestnemu dekliškemu liceju in mestni višji dekliški šoli	—	Vso šolsko leto na dopustu	—
Šle- vilo	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	št©-vilo ur na teden
7	Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, profesor VIII. činovnega reda, svetni duhovnik in varuh knjižnice podpornega društva			Verouk v V. a., V. b., VI., VII. in VIII. — Opravljal je tudi cerkvone vajo	i° 2
8	Anton Peterlin, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh prirodoslovnim učilom	—	Matematiko v IV. a., V. b., VII. in VIII. — Prirodoslovje v IV. a., VII. in VIII.	I.pol. 22 II.	pol. 23
9	Josip Pipenbacher, dr. modro-slovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, c. kr. vojaški oskrb. akcesist v rezervi in občinski svetnik	III. a.	Latinščino in nemščino v III. a. in IV. a. — Propedevtiko v VII.	22
j 10	Jakob Teršan, c. kr. profesor	II. b.	Latinščino, nemščino in slovenščino v II. b. — Grščino v V.	20
11	Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh učiteljski knjižnici	VII.	Latinščino in grščino v VII. — Grščino in nemščino v III. b.	18
12	Alojzij Virbnik, c. kr. profesor VII. činovnega reda	II. a.	Latinščino in slovenščino v II. a. — Latinščino v VI.	15
13	Josip Wester, c. kr. profesor VIII. činovnega reda	I. a.	Latinščino v I. a. — Grščino v III. a. — Slovenščino v I. a., V. b. in VIII.	20
14	Leopold Andrže, namestni gimn. učitelj, c. in kr. voj. oskrb. akcesist v rezervi	V. a.	Matematiko v I. c., II. a., II. b., IV. b., V. a. in VI. — Prirodoslovje v IV. b.	22
15	Fran Kralj, namestni gimn. učitelj	IV. b.	Latinščino in slovenščino v I. c. — Latinščino in grščino v IV. b.	21
16	Pavel Lokovšek, namestni gimn. učitelj	III. a.	Latinščino v III. b. — Nemščino v I. a., II. a. in IV. b. — Slovenščino v IV. b.	22
17	Anton Lovše, namestni gimn. učitelj, varuh slov. dijaški knjižnici, c. in kr. poročnik v rezervi pri 27. pešpolku	V. b.	Latinščino in grščino v V. b. — Grščino v VI. — Nemščino v I. b.	21
Šte- vilo	Ime in značaj	1 Razrednik v razredu	Učil v razredu	Što- I vilo ur na teden
18	Alojzij Merhar, dr. bogoslovja, namestni gimn. učitelj, komi vikar	—	Verouk v I. a., I. b., I. C., II. a., II. b., III. a., III. b., IV. a. in IV. b.	18
19	Izidor Modic, namestni gimn. učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi pri 2. bosanskem pešpolku	I. C.	Nemščino v I. c., V. a. in V. b. — Slovenščino v V. a., VI. in VII.	17
20	Fran Pavlič, namestni gimn. učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi pri 79. pešpolku	I. b.	Latinščino v I. b. — Slovenščino v I. b , III. a. in III. b.	17
21	Pavel Pestotnik, dr. modro-slovja, namestni gimn. učitelj, voditelj šolskih iger, c. in kr. poročnik v rezervi pri 17. pešpolku	IV. a.	Zemljepis in zgodovino v III. b., IV. a., IV. b., V. a. in V. b. — Slovenščino v IV. a.	22
22	Gvidon Sajovic, dr. modro-slovja, namestni gimn. učitelj, asistent na deželnem muzeju	—	Matematiko v I. a., I. b., III. a. in III. b. — Prirodopis v I. a., I. b., I. c., 11. a. in II. b.	22
B.	Za neobvezne predmete.
1.) Bercč Josip, namestni učitelj mestnega liceja v Ljubljani, je učil laščino v 1. tečaju (v A. in B. oddelku) in v 2. tečaju po 2 uri na teden.
2.) Brunet Fran, c. kr. profesor telovadbe na državni višji realki, je učil telovadbo v 3 oddelkih po 2 uri na teden.
3.) Gorečan Josip, c. kr. učitelj telovadbe na učiteljišču, je učil nemško stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden.
4.) Juvančič Friderik, c. kr. redni učitelj na državni višji realki, je učil francoščino v 2 tečajih po 2 uri na teden.
5.) Koželj Anton, c. kr. redni učitelj na državni višji reälki, je učil risanje v 3 tečajih po 2 uri na teden.
6.) Lovše Anton, namestni učitelj (gl. A, štev. 17), je učil lepopisje v 2 tečajih po 1 uro na teden.
7.) Novak Fran, c. kr. profesor na I. drž. gimnaziji, jo učil slovensko stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden.
8.) Vedral Josip, učitelj «Glasbene Matice», je učil petje v 3 oddelkih po 5 ur na teden.
Šolski sluga: Ivan Rozman.
Pomožni sluga: Ivan Gril.
II.
Učni načrt.
A.	Obvezni predmeti.
Podlaga pouku v obveznih predmetih I. do V. razreda jo novi normalni učni načrt za gimnazije, objavljen z razpisom gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 20. marca 1. 1909., št. 11.662; za VI., VII. in VIII. razred pa doslej veljavni učni načrt, objavljen z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dno 23. februarja
1.	1900., št. 5146. — Učni načrt za nemščino v I. in II. razredu določuje razpis c. kr. naučnega ministrstva z dne 6. julija 1. 1892., št. 11.297. Število ur se je z razpisom istega ministrstva z dne 22. septembra in 14. decembra 1. 1908., št. 27.245 in 40.914, za ta predmet pomnožilo tako, da se nemščina poučuje v
I.	in II. razredu po 5 ur, v III. in IV. po 4 ure na teden.
Z ozirom na pravkar navedeni razpis c. kr. naučnega ministrstva, ki določuje, da naj se uvede na utrakvističnih državnih gimnazijah na Kranjskem polagoma slovenski učni jezik ter na razpis istega ministrstva z dno 1. oktobra 1. 1909., št. 39.330, ki dovoljuje, da se poučujejo v V. razredu še matematika in prirodopisje, v VI. pa verouk v slovenščini, in glede na prejšnjo naredbo istega ministrstva z dne 4. avgusta 1. 1900., št. 22.102, je bil učni jezik v šolskem letu 1909./10. razdeljen takole:
a) V vseh štirih nižjih razredili je bila slovenščina učni jezik pri vseh predmetih razen nemščine.
b) V V. razredu je služila slovenščina kot učni jezik pri verouku, slovenščini, matematiki ter prirodopisju, pri ostalih predmetih je rabila kot učni jezik nemščina.
c) V VI., VII. in VIII. razredu jo bila nemščina učni jezik pri vseh predmetih, izvzemši slovenščino, ki ji služi v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 20. septembra 1.1873., št. 8172, slovenščina kot učni jezik, in v VI. razredu verouk, ki mu je bila po gori navedenem ministrskem razpisu kot učni jezik določena slovenščina.
V	odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih, razen petja in slovenske stenografije, je učni jezik nemški, imenstvo jo podajati sploh v obeh jezikih.
F^regled predmetov,
razpredeljenih po posameznih rascrecUh in tedenskih urah.
Predmet	03 H-J			II. a.	3	- ' ni. a.	III.b.	cd l>	>	d >>	-d	»—J >	r*	►—1 l-H	Skupaj
Verouk	2	2	2	a	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	28
Latinščina	8	8	8	7	7	6	6	(>	6	6	6	6	5	5	90
Gršči na	—	—	—	—	—	5	5	4	4	5	5	5	4	5	42
Nemščina	6	5	5	5	5	4	4	4	4	3	3	3	H	3	56
Slovenščina	3	3	3	2	2	3	3	2	2	2	2	2	2	2	33
Zgodovina	—	—	—	2	2	2	2	2	2	3|	3	4	3	3	28
Zemljepis	2	2	2	2	2	2	2	2	2	l)	1	—	—	—	20
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	3	3	4	4	3	3	2	43
Prirodopis	2	2	2	2	2		—	—		3	3	2	—	—	18
Pri rodoslovje						2	2	3	3	•	-	—	4	H 4	17 (l.pol.) IH (II. pol.)
Propedcvtika													2	2	4
Skupaj	25	25	25	25	25 29		29	28	28	29	29	27	28	27 28	379 380
B.	Neobvezni predmeti.
1. Telovadba.
V tem predmetu so sc poučevali učenci v treh oddelkih, razdeljeni po svoji spretnosti v 3 tečaje (vsak oddelek po 2 uri na teden). V I. oddelku so bili združeni učenci I. a., I. b. in I. c. razreda, v II. oddelku učenci II. a., II. b., III. a., III. b., IV. a. in IV. b. razreda, v III. oddelku pa učenci V. a., V. b., VI. in VIII. razreda.
Učni načrt:
V I. tečaju se je prevadila tvarina, ki jo propisuje učni načrt (razglašen z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 12. februarja 1.1897., štev. 17.261) za I., II. in (deloma) III. razred, v II. tečaju tvarina, propisana za III., IV. in
V.	razred, v III. točaju pa tvarina, propisana za VI., VII. in VIII. razred.
Na orodju se je vadilo v vsakem oddelku v treh oddelih; proste in redovne vaje so se vršile v vsakem oddelku skupno.
Udeležba: v prvem poluletju 37 -J-36 -(- 32, v drugem poluletju 33 -j- 29 -|-24 učencev.
2. Petje.
V tem predmetu so se poučevali učenci v treh tečajih po nastopnem načinu:
I. tečaj (začetniki, 2 uri na teden).
Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov, praktične pevsko vaje, ter eno-, dvo- in triglasne vaje in pesmi po Foersterjevi «Pevski šoli *.
Udeležba: v prvem poluletju 35, v drugem poluletju 23 učencev.
II. tečaj. Udeležba: v prvem poluletju 20, v drugem poluletju 11 učencev.
III. tečaj. Udeležba: v prvem poluletju 25, v drugem poluletju 10 učencev.
Oba tečaja kot mešan zbor sta imela po 3 ure na teden skupne vaje; vadile
so se večinoma potrebne cerkvene pesmi za nedeljske službe božje ter nekaj posvetnih zborov.
3. Lepopisje.
Pouka v tem predmetu so se udoleževali učenci nižjih razredov v dveh tečajih, in sicer deloma svojevoljno, deloma zaradi slabe pisave primorani od učiteljskega zbora na predlog razrednikov.
V I. tečaju (1 uro na teden) so se vežbali učenci v genetiško razvijanih črkah slovonskega tekočega pisa.
Udeležba: v prvem poluletju 36, v drugem polulotju 33 učencev.
V II. tečaju (1 uro na tedon) so se vežbali učenci prvega oddelka v genetiško razvijanih črkah nemškega tekočega pisa, učenci drugega oddelka pa so se na isti način urili v francoskem okroglem pisu in naposled v grških črkah.
Udeležba: v prvem poluletju 20, v drugem poluletju 22 učencev.
4. Risanje.
V tem prodmetu so se učenci poučevali v treh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I.	tečaj: Enostavni okraski (moderni in historiški) na podlagi geometriških osnovnih likov. Po obliki so učenci risali, oziroma z naravnimi barvami slikali naslednje liste: lovorja, lipe, jetrnika, bršljina, detelje in druge. — Vrstitve, bor-dure, centrični in somerni tvori.
Ilisalo se je s svinčnikom, slikalo pa z lazurnimi in krijočimi vodenimi barvami.
Udeležba: v prvem poluletju 25, v drugem poluletju 15 učencov.
II. tečaj: Perspektivno risanje. Risanje predmetov iz učenčevega obzorja kakor tudi geometriških teles. V drugi vrsti slikanje teh predmetov in modernih okraskov. Skiciranje enostavnih pokrajinskih motivov.
Risalo se je s svinčnikom, slikalo pa z lazurnimi vodenimi barvami.
Udeležba: v prvem poluletju 18, v drugem poluletju 16 učencev.
III. tečaj: Nadaljevanjo risanja in slikanja po naravnih predmetih: orodje, posode, školjke, cvetlice, sadeži itd. Risanje glav po mavcu. Skiciranje, oziroma slikanje pokrajinskih motivov po naravi.
Risalo se jo s svinčnikom, ogljem, z belo in črno kredo, tušem, slikalo pa z vodenimi, tempera- in oljnatimi barvami.
Udeležba: v prvem poluletju 23, v drugem poluletju 18 učencev.
5. Stenografija.
a) Slovenska.
V tem predmetu so so poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učna knjiga: Fr. Novak. Slovenska stenografija, I.in II. del, v Ljubljani, 1900 in 1901.
I. tečaj (2 uri na teden): Korespondenčno pismo (t. j. nauk o besedotvoritvi).
Udeležba: v prvem poluletju 47, v drugem poluletju 38 učencev.
II. točaj (2 uri na teden): Debatno pismo ali stavkovno krajšanje.
Udeležba: v prvem poluletju 21, v drugem poluletju 17 učencov.
b) Nemška.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj: Korespondenčno pismo. — Učna knjiga: Gabelsbergers Stenographie von Prof. A. Heinrich, umgearbeitet von Pucskö-Hempel.
Udeležba: v prvem poluletju 15, v drugem poluletju 6 učencev.
II. tečaj: Debatno pismo. — Učna knjiga: Prof. A. Heinrich, Debattenschrift des Gabelsbergerschon Systems, IV. Auflage.
Udeležba: v prvem poluletju 7, v drugem poluletju 5 učencov.
6. Francoščina.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I.	tečaj (2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje, metodiško razporejeno. Določni in nedoločni spolnik, sklanjatev in spol samostalnikov, pridevnik, zaimek, števnik, prislov, predlog, osnovni pojmi o glagolski spregatvi. Metodiško urejeno narekovanje, učenje na izust in recitovanje prostih, predelanih vaj in beril, na njih sloneče razgovarjanje po knjigi: Boerner-Kukula: Lehrbuch der französischen Sprache für österreichische Gymnasien.
Udeležba: v prvem poluletju 16, v drugem poluletju 10 učencev.
II.	točaj (2 uri na teden): Natančnejše raz motri vanj e oblikoslovja pravilnih in nepravilnih glagolov. Popolnitev oblikoslovja ostalih govornih razpolov. Najvažnejše iz skladnje. Čitanje pripovedovalne, dialogiške in epistolarne proze. Učenje na izust in recitovanjo pesni. Najvažnejša pravila francoskega stihoslovja. Raz-govarjanje na podlagi beril iz II. dela Weitzenböckove knjigo: Lehrbuch der französischen Sprache.
Udeležba: v prvem poluletju 12, v drugem poluletju 6 učencev.
7.	Laščina.
V	tem predmetu so se poučevali učenci IV. — VIII. razreda v dveh tečajih, izmed katerih je bil prvi zaradi prevelikega števila udeležencev razdeljen na dva oddelka (A in B), po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj z oddelkoma A in B (po 2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje prvih 27 lekcij učne knjige: Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache von Boerner und Lovera. Citali so se razni prozaiški sestavki in razne pesemce.
Udeležba: v prvem poluletju 50, v drugem poluletju 35 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Razpravljala se je sintaksa laščine po učni knjigi: (Italienische Sprachlehre von Mussafia•. llazen tega se je čitalo: prvih XII. poglavij Manzonijevega romana «I promessi sposi», 11 pesmi pesnika G. Leopardi j a in nekaj iz G. Carduccija.
Udeležba v obeh poluletjih: 20 učencev.
III.
Učne knjige,
ki bodo služile pouku v obveznih predmetih v šolskem letu 1910./11.
Njih zaznamek se bode mogel objaviti šele začetkom prihodnjega šolskega leta, ker visoko c. kr. naučno ministrstvo doslej še ni rešilo dotičnih predlogov, ki jih je stavil učiteljski zbor.
IV.
Prebrana tvarina.
A.	Iz latinščine.
III. a. razred. Berila iz Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred (ed. J. Košan), in sicer iz Kornelija. Ncpota Aristides, Pausanias, Cimon, Pelopidas; iz Kurcija Rufa berila št. 1., 2., 3., 4.
III. b. razred. Berila iz Latinsko čitanko za tretji gimnazijski razred (ed. J. Košan), in sicer iz Kornelija Nepota Miltiades, Themistocles, Aristides, Cimon, Pelopidas; iz Kurcija Rufa berila št. 1., 2., 3., 5., 9.
IV. a. razred. Caesaris Commont. de bollo Gallico: lih. I.; IV. 1 —16,
18	— 38.
IV. b. razred. Cuesaris Comment. de bello Gallico: lib. I.; II. 16 — 35;
III. 7	27; VII. 1—56. — Domače berilo: Cuesaris Comment. de bello Gallico: Bendo : III. 15 - 29; VI. 9—30. Benedik : II. 1—15. Boruäak : IV. 1 —16. Erlah: VI. 1 —19. Haller: IV. 1 — 15. Kovač: VI. 9 — 29. Kuhar: III. 1 —16; IV. L o vši n : II. 1 —16. Pet ri č : II.; V. 1 — 24. P r e z el j: VI. 30 — 44. Rupnik: IV. 1— 20. Seliškar: VIII. Turk: VI. 30 — 44.
V. a. razred. Cuesaris Comment. do bello Gallico (ed. Pramer): lib. VII. 13 — 23. Ovidii Metamorph. (ed. Sedlinayer): Dio Götterversainmlung, Die große Flut, Deukalion und Pyrrha, Der Raub der Prosorpina, Niobe. Ovidii libri Tristium: Abschied von Rom, Selbstbiographie. Livii ab urbe condita libri (ed. Zingerle-Scheindler): lib. I. 1 — 10, 22 —30; XXI. 27—38. — Domače berilo: Cerar: Liv. XXXIX. 49—53. Ferenčak: Ovid. Mot. (Dädalus und Ikarus). Jerin : Ovid. Met. (Phaethon). Kolesa: Ovid. Met (Die Zauberin Circe). Lapajne: Ovid. Trist. (Unter den Barbaren). Leskovec: Ovid. Trist. (Am Feste dos Bacchus); Liv. XXVI. 9. Lozej: Liv. III. 26—29. Miglič: Ovid. ex Pont. (Orestes und Pylades, An die Freunde, 0 süße Heimat, Wankelmut des Glückes). Mihelčič: Liv. IV. 35 — 40. Modrijan: Liv. VIII. 8, 19 —11, 4; XXVI. 9. Uran: Ovid. Trist. (Unheilbare Leiden, An die Gattin). Zalokar: Ovid. Met. (Phaethon).
V. b. razred. Cacsaris Comment. de bello Gallico (ed. Pramer): lib. VII. 11—23. Ovidii Metamorph. (ed. Sedlmayor): Dio Götterversammlung, Die großo Flut, Deukalion und Pyrrha, Der Raub der Proserpina, Niobo. Ovidii libri Tristium: Abschied von Rom. Livii ab urbe condita libri (ed. Zingerle-Sclieindler): lib. I. 1 — 10, 22—29; XXI. 27—40. — Domače berilo: Peček: Liv. V. 35 —49. Pirc: Liv. I. 49—60. Poderžaj: Liv. XXVI. 1	9; XXXIX. 49 —52. Švigelj: Liv. III. 26 — 29.
VI. razred. Sa/lustius: Bellum lugurthinum 1 — 70. Cicero: In Catilinam oratio I. Vergilius: Ecloga I., V.; Georgicon I. 1—42, 118—159, 351—514; Aeneis lib. I. — Domače berilo: Celešnik: Verg., Aeneis JX. Jager: Verg. Aeneis. II. 560 — 800. Kranjec: Cicero, In Catilinam oratio II. Miklavc: Phaedri fabulao (izbor). Ogor el c: Plinius, Briefe 15, 28, 29, 58. Penko: Sall., bellum Iugurth. 84-114. Pintar: Verg., Ecloga 7; Verg., Georgicon II. 319—345,
IV. 8 — 50, 149 — 227. Stelö: Cicero, In Catilinam oratio III. Vovk: Verg., Aeneis 11.300—-560. Zelenik: Verg., Aeneis IV. 1—500. Zupančič: Vorg., Aeneis II. 1 — 300.
VII. razred. Vergilius (ed. Klouček): Aonois lib. I. 441—656, 740—756; il. 1 — 558; VIII, 26 — 65. Cicero (ed. Nohl): Pro Soxto Roscio Ainorino. — Obvezno domače berilo: Pro Arcliia poeta. — Domače berilo: Bregar: Sall., bellum Catilinae; Cicero, Catilinariae I—IV.; Verg., Aeneis lil). 111.—IV. Sobočan: Cicero, Catilinariae II.— IV.
VIII. razred. Ilorutius (ed. Huemer): Carmina: lib. I. 1 — 4, 7, 10, 11, 12, 14, 15, 17, 18, 20 — 22, 28, 31, 32, 34, 37, 38; II. 3, 7, 10, 13, 14, 18, 20;
III.	1 — 6, 8, 9, 13, 30; IV. 3, 7, 12; Epoden 2; Satir. lib. I. 6, 9; II. 6. Tacitus (ed. Weidner): Germania, 1 — 27; Annal. lib. I. 1—30; IV. 1—9, 37—42, 57—59; XV. 38 — 45, 60— 65. Kurzorično odstavki iz Annal. lib. II., III. — Na izust: llor., Carm. I. 1, 22, 38; II. 3, 10; III. 9, 30. — Domače berilo: Ramovž: Hör., Od. I. 6, 9, 19, 26; II. 2, 6, 9, 15; III. 12, 18, 21, 23, 25; Ep. 7, 13. Sodnik: Tac., Annal. II. 41 — 43, 53 — 55, 69 — 83; III. 1 — 7. Matičič: Tac., Annal. I. 31—49. Rus: Tac., Germ. 28 — 38. Lemež: Tac., Annal. II. 44 — 46, 62 — 63, 88; III. 40 — 47.
B.	Iz grščine.
V. a. razred. Xenophon, Chrestomathie (ed. K. Schenkl): Anabasis št. I.— IV., Kyrupiidie I. Homeri Ilias (ed. Christ): lib. I.; II. 1 — 235. — Domače berilo: Cerar: Xenoph., Memorab. III. Ferenčak: Hom., II. XIX. Lozej: Xenopli., Anab. VI. 1 — 47. Mihelčič: Xenoph., Anab. VI. 47—87. Miglič: Hom. II. III. Uran: Ilom. 11. XXII.
V. b. razred. Xenophon, Chrestomathie (ed. K. Schenkl): Anabasis št. I.— III.; Kyrupädie I. 1—15. Homeri Ilias (ed. Christ): lib. II.; I. I—200. — Domače berilo: Homeri Ilias: Gregorec: IV.; Peček: V.; Pirc: VIII.; Poderžaj: XVIII.; Širca: XIX.; Šimnic: XXI.; Švigelj: X.
VI. razred. Homeri Ilias (ed. Christ): lib. II., III., VI.Herodot (ed. Scheindler): lib. VI. 43 — 45, 94—120; VII. 19 — 25, 33—57, 100—105, 175 — 177, 198—210. — Domače berilo: Homeri llias: Kranjec: VII.; Penko: XX. Herodot: Čelešnik: 1.204 — 214; Pintar: 1.28 — 33, 85 — 88; Stele: I. 108 — 130; Ilupar: I. 1—4 in III. 1 — 3; Franza: I. 23—24 in II. 112; Detela: III. 39 — 43; Lavrič: VI 1—31; Gorše: V. 35 — 49; Urek: III. 120 — 125, 153 — 159; Janežič: III. 31—43, 120—125 in V. 49 —54; Korun: VIII. 121 — 125, 140 —144; Schiffrer: Vlil. 121 — 125; Zelenik:
III.	1- 153.
VII. razred. Demosthenes (ed. Wotke): Kara WiMnnov A; ’O/Lvvd-iccxös A; izbor iz ’OÄvvfhuxög I\ iz Ilegi nov iv XeQQOvr'/aq) in iz Kurie WiMnnov
F.	Homer ’Oövoaaa (ed. Christ): lib I. 1—95, V. 43 — 493; izbor iz XV., XX. in XXII. — Domače berilo: Bregar: Dem., ITeqI iojv iv X£(j(jovijOq>; Homer, 'Oövaatia I.— IV. Sobočan: Homer, ’Oövooeici, 1.—111.
VIII. razred. Plato (ed. Christ): Apologia Socratis et Kriton; Phaidon 64— 67. Sophokles (ed. Schubert): Antigone. Homer: Odyssea lib. XIII.; Kurzorično XXII. in XXIII. — Domače berilo: Ramovž: Plato, Euthyphron in Theaitetos. Matičič: Homer, Odyss. XIX. Štamcar: Homer, Odyss. XXIV. Šefman: Homer, Odyss. XIV. 1 — 150. Rus: Homer, Odyss. IX. 250—500. Svetek: Homer, Odyss. IX.
1	— 250. Lemež: Homer, Odyss. XIV. 151 — 351. Merješič: Homer, Odyss. XIV. 351 — 472.
C.	Iz nemščine.
V.	a. razred. Izbor iz nemško čitanko. Uhland, Gedichte. ;— Na izust: Schiller, Die Kraniche des Ibykus; Goethe, Erlkönig, Gefunden; Uhland, Schilfers Sonntagslied. — Domače berilo: Bergant: Schiller, Wilhelm Tell. Kološa: Wildach, Novellen. Zalokar: Ibsen, Kronprätendenten. Cerar: Ileyse, Novellen. Ferenčak:
II.	Kleist, Novellen.
V.	b. razred. Izbor iz nemške čitanke. Uhland, Gedichte. — Na izust: Schiller, Die Kraniche des Ibykus; Goethe, Erlkönig, Gefunden; Uhland, Schäfers Sonntagslied. :— Domače berilo: Mauer: Grillparzer, Argonauten. Mohar: Grillparzer, Die Ahnfrau. Oblak Jos.: Grillparzer, Der arme Spielmann. Peček in Rigler: Schiller, Räuber. Pirc: Arnim-Brentano, Des Knaben Wunderhorn. Poderžaj: Lessing, Minna von Barnhelm. Richter: Shakespeare, Maß für Maß. Sajovic: Shakespeare, König Lear. Stojkovič: Grillparzer, Des Meeres und der Liebe Wellen. Šimnic: Goethe, Hermann und Dorothea. Švigelj: Tolstoj, Macht der Finsternis.
11. drž. g.	5
VI. razred. Izbor iz nemške čitanko. Lessing, Minna von Barnhelm. — Na izust: Klopstock, Die beiden Musen, Der Eislauf, — Domače berilo: Franza: Schiller, Räuber, Don Carlos; Goethe, Hermann und Dorothea. Miklavc: Zschocke, Hans Dampf. Petavs: Grillparzer, König Ottokars Glück und Ende. Pintar: Lessing, Miss Sara Sampson. Rupar: Dahn, Kämpfende Herzen. Stanonik: Ibsen, Stützen der Gesellschaft, .T. G. Horkmann. Stele: Lessing, Philotas; Hauff, Lichtenstein. Urok: Grillparzer, Die Ahnfrau. Ustar: Schiller, Wallenstein; Shakespeare, Julius Caesar. Zelenik: Lessing, Emilia Galotti, Nathan der Weise, Philotas; Gobineau, Michel Angolo.
VII. razred. Poleg izbranih beril iz nemške čitanke še: Goethe, Iphigenie; Schiller, Kabale und Liebe. Domače berilo: Bole: Goethe, Tasso; Grillparzer, Ilero und Leander. Bregar: Calderon, Das Loben ein Traum; Shakespeare, Coriolanus. Drašler: Goethe, Götz von Berlichingen. Gabrovšek Jos.: Schiller, Wilhelm Tell. Jug: Eichendorff, Aus dem Leben eines Taugenichts; Freytag, Die verlorene Handschrift. Kolenc: Goethe, Faust (I. Teil). Luštrek: Schiller, Fiesko. Marolt: Schiller, Wallenstein. Novak: Shakespeare, Romeo und Julia. Pelc: Goethe, Clavigo; Ibsen, Nora; Grillparzer, Die Jüdin von Toledo. Pfeifer: Schiller, Maria Stuart, Die Braut von Messina. Priväek: Grillparzer, Der Traum ein Leben. Sobočan: Schiller, Wallenstein; Mädach, Die Tragödie des Menschen. Šuštar: Grillparzer, Die Ahnfrau. Žibert: Goetho, Tasso; Shakespeare, Der Kaufmann von Venedig.
VIII. razred. Poleg beril iz nemške čitanke še posebe: Lessing, Laokoon (izbrana poglavja); Goethe, Hermann und Dorothea; Grillparzer, Weh dem, der lügt. — Domače berilo: Abram: Goethe, Iphigenie auf Tauris, Egmont, Tasso, Die Geschwister; Schiller, Kabale und Liebe; Grillparzer, Die Ahnfrau. Bajec: Grillparzer, Ilero und Leander, König Ottokars Glück und Ende. Borštnik: Goethe, Clavigo, Egmont, Die Geschwister, Götz von Berlichingen, Faust (I. Teil); Schiller, Räuber, Don Carlos, Fiesko, Wallenstein, Die Braut von Messina; Kleist, Der zerbrochene Krug, Käthchen von Heilbronn; Grillparzer, Die Ahnfrau, Ein treuer Diener seines Herrn, Sappho, Ein Bruderzwist im Hause Habsburg; Hauptmann, Der arme Heinrich, Biberpelz, Der rote Ilahn. Gosar: Goothe, Iphigenie; Schiller, Wilhelm Teil, Kabale und Liebe, Wallenstein. Klembas: Schiller, Wallenstein; Grillparzer, Die Ahnfrau, König Ottokars Glück und Ende. Lekan: Lessing, Minna von Barnhelm, Emilia Galotti; Goethe, Götz von Berlichingen, Egmont; Schiller, Räuber, Fiesko, Maria Stuart, Jungfrau von Orleans, Braut von Messina, Wilhelm Tell. Lemež: Goothe, Clavigo, Egmont, Iphigenie, Tasso, Stella, Die Geschwister; Schiller, Fiesko, Jungfrau von Orleans, Maria Stuart, Wilhelm Teil, Demetrius; Grillparzer, König Ottokars Glück und Endo, Die Ahnfrau, Sappho, Ein treuer Diener seines Herrn, Ilero und Loandor; Otto Ludwig, Zwischen Himmel und Erde; Kleist, Käthchen von Heilbronn; Anthologie, Dichtergrüße; N. Lenau, Gedichte. Lovšin: Goethe, Götz v. Berlichingen, Egmont; Schiller, Jungfrau von Orleans, Maria Stuart, Braut von Messina; Grillparzer, Sappho, Der Traum ein Leben, Die Alinfrau; Wieland, Oberon. Malin : Lessing, Minna von Harnhelm; Goethe, Gütz von Berlichingen; Schiller, Wallenstein, Don Carlos, Wilhelm Teil; Grillparzer, König Ottokars Glück und Ende. Matičič: Goethe, Egmont; Schiller, Räuber, Fiesko; Grillparzer, Die Ahnfrau. Melik: Klinger, Sturm und Drang; Goethe, Faust (I. Teil); Schiller, Walionstein, Maria Stuart, Jungfrau von Orleans, Wilhelm Teil; Grillparzer, Die Ahnfrau, Sappho, König Ottokars Glück und Ende, Ein treuer Diener seines Herrn, Ilero und Leander, Der Traum ein Leben; Hebbel, Maria Magdalena; Sudermann, Der Katzensteg. Merjošič: Goethe, Faust (I. Teil),
Egmont, Clavigo, Geschwister; Grillparzer, König Ottokars Glück und Ende. Primic: Schiller, Räuber, Jungfrau von Orleans; Goethe, Egmont; Grillparzer, Die Ahnfrau, Sappho; Hauptmann, Hanneles Himmelfahrt. Ramovž: Lessing, Emilia Galotti; Goethe, Wahlverwandtschaften; Schiller, Wilhelm Teil; Grillparzer, Hero und Leander; Mörike, Das Stuttgarter Hutzelmännchen; llebbel, Maria Magdalena; Grabbe, Napoleon; Kleist, Prinz von llomburg; Hoyse, Mutter und Tochter; Hauptmann, Elga; Hauff, Phantasien im Premer Ratskeller; Eschenbach, Gottlos. Rus: Lessing, Nathan der Weise, Emilia Galotti; Goethe, Iphigenie; Schiller, Jungfrau von Orleans, Räuber, Maria Stuart; Grillparzer, Ein treuer Diener seines Herrn; Lenau, Gedichte. Sodnik: Lessing, Nathan der Weise; Goethe, Leiden des jungen Werther, Iphigenie; Schiller, Fiesko, Kabale und Liebe, Iiraut von Messina; Grillparzer, König Ottokars Glück und Ende, Hero und Leander, Der Traum ein Leben; Kleist, Der zerbrochene Krug, Erzählungen. Svetok: Goethe, Iphigenie, Egmont; Schiller, Räuber, Fiesko, Braut v. Messina; Grillparzer, König Ottokars Glück und Ende, Hero und Leander. Šef man: Goethe, Clavigo, Egmont; Schiller, Räuber, Wallenstein, Maria Stuart, Braut von Messina; Grillparzer, Der Traum ein Leben, König Ottokars Glück und Ende. Šerbec: Schiller, Jungfrau von Orleans; Kleist, Käthchen von Heilbronn; Griilparzer, Sappho. Štamcar: Goethe, Iphigenie, Götz v. Berlichingen, Werther; Schiller, Fiesko, Kabale und Liebe, Don Carlos, Jungfrau von Orleans, Wilhelm Teil, Braut von Messina; Lessing, Nathan der Weise, Emilia Galotti; Kleist, Der zerbrochene Krug, Käthchen von Heilbronn; Grillparzer, Die Ahnfrau, Sappho, Das goldene Vließ, Der Traum ein Leben, Ein treuer Diener seines Herrn; Lenau, Gedichte; Heine, Buch der Lieder, Romancero, Neue Gedichte. W o h i n z : Schiller, Räuber, Kabale und Liebe; Goethe, Faust (I. Teil); Grillparzer, Die Ahnfrau, Libussa; Kleist, Der zerbrochene Krug. Zaverl: Goethe, Iphigenie, Die Geschwister; Grillparzer, Sappho. Žgur: Schiller, Braut von Messina, Wilhelm Teil; Goethe, Iphigenie, Egmont; Grillparzer, Die Alinfrau, Der Traum ein Leben.
C.	Iz slovenščine.
V.	a. razred. Izbor iz čitanke o epskem pesništvu. Aškerc, Balade in romance; Jurčič, Deseti brat. — Na izust: Svetopolkova oporoka, Jeftejeva prisega, Mutec osojski, Ubežni kralj. — Domače berilo: Pirnat: Aleksandrov-Murn, Pesmi in romance. Veli kaj na: S. Jenko, 1'esmi.
V. b. razred. Epsko pesništvo (narodno in umetno) na podlagi beril iz čitanke. Izbera iz Aškerčevih Balad in romanc; natančneje ciklus: Stara pravda. — Na izust: Mutec osojski, Svetopolkova oporoka, Jeftejeva prisega, Ubežni kralj.
VI. razred. Lirsko in dramatsko pesništvo. Izbor iz slovenske čitanke. Gregorčičeve Poezije v izboru A. Medveda (izdala Družba sv. Mohorja). A. Medved,
Kacijanar. ____ Hrvaško	berilo:	Kosovo (izdal St. Novakovič). — Domače berilo:
Gorše: Medved, Za pravdo in srce. Ogorelc: Kette, Poezije.
VII. razred. Izbor iz staroslovenske in slovenske slovstvene čitanke (do katoliške dobe). Shakespeare-Zupančič, Julij Cezar. — Hrvaško berilo: Mažuranič, Smrt Smail-age čengijiča. — Domače berilo: Brodar: Aleksandrov-Murn, Pesmi in romance. Kozak: Dela Otona Zupančiča. Žibert: Kette, Poezije.
VIII. razred. Izbor iz slovstvene čitanko (do najnovejše dobe). — Na izust: Vodnik, Moj spomenik; Prešern, Slovo od mladosti, Glosa; Gregorčič, Življenje ni praznik.
5
V.
Govorne vaje in prosti govori.
A. V nemščini.
V. a. razred. Bergant: Schiller, Wilhelm Tell; Cerar: Paul lleyse; Foren čuk: II. v. Kleist; Jerin: Überschwemmungen in St. Petersburg; Klavs: Valvasor; Kolesa: Wildach; Lapajne: Historische Beinamen; Zalokar: Ibsen, Kronprätendenten. .
V. b. razred. C e r m a k : llesel; G e r č a r : Meine lleise nach Wien; Gregorič: Die Indianerkönige; Hirschmann: G. Verdi ; Kerhne: Baron Vega; Lavren-čak: Meine Ferienreise; Mauer: Grillparzer, Argonauten; Mohar: F. Grillparzer; Novak: Der junge Schiller; Oblak Iv.: Wieland; Oblak Jos.: Sienkiewicz, Quo vadiš; Peček: Über den Alkoholisraus; Pirc: Geschichte der Glocken und ihre Symbolik; Poderžaj: Castro, Cid; Rigler: Der Planet Mars; Richter: Lortzing, Undine; Sajovic: Die Sonne.
VI. razred. Franza: Meine Reise nach Mailand; Jerina: a) Ein Ausflug auf den Steiner Sattel, b) Die Straße von Emona nach Nauportus; Laurič: Die Römerstraßen in Krain; Ogorelc: Liebe, Ehe und Familie im Mittelalter; Pintar: Über Aeronautik; Rupar: Shakespeare, König Lear; Stole: Über Pfahlbauten, mit besonderer Rücksicht auf das Laibacher Moor; Zelenik: a) Über Uhlands Nibelungen, b) Über Wirtschaftsleben und Handel im Mittelalter.
VII. razred. Drašler: Die zeitgenössischen Dramatiker der Klassiker; Kozak: Die römische Erbschaft (nach Chamberlain); Pelc: Laibach zur Zeit der Türken; Sobočan: Über Körners Zriny; Zaletel: Über italienische Renaissance und die Germanen; Žvokelj: Der Kirchenstaat in napoleonischer Zeit.
VIII. razred. Bajec: Schillers Geisterseher; Gosar: Die Elemente der Kartographie; Le mož: Über die Theorie des Romans; Merješič: Über Freilichtmalerei; Savelj: a) Über Goethes Novelle, b) Goethe und Schiller, ein Vergleich ihrer Persönlichkeiten.
B.	V slovenščini.
V. a. razred. Kološa: Čehi; Lozej: O trgovini; Miglič: Esperanto; Novak: Stanko Vraz; Pirnat: Aleksandrov-Murn; Sirk: Dr. Kette; Uran: Trenta; V e 1 i k a j n a: S. Jenko.
V. b. razred. Referati o vsebini in obliki posameznih pesmi iz Aškerčevih Balad in romanc. Točno pripovedovanje Levstikovega Martina Krpana.
VI. razred. Franza: Potovanje v Italijo: Gorše: Medved: Za pravdo in srce; Jamnik: Francoska revolucija; Janežič: Esperanto; Jerina: V čolnu od Vrhnike do Ljubljane; Korun: Reformacija in kmetski upori na Slovenskem; Lavrič: Cerkniško jezero; Ogorelc: Dragotin Kette; Pintar: Kamniške planine; Pirkovič: O šahu; Stanonik: S. Gregorčič; Tratnik: Idrija; Ustar: Deželno gledališče.
VII. razred. Brodar: Aloksandrov-Muru; Kolone: Kolcov; Kozak: Oton Zupančič; Sobočan: Ogrski Slovenci; Tominec: Reformacija na Slovenskem; Ž i b e r t: Dragotin Kette.
VIII. razred. Borštnik: Lepa Vida v slovenskem slovstvu in slovenski glasbi; Kunst: Razvoj našega telesa in njoga higiena; Lekan: Jezikovne posebnosti vipavskega narečja; Lemež: a) Socialni boji slovenskih kmetov in verska reformacija; b) Po jezikovni meji od Maribora do Radgone; Štaincar: Razvoj slovenske opero in operete; Wohinz: Domoljubje v Gregorčičevih poezijah.
VI.
Naloge.
A.	Za nemške sestavke.
V. a. razred. Domačo, nalogo: 1.) Abschied von der Heimat. — 2. a) Warum liegen so viele Städte an den Ufern der Flüsse? b) Loid und Lachen aus meiner Kinderzeit. — 3. a) Blüte und Verfall des höfischon Epos, b) Die Umgebung von Laibach, vom Schloßborg aus gesehen. — 4. a) Die Ferien, b) Niobe. (Nach Ovid.) — Šolske nalogo: 1. a) Der Taucher. (Nach Schiller.) b) Die Gaben des Herbstes. — 2. a) Ums tägliche Brot, b) Harter Winter, streng und rauh, -Winter, sei willkommen, - nimmst du viel, so gibst du auch, - das heißt nichts genommen. (Grillparzer.) — 3.) Die Schlacht bei Kunaxa. (Nach Xenophon.) —
4.	a) Und droht der Winter noch so sehr - mit trotzigen Geberden, - und streut er Eis und Schnee umher, - es muß doch Frühling worden. (Geibel.) b) Warum nimmt Oberon an den Schicksalen Ilüons und der schönen Rezia Anteil? — 5. a) Bei uns zu Hause, b) Die Bedeutung der Eisenbahnen. — 6. a) Der Jäger und der Schiffer, b) Agamemnon und Achilles.
V. b. razred. Domače naloge: 1.) Wer nichts besitzt, der ist ein armer Mann, noch ärmer der, dem nichts genug sein kann. (F. W. Weber.) — 2. a) Erst die Last, dann die Rast, b) Weihnachten. — 3. a) Die Bedeutung der höfischen Dichtung, b) Ein Ausflug in die Umgebung Laibachs. — 4. a) Eine Wasserpartie, b) Die vier Zeitalter bei Ovid. — Šolske naloge: 1. a) Die Macht des Gesanges, b) Ein Brand im Dorfe. — 2. a) Unter der Dorflinde, b) Zu spät, c) In unser Stübchen leuchtet der Schnee. — 3. a) Unter die Eiche gestreckt - im jung belaubten Gehölze - lag ich, ein Büchlein vor mir, - das mir das lieblichste bleibt. (E. Möricke.) b) Siegfrieds Tod. (Nach dem Nibelungenliede.) — 4. a) Ostern, das Fest der Auferstehung dos Herrn, ein Fest des Erwachens der Natur, b) Der Seelenzustand eines auf eine einsame Insel verschlagenen Menschen. (Nach „Salas y Gomez“ von Chamisso.) — 5. a) Moderne Verkehrsmittel, b) Unsere Singvögel. — 6. Ein Rückblick auf das verflossene Schuljahr.
VI. razred. Domače nalogo: 1. a) Minnegesang, b) An der Sprache erkennt man den Menschen. — 2. a) Klopstock und der Streit der Leipziger und Schweizer.
1,\ 	 geendet	nach	langem, verderblichen Streit war die kaiserlose, die schreckliche
Zeit. — 3.) Die Vorgeschichte in Lessings Minna von Barnhelm. — Šolsko naloge :
1. a) Siegfrieds Tod nach der älteren und jüngeren Fassung des Nibelungenliedes, b) Die Entstehung des römischen Kaisertums. — 2. a) Die Ursachen der Kreuzzüge, b) Einfluß geschichtlicher Bewegungen auf die deutsche Literatur. — 3. a) Das Epos in der deutschen Literatur bis zu den Klassikern, b) «Begraben ist in ewige Nacht der Erfinder großer Name zu oft». — 4. a) Die Entdeckungen am Beginne der Neuzeit und ihro Folgen, b) Dor Nutzen der Vögel. — 5.) Die Soldaten in Lessings Minna von Barnhelm.
VII. razred. Domače nalogo: 1. a) Goethe und die poetischen Formen soiner Zeit, b) Die Last gibt mir das Loben. (Inschrift auf einer alten Wanduhr.) —
2. a) Wodurch wird die Erkennung zwischen Orost und Iphigenie horbeigeführt? b) «Ein edler Mann wird durch ein gutes Wort der Frauen weit geführt». —
3. a) Die Aufklärungsbewegung und ihre Folgen, b) Was wir als Schönheit hier empfinden, Wird einst als Wahrheit uns ontgegengelion. (Schiller.) (Ausführungen der Dispositionen in der 4. Schularbeit.) — Šolske naloge: 1.) Zu jeder Zeit
war die Poesie der Inbegriff der Fehler und Vollkommenheiten eines Volkes, ein Spiegel der Gesinnung und der Ausdruck des Höchsten, wonach sic strebte. (Herder.)
— 2. a) Die Belagerung Wiens 1683 (Bericht eines Augenzeugen), b) Die Entwicklung des Naturgefühls bei Goethe. — 3.) Gedankengang in Schillers Spaziergang und eleusischem Fest. — 4. a), b) Dispositionstibungen wie Hausarbeit 3.
5.	Antike Erinnerungen in der französischen Revolution und der Zeit Napoleons.
VIII.	razred. Domače naloge : 1. a) Wirf keinen Stein in den Brunnen, aus dem du getrunken hast, b) Prometheus und Faust. — 2. a) Grillparzers Dramen nach Stoff und Form, b) Romantisches außerhalb der Romantik. — 3. a) Der Roman nach den Klassikern, b) Was ist modern? — Šolske naloge: 1. a) Ein fahrender Sänger auf einer mittelalterlichen Ritterburg, b) Die ostafrikanische Steppe. (Schilderungen eines Gemäldes nach Lessings Grundsätzen.) — 2. a) Der Pfarrer und Apotheker in Goethes Hermann und Dorothea. (Vergleichende Charakteristik.) b) Stoff und Form in Schillers Lied v. d. Glocke. — 3. a) Die Franken und Barbaren in Grillparzers Lustspiel: Weh dem, der lügt! b) Stoffe und Kunstformen der Romantik. — 4. a) Die Bedeutung der Alpen für Österreich, b) Wodurch ist Klima und Wetter bedingt? — 5. Maturitätsarbeit, (gl. str. 93.)
B.	Za slovenske sestavke.
V. a. razred. Domače naloge: 1. a) Na kmetih, b) Jeseni v gozdu. —
2. a) — povej, kako brez nade — moglo bi srce živeti. (I. Cankar.) b) Moji cilji. — 3. a) Preprosto ljudstvo v Jurčičevem «Desetem bratu», b) Mrtvaški zvon, kako tesno — srce ob glasih bije tvojih. (A. Medved.) — 4. a) Dijak med svojci, b) Spomini. — Šolske naloge: 1. a) Kaj je pripovedovala babica, b) V Ljubljani na Glavnem trgu. — 2. a) Petje prinese vesolje, žalost od nas odpodi. (F. Cimperman.) b) Življenje mlado vre iz starih ran in iž trohnobe se rodi življenje. (I. Cankar.) — 3. a) Komu pojo ptiček v pomlajenem logu? (A Medved. I
b)	Svidenje. — 4. a) Kmetski upori v Aškerčevi «Stari pravdi», b) Po nevihti.
V. b. razred. Domače naloge: 1.) Moji načrti in sklepi o pričetku šolskega leta. — 2. a) Nevernik in Štompihar. (Izvirna pravljica po vzoru grško o Polifemu in Odiseju.) b) Lepa Vida na španskem dvoru. (Prizor po narodni pesmi.) —
3. a) Potovanje okoli zemlje na ljubljanskem vzporedniku (46° s. š.) b) Slike na končnicah kranjskih panjev. (Po zbirki v deželnem muzeju.) — 4. a) Trubarjev spomenik v Bleiweisovem parku. (Opis.) b) Kmetska hiša v deželnem muzeju. (Opis.) — Šolske naloge: 1. a) Narodno blago — priča narodove duše in zgodovine. b) Moja pot v šolo in iz šole. (Opis.) — 2. a) Ko zvonec zazvoni . . . (Razpoloženostna slika.) b) Okolje in značaji v narodni pesmi «Mlada Zora».
— 3. «Znamenja na nebu» in «Kronanje v Zagrebu». (Dve sliki iz Aškerčeve «Staro pravde».) — 4. a) Martin Krpan doma na Vrhu. (Prizor iz domačega življenja po motivih Levstikove povesti.) b) Povest o Ravbarju, kakor bi jo pripovedoval svojemu bratcu.
VI. razred. Domače naloge: 1. a) Vaški črednik. b) Kmetski sejem, c) Manj strašna noč je v črno zemlje krili, kot so pod sužnjim solncem svetli dnovi. (F. Prešeren.) — 2. a) Ko prvikrat vidiš človeka, ne sodil (A. Medved.) b) Prvič v šolo. c) Pismo prijatelju. — 3. a) Rad svet le sodi po zunanjem. (J. Cimperman.)
b.) Prava pogumnost velja — uniči zapreke kamnite; treba je iti prej v boj, potlej se venci dobo. (J. Cimperman.) — 4. a) Ob morju, b) Na planinah.
c.) V kmetski hiši. — Šolske naloge: 1. a) Značaj Martina Krpana, b) Ko škrjančki žvrgole. — 2. a) Moja domovina, b) V noben kelih ni točil Bog samega
pelina. (Cankar.) — 3. a) Mojo štivo. b) Vse človek preboli. (A. Medved.) c) Grenko je mreti in rareti, — a mrtev biti je sladko. (A. Medved.) — 4. a.) Igra in proti-igra v Medvedovem «Kacijanarju». b) Brata Zrinjska v Medvedovem «Kacijanarju».
VII. razred. Domače naloge: 1. a) Kmetski original, b) Iz življenja. —
2.	a) Komur pevski duh sem vdihnil, — / njim sem dal mu pesmi svoje; drugih ne, le te naj poje, — dokler da bo v grobu vtihnil. (Prešeren.) b) Cestit si nam lovor bojniške slave, — a ljubimo oljko miru in sprave. (J. Cimperman.) e) Oro gniezdo vrh timora vije, — jer slobode u ravnici nije. (Mažuranič.) — 3. a) Peripetija v Shakespearjevem «Juliju Cezarju», b) Kiinsko ljudstvo v Shakespearjevem «.Juliju Cezarju». — 4. a) Moj naj ljubši slovenski pisatelj, b) Kar zares je lepo, — zdi se zmeraj novo. (Medved.) — Šolske naloge: 1.) V tihi noči. — 2. a) Na vso zemljo solnce sije, — poti vseh megla ne krije, b) Človek strmi nazaj in naprej. — Bilo je, kot bi nikdar ne bilo — in nikdar ne bode poslej. (Medved.)
— 3. a) V delih svojih živol sam boš večno. (Aškerc.) b) Pesem nas spremlja v zimskem življenju, — vanjo izlivamo radost, bolest, — v upanju, strahu, veselju, trpljenju — pesmi odmev ostane nam zvest. (Medved.) — 4. a) Dokler ni človek v črno zemljo legel — po sreči hrepeni, — le česar duh nemirni ni dosegel, — v tem sluti srečo in zanjo hiti. (Medved.) b) Cerkvene, politične in literarne razmere v XVI. st.
VIII. razred. Domače naloge: 1.) Kako se zrcali v jeziku in slovstvu narodov kulturni razvoj? — 2.) Prevod Iloracijeve odo «Integer vitae' (I. 22) in posledica pesnikovih mislij o njej. — 3. a) Shakespearov «Julij Cezar» v našem gledališču, b) Kaj so mi zdi vzvišeno, kaj malenkostno, kaj smešno? (Razprava.)
— Šolske naloge: 1. a) Na Ilirski akademiji v Mostnem domu. b) «Osel gre le enkrat na led! — Baš to je oslovstvo. Modrec ve: Danes som pal, jutri bom plesal po njem». (Oton Župančič.) — 2. a) Vodnik o sebi v pesmi «Moj spominek», b) Slast in vesolje vrh planin. (Misli ob Vodnikovih besedah: «Pod velikim tukaj Bogom breztelesen bit’ želim.») — 3. a) Spored misli v Prešernovi elegiji «Slovo od mladosti», b) Kako hočem občevati s prijateljem, kako s tovarišem in kako z nasprotnikom? (Ila/.prava.) — 4. Zrelostna naloga (gl. str. 93).
VII.
Učila.
C. kr. naučno ministrstvo je z razpisom z dne 16. fobruarja 1. 1909., št. 29.238 ex 1908, dovolilo 4500 K, da bi se mogle nabaviti nove knjigo za dijaško knjižnico, novi fizikalni pristroji in novo telovadno orodje. Od to vsoto je omenjeno ministrstvo za tekoče loto nakazalo z razpisom z dno 23. februarja 1. 1910. št. 4175, 1000 K. Razen tega so učenci prispeli po razpisu istega ministrstva z dno 20. oktobra 1. 1909., št. 38.642, za dijaško knjižnico 402 K. Zaradi tega so so letos izdatno pomnožile knjižnično knjigo, fizikalna učila in telovadno orodje. Prav tako je isto ministrstvo z razpisom z dne 7. oktobra 1. 1909., št. 18393, dovolilo 4000 K za nabavo prirodopisnih učil in od te vsote za tekoče leto nakazalo z razpisom z dne 25. maja 1.1910., št. 990, 2000 K; toda ta vsota se uporabi za nakup prirodopisnih učil sole v jeseni.
1.) Učiteljska knjižnica, ki jo jo oskrboval profesor dr. Ivan Tertnik, se je pomnožila v šolskem letu 1909./1910. za 187 knjig (i. e. zvozkov -j- sešitkov) ter za 305 šolskih izvestij.
a) Po nakupu:
a) časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht, 1909. — Zeitschrift für österreichische Gymnasien, 1909. — Zeitschrift für österreichische Volkskunde, 1909. — Ljubljanski Zvön, 1909. — Dom in Svet, 1909. — Slovan, 1909. — Popotnik, 1909. — Zbornik. Na svetlo daje Matica Slovenska. XI. zvezek. (Bleiweisov zbornik).
— A. Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov, XVI. zvezek. 1909.
— Zabavna knjižnica. Založila in na svetlo dala Slovenska Matica. XXI. zvozek. 1909. Slovenske narodne posmi. Uredil K. Strekelj. 13. snopič. 1909. — Pre vodi iz svetovne književnosti. VI. zvezek. 1909. Slovenska zemlja. VI. del: Vojvodina Koroška. I. zvezek. Spisal M. Potočnik. 1909. Ilrvatska knjižnica. Knjiga četvrta. 1909. — Poučna knjižnica Matice Ilrvatsko. Knjiga XXXV. 1909. — Zabavna knjižnica Matice Ilrvatske. Svezak CCVI.— CCVIII. 1909. — Ilrvatsko Kolo. Naučno-književni zbornik. Knjiga V. 1909. — Slike iz svjetske književnosti. Svezak VIII. 1909. — Ilrvatske narodne pjesme. Knjiga V. 1909. (Ženske pjesine. Sveska prva). 1909. — Pedagoški letopis. IX. zvezek. 1909. — Nazorni nauk.
II. del. (3. snopič). 1909. — Poljudno znanstvena knjižnica. Izdaja Slovenska Šolska Matica II. zvezek. 1909.
ß) Knjig: Jahrbuch des höheren Untorrichtswesons in Österreich, 1910. — Pidoll M., Der neue Normallehrplan des Gymnasiums. — Lavtar L., Didaktika.
III. del. Posebno ukoslovje računanja v ljudski šoli. — Lichtenwallner M., Prosto spisje v ljudski šoli. 2. snopič. — Lamberg J., Die erste Hilfe bei plötzlichen Unglücksfällen. — Thesaurus linguae Latinae. Vol. III., fase. 5, 6; vol. IV., fase. 6,
7,	vol. V., fase. 1. — Stowassers Lateinisch-Deutsches Schul- und Ilandwörtorbuch.
3.	Auflage, von M. Petschenig. Einleitung und etymologischer Teil neu bearbeitet von Fr. Skutsch. — Strigi H., Sprachwissenschaft für alle. 1. Jahrgang. Nr. 17 bis 20. — Eberhardt K., Die Poesie in der Volksschule. 1. Reihe. 6. Auflage. — Kersnik Janko, Zbrani spisi. Zvezek V., sešit. 2. — Dante Alighieri, Božanstvena komedija. Prvi dio. Pakao. Preveo i protumačio Iso Kršnjavi. — Im Wandel der Jahrtausende. Eine Weltgeschichte in Wort und Bild. Herausgegeben von A. Wirth.
— Berichte über den mathematischen Unterricht in Österreich. Heft 1.
b) Podarila je:
C. kr. deželna vlada kranjska: Landesgesotzblatt für das Herzogtum Krain, 1908 in 1909. — Knezoškofijstvo ljubljansko: 1 knjigo. — Mostni magistrat ljubljanski: 1 knjigo (v dveh izvodih). — C. kr. namestništvo štajersko v Gradcu: 1 knjigo. — Založnik Fr. Deuticko na Dunaji: 1 knjigo. — Založnik A. llöldor: 5 knjig. — Založnik Manz: 1 knjigo (v dveh izvodih). — Založnik Fr.Tempsky: 29 knjig.— Slovensko profesorsko društvo (kakor založnik): 1 knjigo. — Kranjska hranilnica: 1 knjigo (v dveh izvodih). — Zveza avstro-ogrskih k n j i -garjev: 1 knjigo. — Vladni svetnik Fr. Wiesthaler: 86 knjig. — Mestni arlnvar A. Aškerc: 10 knjig. — Bivši osmošolec Iv. Lovšin: 3 knjige. — Četrtošolec Ev. Er la h: 2 knjigi.
c)	Po zameni:
2	90 šolskih izvesti j.
Koncem šolskega leta 1909./1910. šteje ta knjižnica 5021 knjig (i. e. zvezkov -)- sešitkov) ter 6642 šolskih izvestij.
2.) Dijaška knjižnica:
a) Nemški oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval v šolskem lotu 1909./1910. profesor Jakob Taršun, se je pomnožil za 73 del, oziroma 125 knjig, in sicer:
a) Po nakupu (za 62 del, oziroma 113 zvezkov):
G.	Wobers Lehr- und Handbuch der Weltgeschichte, 21. Auflage von Bal-damus: Ergänzungsband. — Gaudeamus, Jahrgang XI. — Deutscher Hausschatz, Jahrg. XXXV. — Karl Mtthl, Larven und Küfer. — D. Geyer, Die Weichtiere Deutschlands. — Leo Smolle, Die neuen Ileichslande Österreich-Ungarns, Bosnien und Herzegowina. — W. Lackwitz, Das Buch der Tierwelt. — Gustav A. Ritter, Das Buch der Entdeckungen. — K. W. Braun, Der Erdball. Seine Entdecker und seine Wunder. — Das große Weltpanorama. — Umlauft, Die Alpen. — A. v. Schweiger-Lerchenfeld, Atlas der Ilimmelskunde. — Mellmann, Chemie des täglichen wirtschaftlichen Lebens. — Gustav Ritter, Walhalla und Olymp. — Taul Lindenberg, Auf deutschen Pfaden im Orient. — Eivind Astrup, Unter den Nachbarn des Nordpols. — H. J. Pull, Südwärts! — Unser Vaterland Japan. Ein Quellenbuch, geschrieben von Japanern. — Knigge, Über den Umgang mit Menschen. — Klassische Sentenzen, herausgegeben von Max Mandl. — Lessing: Hamburgische Dramaturgie (2 izvoda), Laokoon (3 izvodi), Emilia Galotti (3 izvodi). — Schiller: Die Räuber (2 izvoda), Die Jungfrau von Orleans (2 izvoda), Wilhelm Teil (2 izvoda), Maria Stuart (3 izvodi), Die Braut von Messina (2 izvoda), Kabale und Liebe (2 izvoda), Fiesko (2 izvoda), Don Carlos (2 izvoda). — Goethe: Goetz von Berlichingen (2 izvoda), Hermann und Dorothea (3 izvodi), Torquato Tasso (3 izvodi), Iphigenie auf Tauris (3 izvodi), Faust I. Teil (2 izvoda). — Grillparzer: König Ottokars Glück und Ende (2 izvoda), Die Ahnfrau (3 izvodi), Das goldene Vlies (2 izvoda), Sappho (3 izvodi). (Vsa ta Lessingova, Schillerjeva, Goethejeva in Grillparzerjeva dela v zbirki: Freytags Schulausgaben etc.) — Dalje zbrana dela naslednjih avtorjev: Herder (3 zvezki), Shakespeare (4 zvezki), H. v. Kleist (2 zvezka', Eichendorff (2 zvezka), Körner (1 zvezek), Uhland (2 zvezka), Freiligrath (2 zvezka), Lenau (1 zvezek). — Dalje: Henrik Ibsen, Dramatische Werke (3 zvezki). — Friedrich Gerstäcker, Ausgewählte humoristische Erzählungen (3 zvezki). — Bibliothek wertvoller Novellen und Erzählungen. Herausgegeben von Dr. 0. Hellinghaus (4 zvezki). — Mark Twain, Die Abenteuer Tom Sawyers; Die Abenteuer Huckleborry Finns. — Charles Dickens, Romane. Deutsch von Karl Wilding (13 zvezkov). — Klein-Dorrit. Das Glockenspiel in dor Sylvesternacht, Die Pickwickier, Das Heimchen am Herdo, David Copperfield jun., Oliver Twist.
—	Swift, Gullivers Reisen, für die Jugend bearbeitet von Wolfgang Pfleiderer. — Wyß, Robinson, überarbeitet von K. Schlenker usw. — La Fontaine, Ausgewählte Faboln für die Jugend. Illustriert von De Monvel.
b) Po darilih: (za 11 del, oziroma 12 zvezkov):
Podarili so: ravnatelj šolski svetnik dr. J. Bezj ak: Heinrich von Kleist, Der zerbrochene Krug. — Nam. učitelj Izidor Modic: Clemens Brentano Märchon (2 zvezka), Heinrich Zschokke, Hans Dampff, Kleine Ursachen (1 zvezek). — Mestni arhivar Anton Aškerc: D. Paulus Cassel, Vom Nil bis zum Ganges; Sebastian
Brant, Narrenschiff; Goethes Werke. Auswahl in 16 Bändon (3 doli v 1 zvezku); Nikolaus Lenau, Sämtliche Werke. Herausgogebcn von Anastasius Grün (1 zvezek).
— Založništvo Freytag-Tempsky je podarilo: II. v. Kleist, Das Kätehen von Heilbronn; Otto Ludwig,	Zwischen Himmel und Erde; Droste-Hülshoff,	Die	Juden-
buche; Eduard Mörike, Mozart auf der Reise nach Prag.
Koncem šolskega leta šteje ta oddelek 1182 del v 1316 knjigah.
• ß) Slovenski oddelek dijaške knjižnico, ki ga je oskrboval namestni učitelj Anton Lovše* se je pomnožila za 63 del, oziroma 126 knjig, in sicer:
a) Po nakupu	(za 56 del, oziroma 116 knjig):
Aškerc, Zlatorog	(2 izvoda). — Aškerc, Balado in	romance	(2	izvoda).	—
Medved, Poezije (2 izvoda). — Pagliaruzzi-Krilan, Poezijo. — Prešeren, Poezije (2 izvoda). — Burgar, Simon Gregorčič. — Kersnik, Zbrani spisi (4 zvezki). — Knezova knjižnica (10 zvezkov). — Meško, Ob tihih večerih (2 izvoda). — Meško, Mir božji (2 izvoda). — Murnik, Navihanci (2 izvoda). — Murnik, Znanci (2 izvoda). — Zabavna knjižnica (6 zvezkov). Cankar, Hlapec Jernej. — Alešovec, Jama nad Dobrušo (2 izvoda). — Alešovec, Vrtomirov prstan (2 izvoda). — Bregar, Potovanje v Liliput (2 izvoda). — Brezovnik, Zvončeki. — Cooper, Naseljenci, Na preriji, Stezosledec, Poslednji Mohikanec (8 izvodov). — Erazem Predjamski (‘2 izvoda). — Kragelj, Ilijada, Odiseja (4 izvodi). — Majar, Gozdovnik. — Mali vseznalec (2 izvoda). — Feldmaršal grof Radecki (2 izvoda). — Robinson (2 izvoda). — Silvin Sardenko, Roma. — Stowe-Malavašič, Stric Tomova koča. — Sket, Miklova Zala (2 izvoda). — Nikolaj Zrinjski (2 izvoda). — Pravila dostojnosti (3 izvodi). — Dimnik, Avstrijski junaki (2 izvoda). — Funtek, Spominski listi iz zgodovine c. in kr. pešpolka štev. 17 (2 izvoda). — Tominšek, Josip Stritar (2 izvoda). — Vošnjak, Zapiski mladega popotnika (2 izvoda). — Slovenska knjižnica (7 izvodov). — Tom. Grossi, Marco Visconti. — Zupančič, čez plan (2 izvoda).
— Dimnik, Pripovedke iz avstrijske zgodovine (2 izvoda). — Kosi, Zlate jagode, Sto narodnih legend (4 izvodi). — Hubad, Pripovedke za mladino (4 izvodi). Detela, Gospod Lisec (2 izvoda). — De Amicis, Srce (4 izvodi). — Detela, Malo življenje (2 izvoda). •— Medved, Za pravdo in srco. — Zupančič, Pisanice (3 izvodi).
— Nedeljko, Narodne pripovedko za mladino (4 izvodi). — Aškerc, Jadranski biseri (2 izvoda).
b) Po darilih:
Darovali so: arhivar Anton Aškerc 4 češke, 1 hrvatsko in 1 slovensko; upokojeni ravnatelj Fran Wiesthaler 1 hrvatsko in 1 slovensko knjigo, drugošolec Šparovec 2 slovenski knjigi.
Koncem šolskega leta šteje ta knjižnica 1126 slovenskih del v 1518 knjigah ter 50 hrvatskih knjig. 26 raztrganih in razbranih knjig se jo izločilo iz knjižnice.
H.	Zemljepisni in zgodovinski kabinet (varuh profesor dr. O. Jaukor) sc je pomnožil za tale učila:
a)	Po nakupu:
Časopisov: Umlauft, Deutsche Rundschau für Geographio und Statistik, 1910.
— Rusch (Becker), Zeitschrift für Schulgoographie, 1910. — Zbirke podob: Fraas, Naravne prikazni (12 tabel). — Zemljevidov: Baldamus, Zomljovid nemške države za 1815. 1.
* Na pomoč so mu bili pri izposojevanjti kujig učenci V.b. razreda: Lavrončak Zmagoslav, Pirc Ivan, Poderžaj Ferdo, Rigler Vekoslav in Širca Ignacij.
b)	To darilih :
A. baron Koudelka, Unsere Kriegsflotte,	nach	Gemälden von Kirchner	(krasen
zvezek), darilo knjigarne Ig. pl. Kleinmayr &	Fed.	Bamberg v Ljubljani.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta 106 zemljevidov (v 107 izvodih),
19	atlantov (v 20 izvodih), 22 raznih podob in tabel. 13 zbirk podob, dr. W. Ilensella zbirko: Modelle zur Veranschaulichung antiken Lebens, 1 Felklov telurij, 2 zemeljski obli in 59 knjig.
III. Prirodoslovni kabinet (varuh profesor Anton Peterlin) so je pomnožil po nakupu za te-le:
a) Pristroje in druge priprave:
Merilo, 10 m dolgo, v kovinskem ovitku. —	Tehtnica s kazalcem po	Hartlu.
—	Padalne krogle po Augustu. — Metalni	stroj	po Rosenbergu. — Precesijski
aparat po Fešselu. — Steflitschkov aparat za predočevanje pritiska tekočin na dno.
— Aparat za predočevanje pritiska v tekočinah po Ilartlu. — Aparat za iztekanje tekočin po Weinholdu. — Heronov vodomet. — Looserjev diferencialni tormoskop s pristroji. — Pišoče glasbene vilice. — Kaleidofon po Wheatstoneu. — 8 lesenih zvočnih palic. — Magnetometer po Weberu. — Cev napolnjena z živim srebrom za vzbujanje elektrike. — Vertikalni galvanometer z 2 tuljavama. — Dvojni stožec za predočevanje stožkosečnic. — 10 ravnil.
b) Knjige:
Looser, Versuche aus der Wärmelehre.
Nekatere manjše priprave in pristroje je izgotovil šolski sluga Ivan Rozman.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 90 kosov oprave, 475 fizikalnih pri-strojev, 13 fizikalnih stenskih slik, 128 kemikalij, 37 lesnih barvil, 282 kemijskih potrebščin, 34 knjig, oziroma zvezkov, 48 kosov orodja, 84 stereomotrijskih teles, 29 risalnih potrebščin; skupaj 1220 kosov.
IV. Prirodopisni kabinet, ki ga je oskrboval profesor Fr. Jeraj, je pridobil
tele predmete:
a) Po nakupu:
Knjig: Thome, Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz, Bd. V und Folge, Lfg. 74—93. — FranccS, II. H., Floristische Lebensbilder, Lfg. 15 — 20.
— Rabenhorst, L., Kryptogamenflora, Bd. VI., Lfg. 9—10. — Landsberg, B. und Schmid, Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht aller Schulgattungen,
II.	Bd., Lfg. 7 — 12 und III. Bd., Lfg. 1 — 5.
b) Darovana učila:
Škrjančar (podaril g. 1. Rozman, šolski sluga), lišček (podaril 1. Hilbert, učenec 1. a.), kobranka (podaril Fr. Drašler, učenec VII.), 2 rakovici (podaril Iv. Podržaj, učenec I. b.), krivuljasta rilnica (podaril M. Pavlin, učenec II. a.), srnjakovi rožički (podaril J. Pavlič, učenec 1. b.). — Vsa prirodopisna zbirka šteje koncem šolskoga leta: 13 antropoloških, 2909 zooloških, 1241 botaničnih predmetov, 238 kristalnih vzorcev, 1388 rudnin in geoloških predmetov, 150 orodij in potrebščin, 249 prirodopisnih (stenskih in manjših) slik, 235 zvezkov, oziroma snopičev prirodopisne vsebine, skupaj 6378, izmed katerih je že marsikaj zastarelega, poškodovanega in neporabnega.
V. Šolski botanični vrt, ki je v oskrbi naraostnega učitelja dr. Gv. Sajovica, se je pričel zasajati v šolskem letu 1909./10. Posadilo se je dosedaj 61 vrst iz naslednjih družin: Košarice, zvončice, črnobine, razhudniki, srhkolistnice, svišči, oljčnice, jegliči, vresnice, kobulnice, volčini, vijolice, javorji, inetuljnice, zlatičnice, podrašci, murve, bresti, skledičnice, vrbe, perunike, narcisi, lilije, iglovci, praproti. Vse rastline je zavodu prijazno prepustil šolski svotnik g. Alfonz Paulin, vodja
c.	kr botaničnega vrta v Ljubljani, za kar mu ravnateljstvo tukaj izreka prav iskreno zahvalo.
VI. Risalna učila (oskrbuje realčni profesor Anton Koželj).
Na novo se je letos nakupilo 7 Torglerjevih predlog in 115 malih geometrijskih teles.
Zbirka šteje	koncem tega šolskega	leta: 21 knjig, 29	predložnih	zbirk,
41 sadrenih vzorcev (okraskov, vaz), 3 reliefe in 5 doprsnic, 1 človeško lobanjo, 44 školjk, 31 vzorcev iz trdega papirja, 6 prstenih posodic, 7 Torglerjevih predlog, 115 geometriških teles, 3 risalne deske z oporami in 2 brez opor, 8 Peyrekovih risalnih podlog, 1 risalno ravnilo, 93 komadov risalnične oprave, skupaj 410 komadov.
VII. C. kr. botaniški vrt (pod nadzorstvom c. kr. šolskega svetnika in profesorja v pokoju	Alfonza Paulina in	v oskrbi	botaničnega	vrtnarja Frana
Juvana). Pravico, uporabljati ta vrt v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troške njegovega vzdržavanja so doslej zlagale (po naredbi c. kr. naučnega ministrstva z dne 17. aprila 1. 1891., št. 6323) tukajšnja I. in II. gimnazija s skupnim doneskom letnih 420 K iz prispevkov za učila, ki jih plačujejo učenci, država z doneskom letnih 420 K in mestna občina, ki prispeva 210 K na leto. Odslej naprej I. in II. gimnazija ne bosta nič več prispevali, ampak omenjenih 420 K je tudi prevzela država (po razpisu c. kr. naučnega ministrstva z dne 4. oktobra 1909, št. 17.713) na svoj račun.
VIII. Javna	študijska knjižnica	z letno državno dotacijo 2400	K je
pod zakonitimi pogoji pristopna učiteljem in učencem. Koncem leta 1909 jo štola 38.864 del, in sicer 59.837 zvezkov, 8782 sešitkov, 3537 listov, dalje 434 rokopisov in 132 zemljevidov. Bila je v oskrbi c. kr. varuha Luko Pintarja.
IX. Deželni	muzej Rudolfinum z	bogatimi	zbirkami iz	vseh treh	delov
prirodstva, mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, ki se jim pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem.
cS
P«
p3
CO
>
0
O
C
<D
»O
3
CÖ
.cc
-+J
CÖ
H-J
c0
P
■o
0)
N
<0
u
>
>
HH
>
>
CÖ
>
rO
>
HH
CÖ
>
HH
rO
g
CÖ
HH
I3.
:
M
CO Ol H +++ | O 05 CO 1 cc co ”»* «<*	cc T* »o t'-
oo oo i I CC Ol 1 1	00 Ol
29 + 1 31	rH cc
t^OO I I cc cc 1 1	18
CO I I Ol 1 1	CO Ol
-* s 1 1	CO Ol
£8 1 1	g
rH + 1 »O CO h Ol Ol	!>• 03
30 35 1	CO cc
rHO? 1 cc cc	rH + s
+ j 050h 1 cc -t	rH + rH
oi o oi oi ^ 1	o -t
I
OJ CC rH + | _co_22-------
c§
+
+ +
2S
«5
I I
I
~ I I
rH .1 +
SS'
S I
+
(M
CC
35'
I I
ci5
JL
+ 1
+
1 co
rH
1 +
“f
(M
(M i «■*
»C5
CC
CC	CC
(M	Ol
S
+
S
CC
00
(M
m
00
-2L.
+
(MCOHCONNfMCC^ *-h r* Ol rH rH Ol
O CC I (Mn
MII
lOiO Ko ^ rH I
ISO I «5 rH
(N I
I I I
I * I
l> (O ^ (N I
o as I co (N
+ |
S rH 1 (M (M
IN (M Ko I
rH CM
(N CO |	|	(M
I I
I I
I I
I I I I I I I I I I ~ I ~ I I Lh I I I I
T
<M
«5
$
rH
+
~r
cc
50
) rH
5 05
	00^ o;
	S S'5,
o	rH- o.
’> 0) -r- >CO	3 , > ■S s
. HH
. > > rt
1 . a
, rt o • .£ 3 N
O
»	im	A
*r»	to £
cu
N
►
M £
- C*
••H ^
- O ,P *0
5
’3
>o
M»
O
’ .. S
, tH C O* »h , ü P.
‘3 ^
2 ß . N ^ S •- ‘W M
rt 3 -S
O a> o
E S S1 11°
•r, S
P.g-
> o • ®:
5 ‘3> 3 «
tn tn y
"o *©	'
^ >co >eo ^
rt w r
a >w
WnJ
£<-. Srt. ► S ^2 *3
»N •*- O P , 0'3 « D-'O ! t> C A a> J ° ., » rt
S a ,£3
9S
'A
■2." o üdo
g*« s ► '3 S,'
Ph
C
. X i_J O OJ
S -K! —' S
- g*3i
cd
Im
E
2 C<0 £ ©
.. >
.r« V .
J B .
'5*1 o
S
T3 CO
a> -P *£3
*'S|
4£
_ rt m . rt bč « bo oj
c; bo <D m ^3 «JJm , « ^ tn
p o <u č
St-. c
.2
ffl ^>CO Ph
oj rt •-—» bc sJ .
‘i-S 9*
P E -S S 52 S rt K bo S ÖWO^
Ch
s
o?
A A A A A A A
cd
Ph
0
r*
GO
+ 4"
Ol	»—<	T-
Ol 05 00 00 iO Ol r-i 05 O »-< 05 l> 00 »O l-t	H	lO	«O	Tj«	lO	Tt<	CO	H	h
	0 t>
	>—i >
	VI.
	>
	cd >
l-J ■o	> HH
(D	cd t> M
N fl	rO ►—* HH HH
r	cd ä HH
>	rD H—i HH
	cd HH HH
	O HH
	►—J
	cd HH
§5 I I
CO
I I
S I I
vH
+ 1 I
ss
CO	CO
03	(M
00	00
fM	(M
00 co
T—I	TH
+ + cX co 1
£
CO CO CO CO
cS
iH
+
et?
| | | | Ol ^ 05 CD Ol | | | | CD IO 00 lO Ol Ol
| | Ol »O CO Ol *h rH | rH
I |	00	I>	T-H	CO	| | |
|	|	|	CO	CO	00	CO	Ol	|	|
I »O Ol 1^-	|
j ^ r» 05 oi co
I	|
I
COOO'tH t—l rH
—* t> Ol 00 l> I y-t	I
H L'-	‘O	CO	H
Ol ^ CD CO Ol rH | rH t'* © Ol CO |	|	|
CD lO O lN
INI
I I
lO	i-t	«
I +1
I I
+
S8
+
+
as
CO *t2 Ol
I I
I I
0	CO
01	H
Q.
CO
SÖ
o.
P
M
CD
o.
IO
g I > §
O I», ^5 <D
rx? 5^
o -M a a
>2 3
.X Cß
'S <v
c3
Q<
'S Ž
CO >5>
cd
>
JO
03
P4
P
CO
O» A A A A
OHOICO^iOCOOCCOSOhNCQ^iO
t-H rH t—1 rH tH rH n rH rH rH Ol Ol Ä Ä	Ä	*
AAAftAAAAAA
) TH Ol CO •-* »o 1 Ol Ol Ol Ol Ol
O QJ
0. fl • oj ra • o
I s
►3"13
rrt
CÖ
P«
0
M
ui
I> CO 00 05 CD ■»* CO «O ri CD (M
+
(M h-i£5(N
I I
+
+
V
d)
u
N
53
f
>
rO
>
c6
>
rÖ
>
h-H
od
>
HH
rO
5
cö
t
(M 00 I (MH
CO (M (M (M
CO 05 I (MMh
iM 00 n®
rN i i
l i
HOI I 05 (M
(M I
I I
S I I
+
CM O »O ‘O i"H rH
(M IM I
55
«gj-® I I I
OJ H CO iC5
I I
I I
I II I II II
I I I I I I
eo -* ^ M
 (M
•®s n
i i
CD O I >o
I I
1 "ir i
to -K 1
I I
| =0.000 |
IM g iO IN |
I I
+
»■H 00 rH l>» rH
I I
I I
HH^O I OJ 1-t I
4“
+
»o
Ol
8
D >vj
f~l *■<
.'S -O m a o
o^-S' -5 SäSj«
o, O 'S :» g* ja o. 9 o
/-v •—	00	'S	^
Op O o,
M „o a> «ß »-i; o 2
f-3 «J fO P* cö
S o O 60 ^
° 0,	4)	D
fudiufs
I I
cb OS I 00 (M 1
I J I J
cb do Ö č>
CD 00 -ti CD COlM-tH
co »o
s
o I co I
OS
L"- »O »O OS
S
Ol O O OS
^+1 T—(
"3“
(M
"g"
) |Q ZC »O CD tH (M ) rH iO CO »O H
"gT'S>
CM T*
(M Ol
co ______^
>
a
>
CO »O |
”2 I
y-i 03
äi
(M C
»o os
<M O (M (M
(M čc
i i
I i
i i
3	
TD	fc> M
0)	CÖ
u	l> t-H
N	rO
(C	K HH
u	CÖ HH
	HH
	rO HH HH
	cd
	HH HH
	O
	HH
	rO
	HH
	CÖ
	HH
00 co
(M 0-1
|_<M
I i
< t* I
'Š
I I
“.s I
MMgO
(M IM H CO
I I
Ol »O
I 1
COiOi. i. tH CD
«wog CO CD .1 .1 >n o o
T-» T—I “ —f
CD ^
' I
(MO I	I OOi.i,
^	1	' ~®"88
_____________~t<	^1
I I
I ° 1 ^
OS (M
(M
00 CD I>*
S
I I
(M Ol
T—I »O
O i
CM I *b 03 (M »O
»O O
(M iH
S~l
03
rH »O
S I
4f< 03
< 03 I>
s;
1 J J l
Ö Öl	ö
CD rt» CO -t*
!S8
i °
I 00 ÖS CD CO i-«
Sl Ig
Ol 00 L'-
co »o
C0 T-H
S 1 IS
J
»O oo os
S03 | | | | COCO CO CD Ol | CO | »O *“*
tu oj oa | oi oi o th
03HH |	|	rH	r-	l
C*» I -t< I T-I CD
CO CO 03 I CD CO O rH
03 ö -rti
_ _T—<
I I
I I
I"ISrtl I
I 13 I c0*° I I I I ‘>S£}°5 I I I | ^ 05	|	|
3
‘I
OS
O
CD
.O
čo
I	I	■'»©».O	|	|
I	I	«2^°°	I	I
I	I	I	I
£	W	*
4Ž	3
— A A A » A .m ~	-M
O	^
p4	3	ä
-a-a-a'ö
«J
I
M
(n
• o
•S*
CÖ P4
^ ct3 r2 ^
' *3>« ^
Ü ^ 'i ’s Ss
as	r—.	■•—>	rp.
n. ec	a
*°	£	-d	^
—	o	~	»o
a	«
e ®
i_
® C
I 0 O S
5 'M §*3 « 2
--'a. g®
A	r-H	O
J & i
O	p,
■m	55	(S
-3 5
.m 0 ,
2 CO ^
H	»v
N « i
ro	m	W
a s N N ni -S; o * S
8 o
•*s ►*** st 53 •r» k
.04
S
r—
»d§
s ;
•s n	_ ^
| *5	t§ *3
I I 8 "d
'Ift V ‘to ^ AC	£
U ^	^
O.-E
CZ........................  .	•
co <u
gj............................
■n ^3....................
° £
> °-	'
=>:=	.................M '	®
■is ...............................|
O OS.......................<v	>W	=
=->	>	ß	-2
-®	................^	a>	co
I- g	M	o	=
=■=	 ^,-s	•
«c ......................o'-*	S
“i'l	i	g • • ■	■.«
as e 'S	•	«g
H g	'q	© .jo n3	.S
I . ?
<» o	aSSo,5'a»
03	h .r. OJ <U	d) "
W
> o a
>- cj
f/3 P
'S -*
M OJ <U OD P« O
■-C e
>03 N
-2'S ■P g-Sm
>0) (fi
II.	Podpore.
a) Ustanove (prim. št. 10!).
. I lrnona > i S i štipendistov		Razred	Ime ustanove	Podelilni odlok	Znesek v kronali 1
1	Podreberšek Stanko	I. c.	Josip Bergant	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 19. VI. 1907, št. 12.461	400-—
i 2 1	Puc Anton	I. c.	Fond za prebitek iz dohodarskili glob	c. kr. finančnega ministrstva z dne 12.VII. 1907, št. 47.768	200-—
3	Pavlin Maks	II. a.	Blaž Blaznik	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 24. XII. 1903, št. 24.929	80--
4	Kenk Boris	II. b.	Tomaž Ohrön V	c. kr. namestništva v Gradcu z dne 22: VII. 1909, 1920 št 8	 8	200 ■—
i 5	Krištof Vladimir	11.1».	Ignacij Federer	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 21.11.1910, št. 28.027 ex 1909	155- —
6	Jeglič ('iril	III a.	«Nepoznan» 11.	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 11. III. 1909, št. 4875	80- —
7	Kočevar Ivan	III. a.	Andrej Leuz	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 28. VII. 1908, št. 16.418	78 84 ’
8	Pečenik Rudolf	111. a.	Jurij Tiittingor, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 11. IV. 1908, št. 8393	118 —
9	Tomšič Josip	III. a.	Neža Schittnig	knezoškofijski ordinariat z dne 4. II. 1909, št. 565	333 -
10	Vider Friderik	IU. b.	Lovrenc Lakner, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 29. X 1908, št. 24.463	84- —
11	Koleša Ivan	V. a.	Valentin Hočevar	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 26. 1. 1909, št. 1790	80--
12 13	Miglič Jakob	V. a.	Mibael Cmersa	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 24. VI. 1905, št. 12.031	60- -
	Krhne Štefan	V. b.	Dominik Repitscb, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 4. 11. 1908, št 2426	51' -
			Lukež Marenig	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 27. I. 1910, št. 2177	56-05 1
14	Lavrič Vinko	! vi.	Marija Kosmatscli	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 29. 1. 1909, št. 29 088 ex 1908	200 • —
				Odnos .	2176-89 !
II. drž. g.
Štev.	luioiia štipendistov	Razred	lino ustanove	Podelilni odlok	Znesek v kronali
				Prenos .	2176-89
15	Lobe Ludovik	VI.	Anton Umek, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 16. 1. 1906, St. 547	249' —
			Valentin Kuss, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 7. I. 1905, št. 213	95 ■ —
			Adam Sclmppo, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 28. I. 1905, št. 1616	65 • —
l(i	Pintar Anton	VI.	Friderik Skorpin, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 5. VII. 1905, št. 12.870	106 •-
			Friderik Skorpin	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 21. 11. 1906, št. 3014	86--
			Fran Scliagar, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 18. IX. 1908, št. 18.730	102--
17	Schrey Amon	VI.	Anton Kos, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 21. VI. 1906, št. 12.970	120' —
18	Stanonik Ivan	VI.	Jurij 'Pöttinger, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 16. 1. 1906, št. 547	118-
19	Bregar Vladimir	VII.	Fran Knerler, 3. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 5.VIII. 1907, št. 16.091	200- —
20	Glowacki Kazimir	VII.	Godbeni fond, 3. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 18. I. 1909, št. 29.099 ex 1908	110- —
21	Jelenc Leon	VII.	Jernej Sallocher	mestnega magistrata ljubljanskega z dne 14. III. 1907, št. 10.674	100- —
			Blaž Kortsclie, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 1. VII. 1906, št. 12.802	79--
22	Tominec Ivan	VII.	Martin Lamb in Schwarzenberg, 6. mesto	c. kr. dož. vlado kranjsko z dno 5. III. 1903, št. 943	186 —
23	Žvokelj Dominik	VII.	Matoj Scbigiir, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 1. VII. 1909, št. 20.739 ox 1908	89--
24	Abram Anton	VIII.	1’avol Abram	namestništva tržaškega z dno 2. II. 1006, št. 39.457 ex 1905	532- —
				Odnos .	4412-89
>■ 1 o >i/J	Imena štipendistov	Razred!	Ime ustanove	Podelilni odlok	Znesek v kronah
				Odnos .	4412-89
25	Klembas Anton	VIII.	Lovro Lakner, 1. inesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 28. XII. 1903, št. 24.987	84' -
2(i	Sodnik Ivan	VIII.	Jernej Sallocher	mestnega magistrata ljubljanskega z dne 10. III. 1910, št. (5245	100--
27	Wohinz Ivan	VIII.	Maks Wiederwohl, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 11.1.1905, št. 23.524 ex 1904	145 * —
28	Žgur Ivan	VIII.	Matej Sigur, 1. inesto	c. k.1'- dež. vlade kranjsko z dne 5. III. 1904, št. 1521	87 • —
				Skupaj .	4828'89
h) Podporno društvo in drugo podpore. Večina naših učencev, ki so po največ sinovi kmetskih staršev, delavcev, obrtnikov in nižjih uradnikov, jo tako ubožna, da ne bi mogla pohajati našega zavoda, ko bi je ne podpiralo tukajšnje prebivalstvo in v najnovejši dobi tudi sploh na Kranjskem stanujoče ljudstvo po svoji milosrčnosti. Prebivalstvu so se tudi pridružili visoki deželni zbor, slavni mestni magistrat ljubljanski, slavna Kmetska posojilnica in slavna Glavna posojilnica.
Da bi darovi pritekali tem obilneje, jo ravnateljstvo v tem šolskem letu ustanovilo «Podporno društvo za učence c. kr. II. drž. gimnazije v Ljubljani», ki odslej naprej zalaga ubožno knjižnico ter daje vrednim in ubogim učencem podpore.
Iz nabranih prispevkov so so torej preskrbovali pridnejši učenci z učnimi knjigami, vrhu tega pa so nekateri prejemali večje ali manjše zneske v gotovini za stanovanje in hrano. — 1°% nabrane vsote se naloži vsako leto po pravilih v Mestno hranilnico kot glavnica. Tako se bo nabiral podporni zaklad, ki bo vsako leto prinašal gotove obresti.
Ubožna knjižnica, ki jo oskrbuje prof. dr. Pečjak, se je pomnožila za 250 novih učnih knjig. Nakupilo se je 240 knjig; darovali pa so: četvero g. realčni profesor Jos. Mazi, petero ravnatelj in eno učenec R. Bežek.
Računski pregled.
I.	Dohodki.
A.	Glavnica.
Neimenovan daroval za glavnico ..................................K	200’ —
B. Za razpolaganje z gotovino	so 1. darovali:
visoki dež. zbor vojvodine Kranjske..........................K	700’ —
slavni občinski svet dež. stol. mesta Ljubljane .............•	150- —
Odnos ... K 1050'— 8*
slavna Kmetska posojilnica v	Ljubljani..........................»	1001 —
slavna Glavna posojilnica v Ljubljani ...............................»	40’	—
gosp.	Jernej Bahovec, trgovec s papirjem....................->	30'	—
»	Ottomar Bamberg, knjigotržec.....................»	30'	—
»	dr. Al. Nastran, prefekt mis. dijaške hiše.....................»	10'	—
neka družba v gostilni pri Banku po šolskem slugi Hofmanu »	10’	—
Ob n o v e m letu:
u) gg. učitelji, oz. profesorji: A. Jeršinovič 3 K, dr. Kropivnik, dr. J. Pipenbacher, J. Wester, nam. učitelji Andric, Kralj,
Lokovšek, Sajovic po 4 K, A. Peterlin in J. Teršan po 5 K, dr. Ü. Jauker 6 K, nam. učitelj Mazi 7 K, ravnatelj dr. J.
Bezjak, Fr. Jeraj, dr. Iv. Tertnik, A. Virbnik po 10 K, dr.
Gr. Pečjak 20 K, skupaj .............................................»	114' —
b) učenci' razreda I. a 6 K, I.	b 11'30 K,	1.	c	8 K,	II. a
10-40 K, II. b 7-54 K, III.	a 9‘89 K,	III.	b	10'37 K,
IV. a 5 ' 07 K, IV. b 8 • 24 K, V. a	5 ' 65	K,	V. b 1148 K,
VI. 6-16 K, VII. 10-11 K,	Vlil.	9-22	K,	skupaj	...»	11943
O drugih prilikah:
učenci 1. a razr., namesto vonca za umrlega sošolca . . . >	8'72
učenci II. b razr., 0 66 K, učenci III. a razr. 1 '60 K, skupaj *	2'26
Popustki dobljeni pri nakupu zvezkov	so	znašali:
v razr. I. a 0 • 77, III. b 0 • 71,	IV. a 0" 18,	V.	a	0 ' 16,	VII.
0'78, VIII. 1-52, skupaj...........................................  >	4'12
Odnos	. . .	K	1518"53
1 I. a razreda: Hilbert, Sbrizaj po 1 K; Župne k Bog., Župnek Fran po 00 h; Adamič 40 h; Krisch 24 h; Benčan, Ilec, Luxa, Paulin po 20 h; Mrak, Rojec po 10 h; Debeljak, Stojkovič po 14 h; Kunc 12 h; Bovha, Drovenik, Kanobelj, Majee Al., Prezelj, Šmit po 10 h; Jenko 4 h. — I. b razreda: Fakin l K 40 h; Vrhovec i K 40 h; Pavlič 80 h; Klenim 00 h; Srebotnjak 04 h; štefancioza 44 h; Lovšin, Žvokelj po 40 h; Dimnik Ciril 30 h; Plevel :il h; Jeglič, Kemperle, Kušar, Stimec po 30 b; Aljančič, Čeh, Christof, Fajfar, Frančič, Gabršek, Gnezda, Kraševec, Križman. Majcen, Nosan, Prosenc, Rihar, Sadar, Trdan po 20 h; Podržaj 10 h. — I. c razreda: Fuiida, Šuflaj po 1 K; Ravnikar SO h"; Predovič 00 h; Oražem 00 b; Černe, Dovjak, Filipan, Puc po 40 li; Dcrmastija 30 li; Slana 30 h; Lilleg, Mole, Svete po 20 h; Belič, Kavčič, Kumelj, Prijatelj po 12 b; Črnagoj, Gabršek, Možek, Nagode, Podreboršek, Rupnik, Zakrajšek po 10 h. — II. a razreda: Kraut, lx>nčar, Vidmajer po 1 l\; Masle 00 h; Gabršek, Koželj po 50 b; Terpin 41 h; Goljar, Habič po 40 h’J Ga-brejna 37 h; Vesely 30 h; Debelak 28 h; Bele, Bitenc, Borštnik Bruno, Dekleva, Irkič, Lajovec, Lilleg, Pibernik, Sehrey, Sichert, Žagar po 20 h; Bizjak 14 IV; Aplenc, Borštnik Rado, Daneu, Kiletz, Grampovčan, Korošec, Krištof, Pavlin, Poderžaj, Puntar, Rožič, Torkar, Šparovec, W'issiak po 10 li. — II. b razreda: Fojkur, Magolič po 00 b; Bregar, Gradišnik. Lennssi po 40 h; Štel) 30 li; Rebolj 20 b; Florjančič, Gnezda, Gornik, Hojan, Jelenič, Kavčič, Kenk, Kroflič, Leben, Modic, Osa na, Pavčič, Sedej, Sicherl, Šket, Židan po 20 li; Bahovec, Bayr, Bergant, Grden, Orobljnr, Kikelj, Ponikvar, Pogačar, Remic, Strnad, Tomažič, Tomec, Teršar po 10 h"; Prelog M h. — III. a razreda: Černe Jos., Dolenc, Vizjak Fr. po 1 K; Černe Iv.OOh; Machor 54 h'; Jeglič, Kavčič po 50h; Kragelj, Oufrata po 40 b; Arko 32 b; Kos, Lukesch po 30 li; Lunaček 28 li; Borštnik 23 h; Jenko 21 b; Ahčin, Bcžek. Debelak, Majhanc, Novak, Oblak, Pance, Itus po 20 b; Nadrah I Mi; Arzenšek, Guzelj, Kollai itscb, Si ver, Tomaž, Tomšič po 10 b. — III. b razreda: Modic 1 K 10 h; Goropevšek I K 4 li; Kavčnik, Zalesjak 1 K, Pristov 02 h; Gologranc 50 h; Ivane, Mežun po 40 b; Peterca 37 li; Janež 20 h; Sterle, Štepec po 24 h; Bahovec, Rihar, Rozman,
2.	plačali so:
u) ustanovnino naslednji ustanovniki:
gosp.	Jernej Stele, trgovec v Sp. Šiški, v znesku	....	»	50'	—
»	dr. Iv. Tertnik, c. kr. prof. v Ljubljani................»	50'	—
gospa Terezija Tertnik, prof. soproga v Ljubljani ....	»	50'	—
gosp.	Iv. Velkavrh, e. in kr. nadporočnik v p. v Ljubljani .	»	50’
»	Vojteh Vidmajor, bančni uradnik v Ljubljani	...	»	50'	—
b) letnino naslodnji redni člani:
gosp.	Avg. Agnola, steklar v Ljubljani........................»	4'	—
»	Ivan Bajželj, trgovski agent v Ljubljani.................»	4' —
»	Oton Bayr, ravnatelj Kmetske posojilnice.................»	4 •
»	Fr. Bergant, posestnik v Ljubljani ............................»	4‘	—
»	J. S. Benedikt, trgovec v Ljubljani ...........................»	4'	—
Fr. Bregant, oficial v Ljubljani.........................>	4'
»	Marko Borušak, urar v Trbovljah..........................»	4-
»	Jos. Cotič, posestnik v Ljubljani........................»	4’	—
»	dr. Jernej Demšar, šol. zdravnik v Ljubljani	...	»	4 ‘ —
»	Fr. Dekleva, oficial v Vipavi............................»	4 • —
»	Jak. Dimnik, posestnik pri D. M. v Polju.................-	4'	—
»	Jerica Dolenc v Ljubljani .....................................»	4 ■ —
»	Juri Fajfer, c. kr. okr. sodnik v Črnomlju	.	. . .	»	4'	—
»	Fr. Ferenčak, Šmarje pri Jelšah..........................»	4*	—
Emerik Filipan, oficial v p. v Ljubljani ......................»	4' -
»	Ivan Franza, posestnik, Škedenj pri Trstu	....	»	5'
Prenos ... K 1833'53
Smerdu, Vider, Vidrih ]K> 20 h; Kadunc 17 lij Baltczar, Mravlje, Strnad po 16 li; Jančar, Tavčar po 14 h'; Christof, Pintar, Srebot p6 12 h; Cepuder, Hlebec, .leretina, Poljanec, Porenta po 10 h; Gregorič (i h; Benedik 5 h. — IV. a razreda: Jakše 152 h; Tomšič 51 li; Bregar, Gregorič po 40 h; Rogelj 31 h; Lilleg 30 h; Bajželj, Banovec, CcrnC, Podržaj, Rižner po 20h; Rant 12 h; Uran lih; Andolšek, Bezlaj, Gabršek, Jean, Kolar, Kozak, Pavlovčič, Puc, Štrukelj, Vadnal, Vilhar, Završnik, Zorko po 10 h. — IV. b razreda: Kovač 2 K; Unistek 1 K; Sturm 50 h; Berlec, Hirschmann po 30h; Kuhar 22 h; Bonde, Benedik. Borušak, Kuller, Haller, Jakah, Lovšin, Osami, Petrič, Prezelj, Prusnik, Rupnik, Seliškar, Turk po 20 h; Caontola, Rekef po 17 li; Feštajn 14 h; Horvat, Zupan po 12 h; Arh, Drašler, Mah, Ktihar po 10 h. — V. a razreda: Sirk 1 K; Ferenčak, Klavs, Rebolj po 50 li’; Miglič 40 h; Cerar, Lapajne po 30 h; Mihelčič 25 h; Jerin, Koleša, Leskovec, Lozej, Modrijan, Pirnat. Velikajna. Zalokar po 20 h; Kogoj, Novak, Pišek po 10 h. — V. b razreda: Gregorič 2 K; Cermak, Hirschinan, Novak, Sajovic po 1 K; Žimnic 00 h; Gerčar, Gregorec, Mohar, Oblak Iv., Oblak Jos., Tschamcrnik po 40 h; Rigler 38 h; Krhne, Lavrenčak, Peček, Pirc, Poderžaj, Selan, Stojkovič, Širca po 20 h; Mauer 16 h; Švigelj 14 h; Richter, Zaknijšček po 10 h. — VI. razreda: Steiß 1 K; Franza 60 h; Jamnik, Penko po 40 h; Vovk 24 h; Gorše, Janežič, Jerina, Korun, Kranjc, Mlakar, Miklavc, Ogorelc, Schiffrer, Selitev. Skobe, Stanonik, Širaj, Urek, Zupančič po 20 h; Cesnik 12 h; Ambrožič, Detela Drobnič, Lavrič po 10 h. — VII. razreda: Bregar, Kozak po l K; Žibert 70 h; de Glcria. Jelene po 60 h; Jug, Pele, Sobočan po 50 h; Gabrovšek J., 48 h; Pfeifer 40 h; Kolenc 38 h; Privšek 36 h; Bole, Burja. Jaklič 30 h; Šuštar 22 h; Gabrovšek A., Novak, Petritsch, Selan, Simonič, Žvokelj po 20 h; Luštrek 15 h; Drašler 13 h; Marolt 12 h; Brodar, Derganc, Safošnik po 10 h; Zaletel 7 h. — VIII. razreda: Abram, l^emež po 2 K; Sodnik 50 h; Matičič, Mikuš, Ramovž po 40 h; Wohin/ 32 h; Lekan, Lovšin, Rus, Sturm, Zgur po 30 h; Bajec, Borštnik, Gosar, Malin, Melik, Primec, Štamcar po 20 h; Klembas, Merjcšič po 10 h.
Odnos	.	.	.	K 1833
gosp.	Anton Foerster, glasb. ravn. v p. v Ljubljani	...»	4
»	dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani......................»	4
»	Leopoldina Gregorič, trg. soproga v Ljubljani	...»	4
»	Fran Gnezda, trgovec, Unec pri Rakeku.........................»	4
»	Ferdo Gologranc, zid. mojster v Gaborju pri	Celju	.	»	4
»	Anton Gorše, posestnik v Ljubljani............................»	4
»	J. Hartmann, gostilničar v Ljubljani..........................»	4
»	Fran Hirschman, knjigovodja v Ljubljani.......................»	(5
»	Mat. Hubad, koncertni vodja v Ljubljani.......................»	4
»	Fran Ilc, posestnik, Goričavas pri Ribnici....................»	4
>	Ignacij Irkič, ključavničar v Ljubljani.......................»	4
»	Viktor Izlakar, kavarnar v Ljubljani..........................»	4
»	Josipina Jean, šivilja v Ljubljani............................»	4
»	Ivan Jeglič, ravnatelj v Ljubljani............................»	4
»	Friderik Juvančič, prof. v Ljubljani..........................»	4
Blaž Kamenšek v Ljubljani.....................................»	4
»	Ivan Kavčnik, c. kr. sod. svetnik v Ljubljani	.	.	.	.	»	4
»	Fran Kavčič, posestnik v Ljubljani............................»	4
»	Josip Kikelj, krojač v Boh. Bistrici..........................»	4
»	Fran Kogoj, not. uradnik na Vrhniki...........................»	4
»	Ignacij Kovač, posestnik v Št. Janžu..........................»	4
»	Milan Kozak, mesar v Ljubljani................................»	4
»	Ant. Kržič, prof. v Ljubljani.................................»	4
»	dr. Štefan Kraut, sod. svetnik v Gor. Logatcu	...»	4
»	Ivan Lapajne, poštni kontrolor v Ljubljani	.	.	.	.	»	4
»	dr. Urban Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici	.	.	.	.	»	4
»	Julij Lenassi, trgovec Gor. Logatec...........................»	4
»	Ivan Lončar, c. kr. finančni svetnik v p. v Ljubljani	.	»	4
»	dr. J. Lesar, semeniški ravnatelj v Ljubljani	.	.	.	.	»	4
»	Milan Leustek, lekarnar v Ljubljani...........................»	■	4
»	Fran Lovšin, nadučitelj v Vinici..............................»	4
»	Marino Luxa, posestnik v Proseku..............................»	4
»	Matija Matičič, posestnik v Rakek.............................»	4
»	Ivan Mlakar, gostilničar......................................»	4
»	Andrej Modic, posestnik v Rakeku..............................»	5
»	Ivan Moran, uradnik v Ljubljani...............................»	4
»	Valentin Mrak, krčmar v Ljubljani.............................»	4
»	Neimenovan....................................................»	4
Valentin Ontrato, vozni mojster v Ljubljani	.	.	.	.	>	4
Makso Paulin, višji živinozdravnik v Črnomlju	...»	4
»	Alojz Pelc, revizor v Ljubljani...............................»	4
»	Marija Peček, posestnica, M. Lašče............................»	4
»	dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani.....................»	4
»	Jakob Pretnar, učitelj v Ljubljani............................»	4
»	Juri Pfeifer, fin. nadkom. v Ljubljani........................»	4
»	Makso Pleteršnik, prof. v p. v Ljubljani......................»	4
»	dr. Josip Pogačnik, zdravnik v Ljubljani......................»	4
»	Jakob Podreberšek, stražnik v Ljubljani.......................»	4
Prenos	...	K 2028
Odnos ... K 2028-53
gosp.	Ant. Puc, tin. respicijent v Krškem ...........................•	4'	—
»	Ant. Reih, c. kr. blag. ravnatelj v Ljubljani	.	.	.	.	»	4'
»	Fran Rebolj, trgovec, Krka.......................................*	4'	—
»	Ivan Remic, kancelist v Ljubljani................................»	4’	—
»	Aleks. Ravnikar, sod. svetnik v Litiji	......	»	4'	—
»	dr. Avg. Rozina, odvet. koncipijent v Ljubljani	...»	4 ’ —
»	Ivan Rozman, šol. sluga v Ljubljani..............................•	4'	—
»	Fran Rus, učitelj na Bledu.......................................»	5 ‘ —
»	Ivan Rus, lesotržec, Travnik pri Rakeku..........................»	4' —
Josipina Schumi, posestnica v Ljubljani	................»	4'	—
»	Lavoslav Schwentner, knjigotržec v Ljubljani	...	»	4 • —
»	Ivan Sbrizaj, dež. stavbni svetnik v Ljubljani	...»	4'	—
Ivan Sirk, posestnik v Ljubljani............................»	4-	—
»	Souvan in sin, trgovca v Ljubljani...............................»	4'	—
»	Karol Sajovic, kontrolor v Ljubljani.............................»	4'	—
»	Šteh, posestnik, Cesta pri Dobrepoljah...........................»	5'	—
»	dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani ......	4 • —
»	Fran Terpin, posestnik, Zdenska vas..............................»	4‘	—
»	Ivan Tomažič, nadučitelj v Tinjah................................»	4*	—
»	Fran Trdina, trgovec v Ljubljani.................................»	4‘	—
»	dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani..........................»	4'	—
»	Ivan Tomšič, krojač, Vrd pri Vrhniki.............................»	4‘	—
»	Fran Urek, trg. sotrudnik v Ljubljani............................•	4'	—
»	Fran Vidrih, posestnik, Begunje..................................»	4 ’ —
»	Andrej Vrhovec, posestnik v Ljubljani............................»	4'	—
»	Ivan Zakotnik, župan v Gornji Šiški..............................»	4
»	Ivan Ženko, kalkulant v Ljubljani ...............................•	4-	—
3. Za izgubljene ali poškodovane knjige	so učenci	plačali .	...	»	3'20
4. Ostanek iz šolskega leta 1908./09............................................. »	3'03
Skupaj	.	.	.	K	2144 76
II. Stroški.
Za učno knjigo, in sicer še za šolsko	leto	1908./09.	. . '.	.	.	.K	294'75
Za šolsko leto 1909./10.......................................................»	641'62
Podpore v gotovini ..............................................................*	87'93
Stroški o priliki ustanovitve Podpornega društva  ...............................»	86	•	11
Za kolek......................................................................... *	'64
Skupaj	.	.	.	K	1111' 05
III. Bilanca.
ostane v gotovini ... K 1033'71
od katerih se po §2. društvenih pravil prišteje 10% h glavnici.
Blagodušno so podpirali revno učence, oskrbujoč jih docela ali podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamezne dneve v tednu, še naslednji zavodi: preč. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, preč. vodstvo Marijanišča, misijonske kongregacije in Salezijanske družbe, samostana prečastitih oo. frančiškanov in mm. uršulink, slavno vodstvo 'Ljudske in dijaške obednice • in slavno vodstvo «Domovine*. Tudi mnogi zasebniki so jih podpirali na isti način, med njimi posebno nekateri preč. gg. duhovniki ljubljanski, zlasti preč g. kanonik A. Kalan.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost, zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter priporoča «Podporno društvo» in pomoči	potrebne učence	še njihovi nadaljnji blagohotnosti.
12.	Vzprejemnine in	prispevki učencev za	učila (gl. št. 8.!)
Ti doneski so se	porabili v zmislu	ministrskih naredeb z	dne 14. junija
1.	1878., štev. 9299,	in z dne 17. aprila 1. 1891., štev. (5323,	za nakup učil,
potrebnih pri posameznih učnih strokah, in knjig za knjižnice.
IX.
Zrelostne izkušnje.
A. V poletnem roku šolskega leta 1908. 09.
. Izid te zrelostne izkušnje je naznanjen v lanskem izvestju na str. 80.
>
0 +» d 0)
■ H
3
4J • H
£>
CS
1
CÖ
S-i
•H
rO
O
A
cö
d
■xn
&
X
N
<D
Ph
(D
a
CÖ
d
N
CD
CQ
b€
bjo
GO
o
JO
co
. i—_	•>
c? «* O
Ä oo
OS
oo
oo
00
GO
oo
oo
00
00
oo
GO
4>
«D
Q
co
er1
>o
>o
bß
bß
bio
bo
co
00
00
oo
00
tr
CO
00
co
co
r-O
00
00
00
00
05
co
00
05
co
00
00
00
00
00
co
oo
oo
a.
>o
>o
>o
>o
tJD
fl ~ M
GO
O
GO
oo
00
HH GO
<D ^
o >co
hO
00
00
Oi
OD
00
o
a
00
go
00
00
Oi
00
go
00
00
tL
en
tSJ
ro
o
m
>o
H3
bD
bD
bD
bD
bD
bD
^3
OO
CO H Q
oo
GO
00
00
00
30
fcuo
T3
**0 * t:	t—i
*73
00
05
oo
00
05
GO
00
05
00
GO
05
00
00
»o
oo
00
00
00
go
GO
co
B. V šolskem letu 1909./10.
1. V jesenskem roku ni bilo na zavodu zrelostne izkušnje.
2. V zimskem roku.
Za to izkušnjo sta se oglasila samo dva izmed petih v poletnem roku prejšnjega šolskega leta reprobiranili abiturientov, od katerih je moral eden ponoviti tudi pismeni izpit iz slovenščine, obadva pa ves ustni izpit.
V	izvršitev je dobil prvi na izbor te-le tri naloge: 1.) Sodba množice — po Hora-eijevem reku: «Interdum vulgus rectum videt; est, ubi peccat*. (Ep. II., 1, 63.) — 2.) Avstrija pred sto loti in danes. — 3.) Gregorčičeve poezijo.
Ustni izpit, ki mu je predsedoval c. kr. deželni šolski nadzornik Fr. Hubad, sta oba kandidata prebila dne 5. februarja 1. 1910.
3. V poletnem roku.
Za to izkušnjo se	je oglasilo vsoh 23 javnih osmošolcev.
Zrelostne naloge so se pisale dne 8., 9., 10. in 11. junija.	V	izvršitev	so
dobili kandidatje te-le naloge:
1.) Iz latinščine: Za prevajanje v nemščino: Tacitus Annal. II. c. 71. in 72.
2.) Iz grščine: Za prevajanje v nemščino: Plato Phaedon c. 4.
3.) Iz nemščine na izbor te-le tri naloge: a) Der dauernde Wert der deutschen Klassiker; — b) Welche geographischen Bedingungen beeinflussen die älteste Geschichte der	österreichisch-ungarischen Monarchie? —	c)	«Wozu-	ich
mich machen will, das	ist nun meine Sache*. (Schiller.)
4.) Iz slovenščine na izbor te-le tri naloge: a) Moji življenski načrti;
b) «Rodove boš videl srečnejše, zemljo bogatejšo drugod; svetinja te spomni: Krasnejše od svoje ne najdeš nikod*. (Aškerc, Svetinja); — c) Snov in misli v Prešernovih baladah in romancah.
Ustne izkušnje, ki jim bode predsedoval ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani dr. L. Požar, se opravijo od dne 2. julija do dne 6. julija. Izid teh izkušenj in imena abiturientov bodo priobčene v prihodnjem «Izvestju».
X.
Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden.
1.) Erlaß des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 8. Juni 1909, Z. 3264, betreffend die provisorische Regelung der Ferialurlaube der Mittelschuldirektoren.
2) U.-M.-Verordnung vom 22. Juni 1909, R.-G.-Bl. Nr. 98, betreffend die Entrichtung des Schulgeldes im Wege der Postsparkasse.
3.) U.-M.-E. vom 23. August 1909, Z. 27.271, betreffend den Gesamterfolg bei einem Schüler der V. Gymnasialklasse, der im I. Semester aus Mineralogie «genügend» erhalten hat.
4.) U.-M.-E. vom 6. Oktober 1909, Z. 5920, wodurch gestattet wird, daß an den utraquistischen Gymnasien in Krain auch die Mathematik in der V. Klasse mit slovenischer Unterrichtssprache gelehrt werde, während die deutsche Sprache,
weiters die Geschichte und Geographie in den oboren Klassen und die Mathematik auf der lehrplanmäßigen Oberstufe (VI,—VIII. Kl.) unter Gebrauch des Deutschen zu lehren sind.
5.) U.-M.-E. vom 20. Oktober 1909, Z. 38.(>42, wodurch gestattet wird, jährlich von den Schülern einen Betrag von je 1 Krone für die SchUlorbibliothek einzuheben.
6.) U.-M.-E. vom 2. Dezember 1909, Z. 43.912, betreffend die Ausfolgung der Semestralausweise und Jahreszeugnisse an Mittelschulen.
7.) U.-M.-E. vom 16. Dezember 1909, Z. 48.313, betreffend die Entlassung eines Schülers wegen ungünstigen Studienerfolges.
8.) U.-M.-E. vom 25. Jänner 1910, Z. 52.250 ex 1909, betreffend die Befreiung der mittelst einer Aufnahmsprüfung in höhere Klassen aufgonommenen Schüler von der Schulgeldzahlung.
9.) U.-M.-E. vom 25. Jänner 1910, Z. 1133, betreffend die Beförderung der Turnlehrer in höhere Hangsklassen.
10.) U.-M.-E. vom 29. Jänner 1910, Z. 49.538 ex 1909, wornach die Kalligraphie als obligater Gegenstand eingeführt wird.
11.) U.-M.-E. vom 27. Februar 1910, Z. 50.355 ex 1909, betreffend die Förderung von Mädchenlyzeen und Einschränkung der Hospitationen von Privatistinnen an Knabenmittelschulen.
12.)	Verordnung	des	Herrn Ministers	für	Kultus und Unterricht vom
18. April 1910, Z, IC.500, wornach die Schließung des Schuljahres 1909/10 auf den 2. Juli, der Beginn des nächsten auf den 9. September festgesetzt wird.
13.)	L.-Sch.-R.-E.	vom	11. August 1909,	Z.	4612, betreffend die Evidenz-
haltung von Mittelschülern, die im schulpflichtigen Alter stehen.
14.)	L.-Sch.-Il.-E.	vom	17. Juli 1909, Z.	4091, betreffend Weisungen über
den Scheckverkehr mit dem k. k. Postsparkassenamte in Wien.
15.)	L.-Sch.-R.-E.	vom	17. August 1909,	Z.	4747, betreffend die Ausweise
über die Ergebnisse der Aufnahmsprüfungen in die I. Klasse und über die Frequenz am Anfänge des Schuljahres.
16.) L.-Sch.-R.-E. vom 5. Jänner 1910, Z. 7782 ex 1909, wodurch der Besuch von kinematographischen Vorstellungen für die Schuljugend geregelt wird.
17.) L.-S-ch.-R.-E. vom 19. Jänner 1910, Z. 3863 ex 1909, betreffend die Belehrung der Schuljugend über die Schädlichkeit des Alkoholismus.
18.) L.-Sch.-R.-E. vom 21. Jänner 1910, Z. 456, wornach Uber die geistige Reife des Schülers zum Aufsteigen in die folgende Klasse die Klassenkonferenz entscheidet.
XI.
Kako seje pospeševal telesni razvoj mladine.
(Zvršitov ministrsko naredilo z dno 12. oktobra 1. 1890., št. 1853.)
A. Vsak dan so dobili učenci mod dopoldanskimi in popoldanskimi urami 10 do 15 minut odmora; odmor so učenci porabili za šetanje na dvorišču (pri slabem vremenu za šetanje po hodnikih), med tem so se zračile učilnice.
B. Pozimi so se učenci drsali na mostnem drsališču ter sankali po mestnem sankališču, poleti pa so se kopali v mestni kopeli. Mestna uprava jim je dovolila znižano vstopnino.
C. Za telesni razvoj šolske mladine se je letos prav mnogo storilo s šolskimi igrami in izleti, katerih so se udeleževale tri četrtine učencev na zavodu. Igre so se vršile ob prostih poludnevih in ugodnem vremenu na travniku ob Latter-mannovem drevoredu, ki ga je mostna	uprava	prepustila v ta namen.	Začenjale
so se navadno ob dveh, v	dobi poletne	vročine	ob štirih. Za izlete jo	bila odločilna oddaljenost izletnega	kraja. Z izleti	so bilo	navadno spojene igre brez orodja.
Učenci nižjih razredov so	posebno radi	igrali krok<'> in nožno žogo, z	vnemo so
balinali in metali ročne žoge. Prav posebno živahnost pa so letos razvili dijaki višjih razredov pri igri z nožno žogo (Football). Vsi footballisti so bili razdeljeni v 5 moštev po 12 igralcev, skupno 60 igralcov in 2 sodnika. Pričelo se je igrati
14.	aprila in se je igralo vsak teden po 13 ur, in sicer ob torkih in četrtkih od
6.	— 8., ob sredah in četrtkih od 2. — 4., ob sobotah od 2. — 5. Ob nedeljah so se vršile skupne igre in tekme z igralci I. državne gimnazijo.
D. Izleti so se vršili peš v okolico. Obiskovali so se vedno le kraji, ki so v zgodovinskem, geološkem in naravoslovnem oziru znameniti, tako da je mogel voditelj učence spotoma nazorno navajati na razumevanje domače preteklosti in narave.
Pregled izletov:
Število
	Dan	čas	Kraj	udeležencev
7.	oktobra 1909	2 — 6	Hrušica	90
14.	»	2 — 6	Golovec	100
16.	»	2 — 6	Golovec - Hudnik	150
23.	»	2 — 6	Šišenski hrib	200
30.	*	2 — 6	Golovec - Dobrunje	150
12.	marca 1910	2 — 5'/»	Golovec	120
19.	»	2-5V,	Rožnik	100
9.	aprila	2 — 6	Podutik - Kosoze	90
30.	>	2 — 6	Golovec - Rakovnik	110
7.	maja	2 — (i '	Golovec	120
21.	»	2 — 6 >/2	Tivolski gozd in Šišenski hrib	130
11.	junija	2 — 6	Golovec	100
25.	»	2 — 7	Vič - Vel. hrib - Rožnik	130
Pregled iger:
			Število		Čas	Število
	I)an	čas	udeležencev	Dan		udeležencev
1.	oktobra 1909	2 — 5	70	11. maja	1 — 5	70
16.	marca 1910	2 — 5	80	18. »	1—5	90
30.	marca	1 — 5	90	25. »	1 — 5	80
2.	aprila	1 — 5	100	1. junija	3 — 7	100
16.	»	1 — 5	90	8. »	1 — 5	90
23.	>	1 — 5	80	15. »	1 — 5	100
4.	maja	2 — 6	90	28. >	1 — 5	110
Igre in izlete je vodil s hvalno vnemo in potrebno spretnostjo nam. gimn. učitelj dr. Pavel Postotnik.
Kronika.
Šolsko leto 1909./10. se je pričelo dne 18. septembra s slovesno sv. mašo z uvodnim «Veni sancte«, ki jo je daroval v nunski cerkvi preč. gospod katehet profesor dr. Gregorij Pečjak.
Vzprejemne izkušnje so se vršile dne 16. septembra, ponavljalne in dodatne pa v dobi od 16. do 18. septembra.
Zavod je štel v minulem šolskem letu 8 glavnih razredov s šestimi vzporednimi oddelki (I. b., I. c., II. b., III. b., IV. b., V. b.), skupaj torej 14 razredov, učiteljski zbor pa v I. poluletju 23, v drugem 22 članov: v 1. poluletju ravnatelja, ki je stopil s 1. februarjem v pokoj, 13 profesorjev (eden izmed teh je bil do stalnega imenovanja začasni vodja tega zavoda, eden je imel kot začasni ravnatelj liceja in višjo mestne dekliške šole celoleten dopust, dva sta poučevala z znižano učno obveznostjo) in 9 namestnih učiteljev, v II. poluletju novega ravnatelja, 12 profesorjev in 9 namestnih učiteljev.
Dne 18. novembra so je vršila dopoldne ob 10. uri v telovadnici preprosta slavnost v spomin pesnika in pisatelja Ljudevitu Gaja. Profesor Wester je v slavnostnem govoru učencem pojasnil Gajev pomen za slovensko književnost. Nato je učenec VIII. razreda Fr. Ramovž deklamoval Preradovičevo pesem «Putnik», dijaki so zapeli pesem «Lepa naša domovina» in ravnateljev namestnik je sklenil to slavje, s toplimi besedami se spominjajoč Njega Veličanstva našega presvetlega cesarja, ki so mu učenci zaklicali trikratni «živio».
Dne 19. novembra se je brala spominska sv. maša za umrlo cesarico Elizabeto; dan pa je bil pouka prost.
Dne 22. novembra je umrl pridni ter nravstveni učenec I. a. razreda Fran Polajnko in bil pokopan dne 24. novembra. Učiteljski zbor in učenci vseh razredov so ga spremili na njegovi zadnji poti, pevci gimnazije pa so mu zapeli pri hiši žalosti in pri kapeli ob Martinovi cesti po eno žalostinko. Naj v miru počiva!
V	minulem šolskem letu so se nadaljevali v prejšnjem šolskem letu začeti roditeljski sestanki. Tudi v tej dobi se je pojavljalo zanimanje zanje. Starši, oziroma njih odgovorni namestniki, pa tudi učenci so v lepem številu prihajali k tem sestankom ter pazljivo poslušali predavanja. Sestanki so se vršili trikrat: prvi dne 3. decembra s predavanjem šolskega svetnika in začasnega ravnatelja dr. Bezjaka o dolžnostih šolske mladine. Ker predavatelj pri prvem predavanju ni mogel dovršiti svoje precej obsežne tvarine, jo nadaljeval to predavanje pri drugem sestanku dne 19. januarja. Tu se je posebno pečal z rešitvijo vprašanja, s katerimi sredstvi je srednješolsko mladino navajati na zvesto izpolnjevanje dolžnosti. Obe predavanji sta kot pedagoška razprava objavljeni v drugem delu tega izvestja.
Dne 1. februarja je stopil dotedanji ravnatelj gospod Fran Wiesthaler v stalni pokoj, od Njega Veličanstva odlikovan z naslovom vladnega svetnika. Doputacija učiteljskega zbora mu je častitala na tem Najvišjem odlikovanju. Na to so sc učenci po deputaciji poslovili od njega, zahvaljujoč ga za vse prejete nauke in dobrote. Naposled je vzel tudi učiteljski zbor povodom sernestralne sklepne konference dne 11. februarja od njega slovo.
Pri tej priliki ga je v daljšem govoru slavil začasni voditelj, ga zahvalil za vse, kar je kateremukoli članu učiteljskega zbora storil dobrega, bodisi v materialnem, bodisi v duševnem pogledu, dalje za smotreno vodstvo zavoda, ki mu je bilo mnogo let skrben, vesten, požrtvovalen ravnatelj, in za vsa navodila in vse nauke, ki jih je učiteljski zbor tekom mnogih let prejemal od njega. Med drugim je zlasti poudarjal, da je izvečine njegova zasluga, da se je ta zavod kot nižja gimnazija odcepil od I. državne gimnazije ter razširil v višjo, in da se je tudi mnogo trudil za zgradbo novega šolskega poslopja ter imel pri presilitvi vanje mnogo posla. Naposled je govornik iskreno želel, da bi bilo g. vladnemu svetniku usojeno, še mnogo let uživati svojo zasluženo odliko in svoj zasluženi pokoj in da bi se prijazno spominjal svojih učencev, svojega zavoda in svojega učiteljskega zbora.
Dne 5. februarja se je pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika vršila zrelostna izkušnja v februarskem roku. (Gl. str. 93. tega izvestja).
Dne 12. februarja se je končalo prvo poluletje kakor navadno s sv. mašo, drugo pa se je pričelo dne 16. februarja.
Dne 19. februarja se je vršila po odredbi c. kr. naučnega ministrstva z dne 29. januarja 1910, št. 1044, na preprost način stoletnica smrti tirolskega junaka Andreja Hoferja. V ta namen so se zbrali ob 10. uri dopoldne nižji gimnazijci v telovadnici, višji pa v fizikalni dvorani; onim-le je govoril o pomenu Andreja Hoferja za avstrijsko zgodovino in državo profesor dr. Kropivnik, tem-le profesor dr. Jauker. Z živio-klici na Njega Veličanstvo se je zaključila ta preprosta patriotska slovesnost.
Dne 23. februarja je predaval preč. gospod župnik Janez Kalan pri tretjem roditeljskem sestanku o škodljivosti alkoholizma. Tako je ravnateljstvo izpolnilo eno točko razpisa preslavnega c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko z dne 19. januarja 1910. 1., št. 3863 ex 1909, ki razpravlja o škodljivosti alkoholizma in o načinu, kako je šolsko mladino poučevati o tem vprašanju. Za to prijazno uslugo ravnateljstvo prav toplo zahvaljuje gospoda župnika.
Dne 3. marca so se zbrali učiteljski zbor in učenci v telovadnici, kjer je šolski svetnik dr. J. Bezjak povodom imenovanja za ravnatelja tega zavoda mladini govoril na srce, jo izpodbujal k marljivosti, rednosti, nravnosti, pobožnosti, izpolnjevanju svojih šolskih dolžnosti in ljubezni do ožje in širje domovine. Na to je osmošolec Ramovž v dobro premišljenem, poetiško zasnovanem in vznesenem govoru ravnatelju v imenu vseh učencev častital na novi časti, izrazil veselje vseh sošolcev o tem dogodku ter obljubil, da hočejo uvaževati dane jim nauke in se po njih ravnati, naposled proseč, naj jim bode dober voditelj in duševni oče. Ko	so še	zapeli	pevci	dva	zbora,
je zaključil ravnatelj ta spominski dan, spominjajoč se	Njega	Veličanstva
presvetlega cesarja, ki mu je podaril to	častno	mesto,	na kar so	učenci
temu zaklicali trikratni «živio» in «slava».
Dne 26. aprila je umrl v svoji ogrski domovini pri starših jako marljivi in blagonravni učenec IV. b. razreda Jak ab Ivan. Ker se zaradi prevelike razdalje niti učiteljski zbor niti učenci niso mogli udeležiti pogreba, se je ukrenilo, da so njegovi součenci poslali staršem pismeni izraz svojega globokega sožalja. Isto je storil ravnatelj v imenu učiteljskega zbora.
Dne 25. majnika so priredili posamezni razredi pod vodstvom svojih učiteljev izlete v bližnjo in daljnjo okolico ljubljansko, zlasti na Gorenjsko. Ti in vsi drugi že prej navedeni izleti niso merili le na zabavo, ampak tudi
II. drž. g.	7
na oliko šolske mladine. Ta praktiški in nazorni pouk so pospeševali poleg tega tudi še poseti nekaterih ljubljanskih obrtnih podjetij in zavodov. Zlasti so si ogledovali učenci pod vodstvom namestnega učitelja <!r. Gvidona Sajovica bogate zbirke tukajšnjega muzeja Rudolfina, in sicer učenci I. b. in I. c. razreda dne 31. majnika, I. a. razreda dne 4. junija, II. a. razreda dne 7. junija in II. b; razreda dne 11. junija. Razen tega so dobivali opazovalno naloge o prirodninah ter poročali o svojih opazovanjih. Osmošolce je vedel dne '20. aprila profesor A Peterlin v tukajšnjo elektrarno, učenci IV. a. in IV. b. razreda pa so tam opazovali priprave in stroje pod vodstvom istega profesorja in namestnega učitelja L. Andršeja dne 22. aprila. — Naposled je šel dne 28. junija ravnatelj s sedrnošolci ogledovat tukajšnjo Katoliško tiskarno.
Gospodom lastnikom, oziroma načelnikom in uradnikom teli podjetij in zavodov izreku ravnateljstvo najtoplejšo zalivalo za naklonjenost, ki so jo izkazali učencem naše gimnazije.
Neizprosna smrt jo zahtevala še tretjo žrtev. Oh vznožju mogočnih Kamniških planin je umrl dne 3. junija t. 1. v svojem rojstvenem kraju v Ložah vrli, blagonravni, pobožni in zelo marljivi učenec VII. razreda Ant,on Burju. Deputacija njegovih ožjih součencev in drugih učencev višje gimnazije v lepem številu 4(i mladeničev, iz učiteljskega zbora pa ravnatelj in profesor verouka dr. Pečjak so ga spremili na zadnji poti z Lož v Šmartno, na domu, v cerkvi in ob grobu pa so mu zapeli gimnazijski pevci zadnjo pesem žalostinko. Pri grobu mu je tudi ravnatelj izpregovoril nekoliko besedi v blag spomin. Naj v miru počiva!
Bogoslužne vaje: Dne 19. novembra se je služila sv. spominska maša za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Učiteljstvo se je vrhu tega tudi še udeležilo slovesnih sv. maš, darovanih v stolnici na rojstveni in godovni dan Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (dne 18. avgusta, oziroma 4. oktobra) kakor tudi slovesnih zadušnic za rajne ude presvetle cesarske rodovine (dne 10. septembra za Njeno Veličanstvo cesarico Elizabeto, dne 30. junija pa za Njegovo Veličanstvo cesarja Ferdinanda /.). K izpovedi in sv. obhajilu je šla šolska mladina trikrat. V zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 23. junija 1. 1899., štev. 861 ex 1907, so se vršile dne 20., 21. in 22. marca v nunski cerkvi velikonočne duhovne vaje, ki jih je vodil profesor verouka dr. Gregorij Pečjak. Od namestnega učitelja verouka, dr. Alojzija Merharja pripravljenih pa je prejelo 9 učencev o Duhovem svetstvo sv. birme in dne 21. junija G učencev prvič sv. obhajilo. Oh nedeljah in praznikih so se udeleževali učenci skupne službe božje v nunski cerkvi (od 8. do 9. ure). Zavod se je korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. Rešnjega Telesa (dne 20. majnika), zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na Veliko soboto (dne 26. marca).
Zdravstveno stanje učencev letos ni bilo posebno ugodno; obolelo je med šolskim lotom več učencev, ki pa so zopet ozdraveli; dva sta se morala zaradi bolezni popolnoma okaniti učenja, trije pa so morali umreti, kakor se je že poročilo.
Ustne premestile izkušnje so se vršile v dobi od 14. do 24. junija; raz-redbene konference so bile dne 24. in 25. junija, završna pa dne 1. julija. Vzprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1910./11. se opravijo dne 4. julija. Šolsko leto se je sklenilo po gori navedenem razpisu c. kr. naučnega ministrstva dne 2. julija s sv. zahvalno mašo, po kateri so je pola cesarska pesem.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1910./1911.
Šolsko leto 1910./1911. se prične v ponedeljek dne 12. septembra s slovesno sveto mašo z «Veni sancte», ki se bo služila ob desetih v nunski cerkvi. Nanovo vstopajočim učencem (vseh razredov) se je oglasiti, spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, v petek dne 9. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu s krstnim ali z rojstvenim listom, šolskim izpričevalom zadnjega lota (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti) ter plačati 4 K 20 h vzprejemnine in 3 K 40 h prispevka za učila, dijaško knjižnico in igrala. Od učencev, na podlagi povoljno prebito izkušnje vzp roj e ti h v I. razred, se bodo pobirale te pristojbino šolo po istiniteni vstopu v šolo (dne 14. septembra).
Učenci, ki se dajo vpisati v I. razred, morajo tekom solnčnega leta 1910. dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 7. aprila 1. 1878., štev. 54IG) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje so prično dne 10. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih ministrskih razpisov z dne 14. marcija 1. 1870., štev. 2370, in z dne 27. majnika 1. 1884., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudsko šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil: v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s cclimi števili.
V	I. razred se	lahko dado učenci vpisati tudi že	v	nedeljo dne 3. julija
t.	1. od 8.	12. ure.	Za te se bodo vzprejemne izkušnje	vršile	v ponedeljek
dne 4. julija.
Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
Po 9. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali.
Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 11. septembra dopoldne od 9. -12. ure s šolskim izpričevalom zadnjega poluletja ter plačati 3	K	40 h prispevka	za učila, dijaško knjižnico in igrala.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na	c.	kr. II.	državno gimna-
zijo ljubljansko, naj si preskrbe na izpričevalu zadnjega poluletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svoje nauke kje drugje.
Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile dne 10. in 11. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzemši I.).
Dne 13. septembra so prične redni šolski pouk ob osmih dopoldne.
Zapiski učnih knjig za šolsko leto 1910./1911. se bodo dobivali pri tukajšnjih knjigotržcih.
Poluletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za 1. polu-letje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa visokega naučnega ministrstva z dne 7. marcija 1. 1909.), ako so revni, prositi plačilnega
odloga, oziroma oprošcenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «zadostno» («genügend»), v vedenju znamko «prav dobro» («sehr gut») ali «dobro* («gut»), koncem I. pohiletja pa vsaj «zadostno» v vseh obveznih predmetih, v vedenju pa najmanj znamko «dobro». Ako ti pogoji koncem I. poluletja niso izpolnjeni, mora dotični učenec šolnino za I. poluletje plačati še pred začetkom II. poluletja. V vseh drugih primerih morajo plačati neoproščeni učenci poluletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega poluletja, ako jih ni med tem presl. deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po gorenjem razpisu visokega naučnoga ministrstva) le, ako so prosilci zares revni in so dobili v izpričevalu I. poluletja najmanj znamko «zadostno» v vseh obveznih predmetih, v vedenju pa vsaj znamko «dobro», v II. poluletju pa bili spoznani za sposobne, vstopiti v Višji razred, in prejeli v vedenju vsaj znamko «dobro».
Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svčt kranjski», naj pridenejo revni prvošolci (ki niso repetenti) revnostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku roditeljev ter ne nad eno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega poluletja.
Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se po razpisu preslavnega c. kr. deželnega šolskega svčta kranjskoga z dne 28. avgusta 1. 1894., štev. 2354, na ljubljanskih gimnazijah ne smejo vzprejemati.
V	posebnega ozira vrednih slučajih jim more vzprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svöt.
Na to šolsko oblast naslovljene in dobro utemeljeno prošnje za izjemni vzprejem na eno izmed obeh tukajšnjih gimnazij naj vlože p. n. roditelji ali varuhi dotičnih učencev do 1. avgusta, in sicer ako gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseh drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane gimnazije.
Ravnateljstvo.
Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1910/1911 betreffend.
Das Schuljahr 1910/1911 beginnt Montag den 12. September mit einem heil. Geistamte, das um 10 Uhr in der Ursulinenkirche abgehalten werden wird. Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich Freitag den 9. September bei der Gymnasialdirektion zu melden, den Tauf- oder Geburtsschein, die Schul-naehriehten, resp. das Zeugnis Uber das letzte Semester (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber iibordies die betreffenden Dekrete) vorzulegen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 li nebst einem Lehr- und Spielmittelbeitrage von 3 K 40 h zu entrichten. Diese Gebühren werden von den auf Grund gut bestandener Aufnahmsprüfung in die I. Klasse aufgenommonen Schülern erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte in die Schule (am 14. September) eingehoben werden.
Schiller, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1910 erreichen und sich činer Aufnahinspriifung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 10. September, und zwar um 8 Uhr Vormittag die schriftlichen, um 3 Uhr Nachmittag die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerialverordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt:	«ln	der Religion jenes Maß von
Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slovenisch und deutsch) Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen.»
Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung in demselben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Nach dem 9. September werden neu eintretende Schüler nicht mehr aufgenommen.
Die dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 10. September von 9 bis 12 Uhr Vormittag mit dem letzten Semestralzeugnisse zu melden und einen Lehr-, spielmittel- und Schülerbibliotheksbeitrag von 3 K 40 h zu erlegen.
Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie dio Aufnahmsprüfungen für die II. bis VIII. Klasse linden am 10. und 11. September statt.
Der regelmäßige Unterricht beginnt am 13. September um 8 Uhr Vormittag.
Die Verzeichnisse der pro 1910/11 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher werden in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich sein.
Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlöbl. k. k. Landesschulrates vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Krainburg, Radmannsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nasscnfuß, Weixelburg und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berücksichtigungswiirdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrates aufgenommen werden.
Die P. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landesschulrate mit einem gut motivierten Gesuche einschreiten, welches bis 1. August, und zwar wenn es sich um den Eintritt in die I. Klasse handelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber hei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums einzubringen ist.
Die Direktion.
Imenik
I. a.
Adamič Alojzij, Grosuplje.
Ahčin Janez, Domžale.
Benčan Josip, Planina.
Borštnik Radivoj, Hinje.
Bovha Ivan, Ig.
Cotič Ivan, Ljubljana.
Drovenik Matija, Ljubljana.
Gajetta Josip, Ljubljana.
Hilbert Jaromir, Krško.
Ilec Andrej, Goriča vas pri Ribnici.
Jenko Ivan, Feldkirclien na Koroškem. Kanobelj Herman, Gorenje pri Sežani, Primorsko Klabučar Herman, Krško.
Krisch Oton, Ljubljana.
I.	b.
Aljančič Emil, Stari trg pri Trebnjem.
Arko Bogomir, Ribnica.
Čeh Franc, Zarka-hdza, Ogrsko.
Dimnik Ciril, Slape pri Ljubljani.
Fajfar Bogomir, Vrhnika.
Fakin Dragotin, Ljubljana.
Frančič Franc, Črnomelj.
Gabršek Josip, Ljubljana.
Gnezda Janko, Unec pri Rakeku.
Jeglič Janko, Sv. Križ pri Litiji.
Jurca Adolf, Postojna.
Kemperle Mirko, Ljubljana.
Kraševec Franc, Pudob pri Ložu.
Križman Franc, Studeno pri Postojni.
Kucler Matija, Lesno Brdo pri Vrhniki.
Kušar Franc, Ljubljana.
Lovšin Bogomir, Vinica pri Črnomlju.
I.	C.
Belič Josip, Borovnica.
Černe Otmar, Ljubljana.
Črnagoj Ivan, Ljubljana.
Dolenc Ivan, Povir pri Sežani.
Dovjak Janez, Fužine pri Ljubljani.
Filipan Emerik, Ljubljana.
Funda Anton, Karlovec.
učencev.'"1
razred.
Kunc Fran, Ljubljana.
Leben Fran, Ljubljana.
Luxa Vladimir, Prosek na Primorskem. Majce Alojzij, Ljubljana.
Majce Josip, Ljubljana.
Pauer Božidar, Ljubljana.
Prezelj Aleš, Tržič.
Rojec Vladislav, Radovljica.
Sbrizaj Božidar, Ljubljana.
Stojkovič Ludovik, Ljubljana.
Šmit Janez, Ribno na Bledu.
Urbas Fran, Laze pri Rakeku.
Župnek Bogomil, Ljubljana.
Župnek Fran, Ljubljana.
razred.
Majcen Milan, Gornje Ribče pri Moravčah. Nosan Karol, Gotenica pri Kočevju.
Pavlič Josip, Ljubljana.
Petavs Ignacij, Vrhnika.
Plevel Franc, Mekinje pri Kamniku.
Podržaj Ivan, Ljubljana.
Prosenc Anton, Češnjice pri Moravčah. Riliar Ignacij, Ljubljana.
Sadar Vincenc, Budanje pri Vipavi. Srebotnjak Mihael, Predjama pri Postojni. Štefancioza Franc, Sv. Florijan, Štajersko. Štimec Josip, Šiška.
Trdan Anton, Suše pri Ribnici.
Velkavrh Franc, Ljubljana.
Vrhovec Ivan, Ljubljana.
Žvokelj Ivan, Vrhpolje pri Ipavi.
razred.
Gabršek Mihael, Ljubljana. Kavčič Filip, Idrija.
Kumelj Ciril, Ljubljana.
Lazar Ivan, Kropa.
Lilleg Ivo, Krško.
Mole Fran, Žažar pri Vrhniki. Možek Fran, Studenec.
* Debeli tisk znači odličnjake.
Nagode Anton, Ljubljana.	Ravnikar Napoleon, Lož.
Oraietn Alojzij, Ljubljana.	Rupnik Viljem, Trst.
Pavčič Vladimir, Velike Lašče.	Slana Josip, Ljubljana.
Podrebršek Stanislav, Ljubljana.	Svete Martin, Ljubljana.
Predovič Rudolf, Ljubljana.	Šuflaj Rajko, Velike Lašče.
Prijatelj Albin, Št. Rupert.	Zakrajšek Albin, Preserje.
Puc Anton, Žužemperk.
II.	a. razred.
Aplenc Emerik, Ljubljana.
Bele Janez, Ljubljana.
Bitenc Vinko, St. Vid pri Ljubljani.
Bizjak Josip, Studeno pri Postojni.
Daneu Ernest, Opčina na Primorskem. Debelak Gvidon, Postojna.
Dekleva Dominik, Vipava.
Eiletz Leopold, Tržič na Primorskem. Gabrejna Fran, Unec pri Planini.
Gabršek Stanislav, Krško.
Goljar Srečko, St. Vid pri Ljubljani.
Habič Anton, Sadinja vas pri Sostrem.
Irkič Ignacij, Ljubljana.
Keižin Ivan, Dobrunje.
Korošec Ivan, Bohinjska Češnjica.
Koželj Milan, Ljubljana.
Kraut Štefan, Lukovica pri Kamniku. Kreuzberger Adolf, Kranj.
II.	b.
Bahovec Ivan, Ljubljana.
Kayr Egon, Ljubljana.
Bergant Fran, Ljubljana.
Bregar Josip Milan, Kranjska gora.
Florjančič Milan, Ljubljana.
Gnezda Venčeslav, Unec.
Gornik Karol, Zigmarice pri Sodražici. Gradišnik Alojzij, Celje na Štajerskem.
Grden Anton, Martinja vas pri Sv. Lovrencu. Grobljar Andrej, Zabreznik pri Izlakah.
Hojan Ivan, Vrhnika.
Jelenič Jernej, Ljubljana.
Kavčič Viktor, Ljubljana.
Kenk Boris, Ljubljana.
Kikelj Josip, Bohinjska Bistrica.
Komar Stanislav, Ljubljana.
Krištof Ivan, Višnja gora.
Kroflič Valentin, Črnolica na Štajerskem. Leben Stanislav, Ljubljana.
Lenassi Josip, Gorenji Logatec.
III.	a.
Ahčin Vincencij, Domžale.
Arko Ivan, Ribnica.
Arzenšek Josip, Trbovlje.
Bežek Etbin, Kamnik.
Borštnik Pavel, Ljubljana.
Černe Ivan, Kranjska gora.
Černe Josip, Ljubljana.
Krištof Vladimir, Ljubljana.
Lajovic Ladislav, Vače pri Litiji. I.egat Viljem, Dobliče pri Črnomlju. Lilleg Branko, Krško.
Lončar Fran, Ljubljana.
Masle Ivan, Borovnica.
Pavlin Maks, Črnomelj.
Pibernik Božidar, Ljubljana.
Puntar Anton, Unec pri Planini.
Schrey Janko, Bled.
Siclierl Josip, Trzin.
Šparovec Anton, Selo pri Šmarju. Terpin Fran, Dobrepolje.
Torkar Ivan, Bohinjska Bistrica.
Veseli Anton, Salgotarjan na Ogrskem. Vidmajer Ljubomil, Ljubljana.
Wissiak Josip, Ljubljana.
?azred.
Magolič Vladislav, Celje na Štajerskem.
Modic Andrej, Rakek.
Osana Miroslav, Ardro pri Krškem.
Pavčič Pavel, Zavoglje pri Sostrem.
Planinšek Rok, St. Vid pri Ljubljani.
Pogačar Josip, Dobrunje pri Ljubljani. Ponikvar Ciril, Ljubljana.
Prelog Anton, Zarečje pri Ilirski liistrici. Rebolj Martin, Srednja vas pri Kranju.
Sedej Lovrenc, Notranja gorica pri Ljubljani. Sicherl Ivan, Domžale.
Stojan Fran, Rateče pri Beli peči.
Strnad Vinko, Ljubljana.
Šket Stanislav, Podsreda na Štajerskem.
Šteli Ivan, Cesta pri Dobrepoljah.
Teršar Avgust, Dolenji Logatec.
Tomažič Ivan, Tinje pri Slovenski liistrici na Štajerskem.
Tomec Ivan, Šujica pri Dobrovi.
Židan Ivan, Ljubljana.
razred.
Debelak Janko, Lož.
Dolenec Vladimir, Ortenek.
Guzelj Josip, Ljubljana.
Jeglič Ciril, Sv. Križ pri Litiji. Jenko Davorin, Ljubljana.
Kajfež Maks, Bovec na Primorskem. Kavčič Josip, Vrhnika.
Kočevar Ivan, Ljubljana.
Kollaritsch Oton, Gradec na Štajerskem. Kragelj Mirko, Kamnik.
Kos Stanislav, Ljubljana.
Lukesch Rudolf, Ljubljana.
Lunaček Aleksander, Trebelno.
Majhenc Fran, Vrhovo.
Nadrali Ignac, Višnja gora.
Novak Ivan, Notranje gorice.
Oblak Ivan, Borovnica.
Outrata Fran, Nabrežina na Primorskem.
III. b.
Bahovec Ciril, Ljubljana.
Baltezar Ivan, Ljubljana.
Benedik Bogomir, Smlednik pri Kranju. Cepuder Alfonz, Studenec.
Christof Henrik, Dob pri Kostanjevici. Gologranc Stanislav, Gabrje pri Celju. Goropevšek Josip, Trbovlje na Štajerskem. Gregorič Beno, Novo mesto.
Hlebec Maks, Sevnica ob Savi na Štajerskem. Ivanc Fran, Dvorska vas pri Velikih Lašičah. Jančar Viktor, Divača na Primorskem.
Janež Josip, Ljubljana.
Jeretina Ivan, Brezje pri Kamniku.
Kadunc Rafael, Zgornji Tuhinj.
Kavčnik Leon, Ljubljana.
Mežan Leon, Podkraj pri Logatcu.
Mravlje Milan, Brezovica.
Peterca Fran, Dravlje pri Ljubljani.
IV. a.
Aljančič Alfonz, Trnovo.
Andolšek Ivan, Male Lipljene,
Banovec Rudolf, Ljubljana.
Bezlaj Vladimir, Krško.
Bregar Stanislav, Kranjska gora.
Černe Anton, Kranjska gora.
Geberšek Fran, Ljubljana.
Gregorič Božidar, Brežice.
Jean Maksimilijan, Ljubljana.
Kolar Janko, Postojna.
Kozak Josip, Ljubljana.
Lilleg Krili, Krško.
Pavlovčič Fran, Cirknica.
IV.	b.
Arh Josip, Dobrlevo pri Cemšeniku.
Bende Roman, Muta pri Vuzenici.
Benedik Stanko, Smlednik.
Berlec Anton, Podhruška pri Kamniku. Borušak Josip, Zagorje ob Savi.
Csontolä Matija, Mottolyad pri FelsoLendva, Ogrsko.
Drašler Srečko, Dole pri Borovnici.
Erlah Evstahij, Šmarje pri Jelšah.
Feštajn Rudolf, Košca pri Zagorju.
Fidler Josip, Trnovec pri St. Jurju ob j. ž.
Pance Pavel, Vič.
Pečenik Rudolf, Horjul.
Rodič Albin, Št. Jurij pod Kumom.
Rus Mirko, Travnik.
Sever Avgust, Zatična.
Tomaž Josip, Št. Vid nad Ljubljano.
Tomšič Josip, Stari trg pri Višnji gori.
Vizjak Bogomil, Ljubljana.
Vizjak Fran,' Ljubljana.
Privatist: Dernovšek Fran, Brežice.
razred.
Pintar Alojzij, Dolga njiva pri Sv. Lovrencu ob Temenici.
Poljanec Fran, Šmarjeta pri Novem mestu. Pristov Alojzij, Ljubljana.
Prosenc Josip, Ljubljana.
Rihar Leopold, Ljubljana.
Rozman Ludovik, Fužine pri Ljubljani.
Smerdu Maks, Pulj v Istri.
Srebot Fran, Podkraj pri Vipavi.
Sterld Ivan, Ljubljana.
Strnad Josip, Dobrepolje.
Štepec Alojzij, St. Pavel pri St. Vidu na Dolenjskem.
Tavčar Ivan, Ljubljana.
Vider Miroslav, Ljubljana.
Vidrih Alojzij, Begunje pri Cerknici.
Zajc Ivan, Gornja Zadobrava pri Ljubljani.
razred.
Podržaj Ferdinand, Ljubljana.
Puc Viktor, Col.
Rant Fran, Jesenice.
Rižner Ivan, Račiča pri Zidanem mostu.
Rogelj Anton, Prevalje.
Štrukelj Vinko, Krašnja.
Tomšič Anton, Verd pri Vrhniki.
Uran Ivan Ljubljana.
Vadnal Adolf, Ljubljana.
Vilhar Anton, Selce pri Slavini.
Završnik Fran, Radeče pri Zidanem mostu. Zorko Josip, Št. Vid pri Brdu.
razred.
Haller Leopold, Radeče pri Zidanem mostu. Hirschmann Karel, Ljubljana.
Horvat Rudolf,^ Orehek pri Postojni.
Kovač Josip, Št. Janž.
Kuhar Mihael, Bratonči pri Belatincih, Ogrsko. Kuhar Rudolf, Satahovci, kom. Vas, Ogrsko. Leustek Milivoj, Sunja, Hrvatsko.
Lovšin Evgen, Vinica pri Črnomlju.
Osana Ciril, Veliki Trn nad Krškim.
Petrič Janko, Rudnik pri Ljubljani.
Prezelj Maks, Lož.
Prusnik Anton, Ljubljana.
Rekcf Ciril, Medno pri St. Vidu nad Ljubljano. Rupnik Rudolf, Podpora pri St. Vidu nad Ljubljano.
Seliškar Albin, Vransko.
Sturm Artur, Splet, Dalmacija.
Turk Ernest, Ljubljana.
Zupan Mihael, Brezje pri Cemšeniku.
V. a. razred.
Bergant'Frančišek, Podsmrečje pri Blagovici. Cerar Anton, Dob pri Domžalah.
Ferenčak Vinko, Šmarje pri Jelšah.
Jerin Jurij, Zagorje ob Savi.
Klavs Stefan, Podgorica pri Dobrepoljah. Kogoj Milan, Ljubljana.
Kolesa Ivan, Ljubljana.
Lapajne Alfonz, Ljubljana.
Leskovec Anton, Buje pri Košani.
Lozej Ivan, Ljubljana.
Miglič Jakob, Studenec-Ig.
Mihelčič Fran, Nadlesk pri Starem trgu. Modrijan Fran, Zatičina.
Novak Ivan, Dole pri Litiji.
Pirnat Anton, Dravlje pri St. Vidu.
Sirk Josip, Ljubljana.
Uran Andrej, Ljubljana.
Velikajna Josip, Ljubljana.
Zalokar Rok, Št. Vid pri Ljubljani.
V. b. razred.
Čermdk Jaroslav, Ljubljana.
Gerčar Jakob, Dupeljne pri Brdu. Gregorec Srečko, Mengeš.
Gregorič Miron, Ljubljana.
Iiirschnfiann Heribert, Ljubljana.
Krilni Štefan, Vipava.
Lavrenčak Zmagoslav, Radovljica. Mauer Alojzij, Zagradec.
Mohar Fran, Loški potok.
Oblak Ivan, Sv. Gregor.
Oblak Josip, Graben pri Sv. Gregorju. Peček Fran, Male Lasiče.
Pirc Ivan, Ljubljana.
Poderžaj Ciril, Ljubljana.
Richter Rudolf, Vinica.
Rigler Vekoslav, Praproče.
Sajovic Dušan, Hrastje pri Št. Petru. Selan Anton, Štepanja vas.
Stojkovič Fran, Breg pri Borovnici. Šimnic Miroslav, Kranj.
Širca Ignacij, Planina.
Švigelj Karol, Borovnica. Tschamernik Herman, Radeče.
VI. razred.
Ambrožič Fran, Gaberje pri Dobrovi.
Bremec Pavel, St. Vid pri Ljubljani.
Celešnik Jakob, Hotič.
Cesnik Dragotin, Predoslje pri Kranju.
Detela Martin, Moravče.
Drobnič Ivan, Velika Stara vas pri Grosupljem, Franza Josip, Škedenj pri Trstu.
Gorše Martin, Sodražica.
Jager Matija, Ljubljana.
Jamnik Karol, Brankovo pri Vel. Lašičah. lanežič Matija, l,Ječe pri Moravčah.
Jerina Fran, Vrhnika.
Korun Ferdinand, Št. Peter v Savinski dolini na Štajerskem.
Kranjec Silvester, Ljubljana.
Lavrič Vinko, Kozaršče.
Lobč Ludovik, Zagradec pri Žužemperku. Miklavc Fran, Javorje.
Mlakar Fran, Senožeče.
Ogorelc Ivan, Rigonca na Štajerskem.
Penko Fran, Palčje pri Št. Petru.
1’etavs Karol, Vrhnika.
Pintar Anton, Kamnik.
Pirkovič Vladimir, Spodnja Šiška.
Rupar Fran, Škofja Loka.
Schiffrer Stanko, Ljubljana.
Schrey Amon, Bled.
Skobtž Ignacij, Budganja vas pri Žužemperku. Stanonik Ivan, Horjul.
Steli Albin, Idrija.
Tratnik Leopold, Idrija.
Urek Fran, Ljubljana.
Ustar Fran, Slivna pri Vačah.
Vovk Alojzij, Bleč vrh pri Višnji gori.
Zelenik Karol, Črmla v Slov. goricah na Štajerskem.
Zupančič Ivan, Lipoglav.
VII. razred.
Bold Andrej, Slavina.
Bregar Vladimir, Kranjska gora. Brodar Srečko, Ljubljana.
Drganc Albert, Ljubljana.
Drašler Fran, Allegheny v Ameriki. Gabrovšek Andrej, Rovte pri Logatcu. Gabrovšek Josip, Sv. Jošt pri Vrhniki. II drl. g.
Glovaeki Kazimir, Dubravica v Dalmaciji. Jaklič Fran, Andol pri Sv. Gregorju.
Jelenc Leon, Sv. Jurij pri Kranju.
Jug Rihard, Rogatec na Štajerskem.
Kolenc Pavel, Homec v Savinski dolini nu Štajerskem.
Kozak Josip, Ljubljana.
Luštrek Srečko, Verje pri Medvodah.
Marolt Fran, Brdo pri Lukovici.
Novak Albin, Slovenska Bistrica.
Pelc Stanko, Ljubljana.
Pfeifer Ciril, Kandija pri Novem mestu. Privšek Fran, Kaplja vas pri Celju na Štajerskem. Safošnik Jakob, Pleterje pri Ptuju na Štajerskem. Selan Anton, Dobrunje pod Ljubljano.
VIII.
Abram Anton, Tupelče, Primorsko.
Bajec Franc, Dolenji Logatec.
Borštnik Božidar, Hrib pri Žužemperku.
Gosar Andrej, Dolenji Logatec.
IClembas Anton, Ljubljana.
Lekan Janez, Vipava.
Lemež Milan, Maribor.
Lovšin Franc, Sušje pri Ribnici.
Malin Ivan, Ljubljana.
Matičič Ivan, Rakek.
Melik Anton, Črna vas pri Ljubljani.
Merješič Filip, Ljubljana.
Simonič Adolf, Kranjska gora.
Sobočan Ivan, Gumilica na Ogrskem.
Šuštar Lovro, Slob pri Domžalah.
Tominec Ivan, Lome pri Črnem vrhu nad Idrijo.
Zaletel Rudolf, Ljubljana.
Žibert Simon, Rakitovec v Tuhinjski dolini. Žvokelj Dominik, Vrhpolje pri Vipavi.
razred.
Primic Franc, Zalog pri Šmarju. Ramovž Franc, Ljubljana.
Rus Alojz, Bled.
Sodnik Jožef, Ljubljana.
Svetek Miloslav, Ljubljana.
Sefman Karl, Kranjska gora.
Šerbec Jožef, Rajlienburg, Štajersko. Stamcar Milan, Ljubljana.
VVohinz Ivan, Kresnice pri Litiji. Zaverl Alfonz, Velika goba pri Litiji. Zgur Janez, Podraga pri Vipavi.