51. številki:. Ljiihljaim, četrtek 4. marca. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD, I* .»i* vaU dan. iivzmufli ponedeljkem unove p« pravnikih, lei veija po fioftti ornjcri.an ti avstro-ogerska dežel« M eelo loto 16 fott.. za poJ leta 8 «oid. •a ćetrt *ota 4 ffold. - Za LJuoljano tne,. požiga ij« dom za ooio leto 13 tfoid., za čem leta 3 gola, 30 kr.. la en BMSM I eo\d. 10 kr. Za pnaiHanie na B2..?l ••? . '" " *r ' fVf U*x ~ Za tnJ" deiele ZA cel° !oto 20 «old- z» Poi 'et* 10 »old- — Za «oflp«de učitelje na ljudskih goiah ta ;a dijak« ,-uija znižana B«ia in ■icari Za Ljubljano ta cotrt tet* 2 >cold. 50 kr., po pošti prejeiuan za oetrt lota 3 gltt. — Za o.naniia so plačuje od četiri »topne petU-vrsto 6 kr., 6»3 de oananilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat iu 4 kr. čo bo tri- ali večkrat tiaka. Uopiai na; so tarolfl iraakirati. — ttokoptaj *e ne vrtajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" OjiiravBlit?'), nn fcat >y jv< j»iagov.'>a.n pobijat-; naraci.iiie reklaroaoije, >■>■ , i .. d mini (tirati vn* reči, je v „NArmini tiskarni" v Tavčarjevi hiš«. Našim gg. naročnik oni, kateri ie nijso naročnino poslali, zopet živo ponavljamo svojo prošnjo, naj kakor brž mogoče plačajo. Listovo izdelovanje, tisk, papir, kolek, pošta, — vse nas slane drag denar, in naši administraciji je škoda velika, ako nekateri gg. naročniki točno svoje domorodne dolžnosti ne store, in vplačevanje naročnine odlašajo. Ob enem zopet izrekamo* drugo nujno prošnjo, naj vsi prijatelji našega lista mej svojimi znanci in posebno po vseli javnih lokalih razširjajo „Slovenski Narod'' s tem, da se ljudje nanj naroče in mi tako večjo podporo in večjo gotovost obstanka doboino. Nobene gosfilniee, kamor le kaj Slovencev prihaja, ne bi smelo biti, kjer ne bi naš edini slovenski dnevnik naročen ne bil. Za to naj gostje skrbe. In nobeden pristaš nase narodne stranke, ki zmore na mesec en goldinar za naroden list žrtvovati, ne bi smel malomarno reči: „saj ga tu in tu lahko berem." V denaš-njih izredno hudih narodnih borbah je naroden dnevnik silno potreben, A izhajati more le, ako ga V&l svobodomiselni narodni Slovenci podpirajo in nui vedno več podpornikov pridobivajo. Naroči se lcliko „Slov. Narod" z vsacim dnevom počenši. V 9*c»t>rl>»iir(rii 26. febr. [lzv. dop.] M«>lj nego kedaj no obračali pozornost našega občinstva uat e važni, iu kakor se kaže še ne dokončani dogodki v K v ropi in Aziji. Podgorica je sedaj vsej čitajoči publiki znano mesto iu še no enkrat no bode natisnilo v Časnikih, ali pa ga hode doletela Se vetja čast, da hode zapisauo v h-'cIuip-U » knjigo zgodovine. Wi brez razločka, bo kiepko stali na-"ii listi r.a Cruo goro iu terjali zadostenja za prelito kn, odločuo pa odsvetovali od krvave razprave iz lahko razumljivih uzrokov. Angleži so sicer zopet obnovili po stari dobri šegi razue, kakor oni mislijo, psovke, da je uaon e& kuez Nikolu) Črnogorski vazal in še već: peuziouer rus kega dvora, da ruski i uhlji svojo silo in veljavo kažejo na Balkanu itd., naši so pa blagorazumno molčali, k. v so take reči uže sto in stokrat ovigli. Nič manj ko drugod je tukaj osupnil* zmeua niiuisterstva v Belgradu, m „(lotosu" se piše iz Carigrada, da bi nemška želja v Ueiliuu iu turška na Bosporu bila, če mogočo prognati Milanu iz »Srbije in na njegovo mesto posaditi Kaia^jorgjeviča, in da bi se temu nikakor ue upirali tudi v Pešti, ker K. je 2uau, da rad ustreza i v Carigradu i v Pesti i v Berlinu. Dalje pravi dopisčik, da osoda Milana zavisi le od tega, ali se bodo ustavili v Peterburgu takemu planu ali ne. Kakor Byron jo avstrijski nadvojvoda Joan Salva tor črez noč postal vsem Ru-Hom izvesten, in njegova brošura je povsod pri nas naredila globok vtis. Lahko si vsak mltlj, s kako zadovoljuost(o so naši ljudje brali gorko priporočanje tesne zveze Avstnj s slovansko Raji j o, katero so nekdaj na Dnu ji tako zasramovali, s kakim zado-stenjem so izvedeli, da je ta zveza edino re šiteljna za Avstrijo iz požrešnih krempljev pangermanizma doli do Adrijc, kateri brez vsake maHke nesr.iinuo khč»*, da moru Tr.-t biti za vsako ceuo luka po vsem svetu gospodujoč'Cg& nemškega brodovja. Listi celo vedo povedati, da je brošura tiskana z zua-njem iu vednostjo avstrijskega cesarju. „Novojc Vreme" pa trdi, da zv;:za trob cesarjev je uže silno potresena in je bode menda kmalu konec. Tudi v Aziji se reči zamotujejo. Iliviuski Han, v zemljah kater.-ga krvavo gospodujejo Turkmeni, bode zavoljo slabosti svoje vlade kmalu primoran za rezidenco izbrati si kako malo srednje-rusko mesticr.; v A (ga uistauu pa Angleži žanjejo žetev, katero so mislili nam sejati, kar j k je naredilo tako hude volje, da trdč, da je koncesija, katero j« dal perzijski S ali ruskemu društvu, pri bližilo Rotijo za 500 miij k vostočnemu vprašanju. Ta huda kri je menda tudi prouzročila znani odgovor na puvabljenje tukajšnjega kabineta k nadaljevanja BrUselsk-konference. Naši diplomati sicer upajo, da se jim posreči tudi brez Angličanov dovesti delo do konca, kar bi bil najboljši odgovor na nedoverčivost Auglije. K. ]Z lir IglfMtfl 26, febr. dop.] Politična situvacija žeue pri nas oči-vidno na katastrofi. To je sad vmešanja tujih konzulov v našo domače zadeve. Pri nas se tčpeta in za prveustvo potezata zlasti pruski in firsncofcki uphv. Naš kuez jo osobuo bolj za Francoze zavzet, nego za Pruae. On je bil v Parizu odgojen, in vtisi, priueseni iz Francoskega, so odločilni za njegove francoska simpatije. Valjda mu je pri njegovem zadnjem bivanji v Parizu tudi Mac-Mabon kaj posebuega na uho povedul. Ktiketuo zapostavljeuje piunkega konzula za ttkucoskega, je B sm.iika tako razsrdilo, da je celo Avstro-Ogerako in Rusijo pregovoril, da ste ž njim vrt d ua odstop Cuniičcvega mi uisterBtva pritiskate. Iu odpust Čuuučev je Oil za občutljivo Prosijo gotovo naj sijajuejša zadovoljšČiua. Popustljivost kneževa je znamenje slaboČe njegovega značaja ter vtegue za Srbijo in za kneza samega osode pol nega postati, kajti politična situvacija, ki se je s tem ustvarila, tirja ne samo krizo nego vprav katastrefo. Za Srbijo ni j to nesreča, da je mlada državica, nego to je denes njeua nesreča, da ima mladega neizkušenega, neneergič-nega kneza. Nevarnont, ki jo denašnja naša politična situvacija v Bebi nosi, odseva in odmeva tudi dosta jasno in glasno v razpravah našo skupščine. Knez je naše opozici-lonalne skupšflinarje na „audiendum verbum" k sebi pozval, ter se ne samo entaktno nego celo osorno proti njim ponašal. Nasledek tega je, da opozicija v skopšo1 ni z vsakovrstnimi ostrimi interpelacijami vladi krepijo pod noge meča, ter da se je celo predlog o reviziji ustave stavil. Naša de., tšuja skupščina nij več, kako. so vse poprejšnje bile, zbor kmetov in kneževih uradnikov, ki so vsemu prikimavali, kar koli jim je vlada predložila. Naša sedanja sku.iščina ima celo (? Ur.) zapadno-evropnko pailtmen-tai-oi lice. V n .heucj z poprejšnjih naših skupščin se nijso pojavila politične s'raukr. Skupščine sklicava'c so se samo z* to, da so vladne naredbe, pro forma potrjevale, in kadar je to storjeno bilo, poslali so se skup-ščinarji zopet domov. V denašuej skupščini pojavile se se prvikrat politične stranke po zapadno-evropski obliki. Mi imamo v njej konservativce in liberalce, monarhista in republikance in še celo komuniste! Večina skupščine je liberalna in za akcijo v vnanjej narodnej politiki. Ona misli, da je Srb j i za akcijo dozorela in dosta jaka. Popustljivost kneževa v vprašanji trdnjave Zvornik nasproti Turkom, in v opuščenji Cumičevega ministerstva ste kneževim simpatijam pri srbskem narodi hud udarec zadali. Tudi knezu se podtika nakana, da hoče v Si In j i plemstvo ustvariti, in s pomočjo plemiško oligarhije svoj prestol utrditi. To nakar.o je baje uže Garašanin pod Aleksuudn in Obreuovičem izvesti hotel, a mu je sj odletelo. Srbija ima dvoje, kar jo pred drugimi evropskimi državami odlikuje iu to, da nema plemstva iu državnih dolgov iu deficita. Z uvedenjeni nepotrebnega plemstva bi brž ko ne tudi državni dolgi vi iu deficit v deželo prišli, česar nam bog čuvaj. Politični razgled. V JLjubljan 3 marca. V nedeljo so imeli ntiašiu ittinistvi posvetovanje. „N. Ff. Pr.u, ki to pripoveduje, ne ve o čem so se posv« tovali, najbrž, misli, o odgovoru na Fu.vovo interpelacijo, o tem kaj 8 lleinom storiti, in o telegramih, kateri ho se v Ofeuheiuaovi stvari uradno falsiticirali. — Tudi potrjuje „N. Pr. Pr.u to, kar je včeraj naš dunajski dopisuik uže povedal, namreč, da je bilo 72 ustavovernih poslancev pri Anerspergu na saapno posvetovanje poklicano. — Telegram v „Triest. Ztg.u pravi, da se vest ne uresničuje, ali da je čisto izmišljena, da bi postal /vogel naslednik Bauhanaov. <>l na kaudidatnej listini treh skupin levice na prvem mestu. Odkritosrčni rodoljubi ]•'•) uhl k.ui-k hočejo tim načinom izkazati njemu naoduo bvaložnoHt, ne glede na to, da ho K tlnchildi prijatelji orleauistične rodbine, ki se nikdar uij pomirila z cesarstvom. Prebivalstvo ne zabi nikdar vedenja bratov U tbsebildov pri obleženii; oni ho razdali miii|ouo revnim in potrebnim, ter so stali v Vrstah narodne hrambo n- parižkih gradhah. To postopanje jih je. tudi obvarovalo popolne neporulenostl od komune. Po končanoj vojski je deloval baron Alfoni z Tbiersom, stoje na DJegOVej strani iu podajaje mu vse svoje izknšuje stran imli)arducga plačila, trgovin •ko spojeuje in celo denarno moč vseh Kotli soli Idovib firm z veliko nesebičnostjo iu skiotnuostjo, kar Tbiers vedno ginjen rad omeuja. Baron Alfoim je nekako dedičui vl>-dar dane ske banke. V njegovoj osobi Eiiznavao republikanci tudi velike zasluge auke za naroduaii|e iu nezaslišano goljnlije, h katerimi Hte še bolj oskrunili vaše uže omadeževano poštenje. S tac mi sredstvi pospešujete sami pad vaše lastno stranke, — edino za to vam budemo tudi hvaležni. #. Ilililllju 27. februarja. | Izvirni dopis.] Velikanska pravda, ki je vse zanimanje za javnost absorbirala, ki je storila da so ho državljani iu posebno dunajski le o "jej pogovarjali in stavljali male in velike svote ua nje izid, je končana, Ofeuheim otet inoralično Hm rti. M ž, izvrsten zastopnik judovstva, ki na Dunaji nij uiajhenega upliiva, ki pa nikjer in nikdar no pozablja, iu če se še toliko brezverno dela, svojih svojcev, zagovarjal je princi <■ modernega, t. j. židovskega prrdobljevauja bogastvo prod sodom, zagovarjal izvrstno ouo podlogo, na katerej stoji po celem svetu raztroson, rafinirano inteligenten rod Manihejcev in Izraelov. Nij se Čuditi, Če je v sodišči iu pred sodiščem zbrana velika množica ljudij icHiiltat 86dnoV-nega zasedanja Hprejcla z veseljem, da — z burnim veseljem; uij čuda, če se je be seda „nekriv" z brzojavno hitrostjo širila po našem velikem mestu iu da ho ho veselja solze prelivale iu se veselja židovje poljub- Ijavali in le delovca žuljeva pest krčevito jezno se stiskala. — Ofonheimova pravda je javljala zanimiv po celej zgodovini oči-vidni ne hoj dveh velicih strank; kazala je dvoboj mej bogato in ubogo klaso; bogastvo zmagalo je nad zastopništvom koristi poštenega dela in prava njegovega. Naš kazenski zakonik je res dobro uže zastarel in minister (i laser, — Se ne pojde kmalu — dobro Muri, ako ga preustroji po menjajoČih ne si časom principih o pravu in marsičem drnzem ; po zraka plavajo manj stroge de-li nir'jo o tej ali onej stvari; kar je očak za lopovstvo smatral, misli zarod prav naravno v časih, v katerih je, kakor pri nas v Avstriji pravica prišla nže tu in tam na boben, kakor je c. kr. Ltmezan dejal; prav naravno je, da polovic« prebivalstva našega stolnega mesta, ki v vriščajih tlačenoga avstrijskega Slov.»ustv;i ne sliši glasu po pravici klicoČih prs, tudi v možeh Ofenheimovega kova na haja le može, ki svojih zmožnostij ne pokopavajo. Vojika poltenega dela nij še dovolj organizirana; mišljenje korumpiranih nizohraženih" krogov in judovskih nemških časopisov, kateri zadnji so tukaj velikanska moč. kateri javno mnenje delajo in popravljajo, vknžuje i tu pa tam nahaja podinrmljenn klase; omotice zatoženca, — sodnjiškega predsednika, več d nij odmora zsradi t*ga — usmiljenje — pismo barona Heina VVittmami — in zmaga zastopnika novodobnega bogastva bila je lahka v tacib razmerah. Nad izidom pravde jo veliko ljudij veselo, ali prav dosti tudi ne, ki pravijo, da človek veliko doživi, če dolgo živi. Pridejo drugi časi in morebiti govori bodoči zgodovinar o naših časih h črnimi barvami, morebiti pove potomcem, da je bil naš čas prav suh tacib mož, ki po ravnem potu v boii za večjo skupino osrečevala e i d e al e d o plezaj o do ČesM in slave, da so v tem času le ljudje imponirali, ki so zaradi goljufije stali pred sodni jo, da je pot do slave označena po kazenskih paragralili, kateri o političnem mučenstvn nič ne vedo. Immače stvari. — (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem) je razpisana na .'t. aprila 1870, — (Deželni načelnik kranjski g. Vid man) je bil na Dunaj poklican in je naglo odpeljal se včeraj z brzovlakom. — (Umrlo) jo v Ljubljani meseca fe bruarja t. I. 107 oiob in sicer 57 možkoga in 60 ženskega spola. — (Cu dn i S a m a r i t a n i.) Piše se nam z I)< deujskega: Ker vam Se nobeden št Kuperških dopisnikov nij poročal, kar se je ■godilo Ki. pr. m. v št. Kiiperškej občini naj vam jaz pišem o naslednjem dogodku. Onega dne — tako mi je takoj drugi dan, ko ho jo oni dogodek pripetil, pripovedoval mož, zelo zavzet, da se kaj tacega more zguliti pri hiši, katere gospodar je sicer hud nrntškutar a drugače ne zlobnega srca, vsaj, kakor se je kazalo dosedaj j onega dne torej se pri št. KuperŠkem županu Dolarju Janez Kos iz ltojauke napije žganja. Ko je K. na večer istega dno hude pijače popolnem omamljen in brez zavesti v hiši Dolurjevej zgrudil ne ua tla, sunejo ga ondi črez prag na prosto prod hišo. Noč je bila zelo mrzla. Ker nesrečnežu niti Človekoljubni (! V ) ljudje nijso bili ne toliko v pomoč, da bi ga bili vsaj v toplem zavetji pustili, bilo je še manj pričakovati, da nesrečneža prizanese mrzla noč. Zjutraj prihodnjega dne ga najdejo vse otrpnenega isto tam, kamor so ga zavalili prejšnji večer. Čeravno so Čutili, da ima K. Se iskrico življenja v sebi, ne spravijo ga v hišo na toplo, ne trudijo se, da bi mu rešili življenje, ki visi le Se na niti, temveč vlečejo ga kot živinčeta, uže veste kacega — v mrzli hlev, češ ta naj se „sčajma" sam. Celo dopo-ludne bil je brez vse pomoči. Popnludae bil je mrtev. Sedaj Se le zapove mogočni Dolar, naj mrtvega deno na pod, dokler ne pride truga zanj, da ga odneso v mrtvašnico. Nesrečnež jo bil okolo .30 let star, osobenjak oženjen in zapusti več nedoraslih o t r 0 k ! Hil je g« stokrat pri g. Dolarji kot dnevni delavec Ali se je slučaj naznanil sodniji, Se nijsem slišal. — (Iz Trsta) se nam piS«: Tržačani ki sploh nijsmo zime vajeni, imamo letos prav divjo zimo in skoraj mesec dnij hudo burjo. Danes (2. marca) ko to pišem dorasla je do vrhunca, da se skoraj ne more po uticah, ako ravno so na bolj nevarnih krajih vrvi privezano, da se človek drži. Dopoludno vrgla io burja neko veliko trgovsko ladijo, ko je potrgalo voriere s katerimi jo zasidrana bila, na kamenje pod svetilno ter jo nasadilo na voboje. Parniki, kateri so došli, imajo mnogo opraviti, da se nevarnosti hra nijo, v Inko priti pa dosedaj nij moeroče, ker burja morjo zanaša k »kor da bi sneg pobelil. Vsa Adrija je v dimu in v razburjenih valovili. Na svetilni je bila celo dop-dudno zastava, „n a p o m o Č" razobešena, da ho pomorski čuvati in piloti hiteli na pomoč zdaj enoj, zdaj drugoi ladiji ; do nekaterih na visokem morju se uij moglo priti in ho bile pripuščenn osodi. Zraven tega pa nas je ustraši^ šo grozoviti ogenj v novem de'u mesta ker je gorela neka zaloga olja iu de-lalnica sodarska. Nevarnost je bila toliko še večja, kier ae proti ognju po nlici nij mogel nihče bližati zarad vetra in dima. Sedaj He še ne moro poročati je-li kdo izgorel, ker je oiren j. ako ravno je dopolndne, tako nastal, da ie bilo teško rošiti se. Ze ko sem končal začelo je grozovito z snegom mesti, da se ne vidi hI i korakov daleč, starega snnga pa -iiiMiio še na kupe po ulicah, ker ga ne morejo tako hitro stran spraviti. — (Iz Ž i ta reva si na Koroškem) se nam piše: Tukaj v Junski dolini je pri naiemanji poslov navada, da kogar gospodar v službo vzeti hoče, v krčmo pelie, tam sanj piti in jesti plača, ter pri tej priložnosti tuko imenovani „likof" da. Kako pa je ta navada posnemanja nevredna, kaže sledeči slučaj: Kmet lliržel se nnido v tem namenu v goHtilniei z neko deklo, katera mu obljubi k njemu služit priti, na kar jej kmet precej „likof" da. Dekla vendar bankovcev nij shranila, ampak vedno v roci držala, pa pridno jedla in pila. Ko se je pa do dobrega najedla in napila, ter čutila, da kmet nij volje še dalje sedeti, vrže mu bankovce nazaj, rekoč, da ho jo promislila. — („Velebit"), društvo hrvatskih dijakov na Diinaji jo — kakor se nam piše — praznovalo v torek 2. marca v n Hotel Lamm, \Vieden," 10 letnico društva s slovesnim koncertom. Slovenski pevci so sodelovali. — (Popravek.) V zadujetn lista „Slovenskoga Naroda" v članku „o novi mori in vagi" beri: jeden liter = lfl/i0oo jednega vagana, namesto '"/ion* Razne vesti. * (Ofenheim) je bil pred letom moral dati en milijon gold. kavcije, kot zagotovilo, da mej preiskavo no pobegne, ker je bil iz zapora izpuščen. Ta milijon je hil na njegovo velike hiše na Dnnaji intabuliran. Dr. Neuda jo sedaj vlogo naredil, naj se ta intabulacija izbriše. * (Historični muzej ruski v Moskvi), kije pod pokroviteljstvom velicega kneza, ruskega carjeviča nasloduika, bode ustanovljeno na Hlovečem rndečem bregu pod Krem-lom: mesto jo v t* namen darovalo zemljišče zastonj. Muzej jc zagotovljen vsled velicih daril trgoviuskib svetnikov Konova in Zaj-čerka, ki sta podarila vkup 154000 rnbljev. Vrhu tega so Se druga darila v denarjih in rs/ličnih predmetih od členov samih, čisti dohodki javnih predavani i. t. d. Društvo, ki snuje ta muz*i, obstoji iz cestnih udov, ustanovni kov, pravih udov, Hodelavcov in do-pisovateljov. Ustanovniki so ti, ki so se najprej postavili na čelo tega podvzetja, kajti hote* jednega iz osem historičnih oddelkov organizirati na vlastno stroške. * (S amo u mor v cerkvi). V ponedeljek dopolu Ino prouzročil jo velik hrup žalosten dogodiai, ki ho jo pripetil v veliki cerkvi sv. Štefana ni Dunaji. Pohlevno, toda čedno in vknsno oblečena, k&cih 30 let stara ženska jo klečala prr.d postranskim aftarjem pobožno in v molitev vtopljena nže doljo časa. Naenkrat zapazijo neznano opotekati so, ter pasti na tla. Prihitelo je voČ osob takoj zraven, da hi dnini, ki so mislili, da je le omedlela, — pomagali. Videli so pak, da jo tn vsa pomoč — prepozna. V malo trenotjI h bila je neznana nrsrcČnica. mrtva. M'ti a stekleničica, v katere j jo bilo šo nekoliko kapljic, neko strupene tekočine, ki jo jo revi0S držala krčevito v roci, bila jo dokaz, kako si jo vzela življenje. * (Iz ljubosumnost i). V nekem pražketn predmestji je bil za natakarja v krčmi A. (). nekov Janez Valenta. Bil jo tu nrvikrat za natakarja. Zaljubil se je v neko 17 okroglolifino pastorko v sosedstvu. Toda v posleduoj dobi so je prepričal, da se ljubezen in nak lonnost njegovo ljubice premiuja, kakor vrlino v aprilu videl je, da ima izvoljena rajšo drage, ter je tedaj sklenil učiniti mlademu svojemu življenji konec. Poslednjo noč jo v omenjene] gostilnici pil črez mero, da bi imel več poguma. Po pnlunoči. ko so odšli vsi gostjo se jamo obnašati, kakor besen. Ktzbije vse steklenice v jezi, stole polomi, obleko si trga raz sebe iu ko so mu hotele kuharice to zabraniti, potegne iz omare veliki kuhinjski in oster nož, prereže si žile ua vratu, a vrhu tega se tako zabodo v srce, da jo bil takoj mrtev. ' (Morilci urednika Sonzogno.) Povedali smo oni dan, da je bil urednik Sonzogno v Kum zavratno v svojoj pisarui zaboden in morilec prijet in zaprt, a da neče nič povedati. Slutilo se je, da je ta morilec bil najet in sedaj se to potrjuje. Iz Kima se namreč piše v „Neuo freie Presse" : Mi-nolo noč potegnili ho v zapor g. Giuseppa ljiic janija, žnrualista iu ekskandidata v petem rimskem volilnem okraji, vshd suma, da ho jo udeležil umora Souzognovega. List „Italie" poroča o tej zadevi: Lucijaui je imel atauo-vauje z svojo materjo iu sestro skupno v rc.itein nadstropji neke hiže v ulici (liub-houari. Včeraj o polunoči vntopi nekov urad-uik, za javno varnost, spremljan od mnozih SgentOV, vv to ložo. Zazvono. Ali nihče ne odpre. Ženski glas za vratini jim zakliče: „Kdo sto vi V Kaj hočete V" — nV imenu zakona odprite!" — n')vo Ženski sve, a same, toraj ne morove odpreti." — 9Je g. Lucijaui doma V" — »Ne, uij ga Se domov". — nOdpreti pak nam vendar morate, ker smo pooblaščeui preiskati vaše stanovanje." — To parlameutovanje je trajalo kacih 20 minut. Končno zapusti uradnika potrpcžlji- Toat. Ko preti * nilo, ne ma Se le odpre. Obe dami neprestano protestujeti, prisezali pri vseh svetih, da brat oij doma. Toda agenti hh pač dobro vedeli pri čem da so, in nže več duij je policija sledila vsaki korak Lncijanija. Jamejo tedat preiskavati vsa kota, ko mej tem policaji strašijo vrata od stanovanja in v veži. Spalna soba Luci-janijevu je prazua. b.-.š tako njegova postelja. Kar zapazi bistrozraki uraduik veliko omaro. Zahteva, naj se odpre. Dame se branijo to storiti in Še le, ko se jima zopet proti sila, omaro odprete. V kotička omare bled na smrt, in boječe čepel je Lucijaui. Uradnik ga opominja, naj izleže. Uboga, ter so voljno pusti odpeljati. Uro pozneje sedel je samotno v neki celici „carccie nuovi". Bal istodobno zaprli so njegovega int mnoga prijatelja, necega Amatija, bivšega cficirja municipalne garde, Lucijam je R m-ljan. Issehvli se leta 1870, studii;.! je p< km v Turinu, ter postal sodelavec lista „(lazzetta del Popolo". Ko se je pripetil umor v „via caesarim", bil je Lucijani v Tunuu, kjer je nadomestoval boiuega uicdnika prej omenjenih novln. Ko je ozdravel prijatelj njegov vrnil bo je zopet v Kini. Pripoveduje Be dalje, da je on bil Sonsognov prijatelj, ga vedno obiskoval v njego ve j biži, t« r baš to prijateljstvo zlorabil nasproti Snnzognovej gospej in od te dobe datuje privatno iu politično sovraštvo obeh žurnal atov. Vsem bolnim moč in zdravje brez leku in brez stroškov po lfvrstni Revalesciere in Earry Ji S let n/e je nij bolezni, ki Iti ju ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna lirana, pn odralčenih i otrocih bret medicin in stroškov; zdravi vsu bolesni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-bavljenjo, zaprtje, prehlujeiijc, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, Rlabonti in hlcvanjo pn nosečih, otožuost, diubet, trganje, Hhnjšanjo, bledičico in pro-hlajcnjc; posebno ho priporoča /.a dojenec in jo boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz is mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. lleneka, pravega profesorju medicine na vseučilišči v Mariboru, idravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorclanda, Dr. Cauiubclla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofmje CaBtle-■tuart, Markizu do lirehan a mnogo družiti imenitnih osob, so razpošiljava na posebno znhtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz SO.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzorja, Bonn, 10. jul i85a. Revalescičre l)u Harry v mnogih slučajih nagradi VHa zdravilu. Posebno koristna je pri dristi in griži, daljo pri sesalnih iu obistnih boleznih, a t- d. pri kauinju, pri pri«adlji\om a bolehneui draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolohnciu bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Rud. Wnr»er, zdravilni svetovalec m člen mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša tevrst.ua Revalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. J a me m S bore I and, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A u g e I s t e i n a. Horolin, 6. maja 185h". Ponavljajo izrekam glede. Revalescičre du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Augolstoin, tajni sanit svetovalec. Spričevalo it 76.OT1. Obergimpern, (Badensko), 83. aprila 1872. Moj patient, ki jo nže bolehal H tednov za Btraš-.nmi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vaše Hevalesciere du liarrv po polnama zdrav. Viljem liurkart, ranocelnik. M on t ona. Istra. Učinki Revalescičre du liarrv so izvrstni. Ford. Clausbergor, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.41«. Gosp. T. V. Beneke, pravi profesor medicino na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v „B c r 1 i n o r K 1 i n i s c h e W 0 c h e n s c h r i 11" od H. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabiui, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dote jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila niJHO bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje > vir.i \ i bi popolnoma v o tednih. Št. 64.910. Markize de Breban, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in hipohoudriji. St. 79.810. Gospo vdovo Kletnmovo, Diisseldorl. na dolgoletnem bolehanji gl;ue iu davljenji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk, oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 76.070. Gospoda Gabrlels Tefnerja, sluša telja višje javne trgovinske iikailemijo dunajske, na skoro .bre/.nadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.716. Gospodični de Montlouis na nepro bavljenji, nespanji in bujšanji. Št. 75.5128. Barona Bigmo 10letno hrauioto na rokah in nogah i t. d. Revalescičre jo 4 krat tečneja, nego meso, toi se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrano. v pienattu pnlioah po pol funta i gold. 60 kr t funt il gold. 60 kr., 2 funta '4 gold. 50 kr., 5 ftUQ sov 10 gold., 12 funtov 90 gold., 24 funtov IM gold - Kovalosciere-Biioniten v puoicah ft 2 gold. 50 kr m 1 gold. 50 kr. — Kevalosciuro-Chocolateo v prah« u v i loičicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold SO kr., 48 tes 4 gold. 50 kr., v prahu zu 120 u .•• »..-obi., cu :!8h tis 20 gold., - za 576 raa 3l> goli! - Prodaje: Barry du Barry &, C o m p. ua Du i.vp, WullflHohg»HHe it 8, v EJablJuui Etl H a tir, v ttradel bratje Oberanzmeyr, v Inu •••-.-»•V« Dieoktl * Frank, v 4'elovol P. Birn lachvr v »or.cl Ludvig Mtiller, v Mariboru M. Morič, v Slerann J. B m ickluuson, v /uurclui v lekarnici usmiljeni h sester, v i'e.r-uovlenli pri N. Šni r hu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v <.ni kr.; svinjsko meso, tunt 29 kr. — sena cent 1 gld 8o kr.; — Blaino cent 1 gold. — kr.; — drva trda 7 gld. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 3. marca. (Izvirno telegrafidno porodilo.) Etiotni drž. dolg v bankovoih . 71 gld. 70 kr. uiimi.i drž. dolg v srebru ■ 5 „ 90 n 1HHO drž. posojilo . . . 112 „ — Ir Akcije narodne banko 9*1 . — n Kredituo akcije .... -18 , 76 lit . 35 r Napol....... . . . C. k. cokiui....... 8 . 88 r 5 „ 84»/i n Srebro • - . 05 „ 16 l.olorijn«' ftročltc. V Trsta 27. febr.: 1. 23. 51. 83. 88. 'ružnoga srca javi ajo podpisani v svojem in v imenu svoje /Jahte prežalostno vest 0 smrti svoje nopozabijivo soproge oziroma matere in sestre, gospo Ane Armič-ove roj. Wruss ki jo denes ob pol uri zjutraj po do gej in budej buleanl in previđena s sv. sakramenti umirajočih mirno v gospodu z tisnila oči v G'i. letu svojo starosti. Truplo drage ranjco so denes v četrtek 4. t. m ob 5 uri popo'udno iz hiše „pri Tavčarji" na colovškoj cesti vzdigne, ter prenese na pokopališče h sv. Krištofu k večnemu 1 očitku. Ljubljana, 2. marca 1874. Primož Annič, Maksu Armie, privatni uraduik, vodja „Narodne tiskarno", soprog. Bin. MlaJnovejMC* slovenske F. CimpermanovB Jasni" obsegajoče 274 strani mali 8 0 so po oo 1*1*. dobivajo v sledečih btikvaruab : v Ljubljani Kleiiima> r & Haillberg, (liontiiii, Klorr, Lereher, Till, ..Viiruilna tiskarna'1; v Gorici: K. Nocliar; v Celovcu: Kd. Mogel; v Trstu: (1. H. Sehiinpr; v Ptujem: \V. r.lankc; v Cel i i: K. Soeliar; v Mariboru: Tiskarna .1. Tujka (148—20) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tujci. 1. marca: P>i NIohh: D, brin iz Vel. Kanile. — Strahl iz Ijub'jane. — Tavčar iz vac.u— Horseher i/. Zagorja. — Fieisohenhaasen iz Oradea. — Fur.ani iz Irst;i. — De la Toiir iz Dunaja. Pri .ttu)t*l: Fiaoh i/, t'elj.i. — Mertons iz Du aja. Prva otčna zavarovalna banka „SLOVENIJA" v I j ii l >I j.-1111. P. T. (lelničarjein banke „Slovenije"! Vsle.l naznanila o.l I. januarja 1875 I. se je za one delničarje, ki so iu prvi otrok vplačali po 15 gold. na majoaraa delniška potrdila In na onurl so. (leiciui.ia 1874. i. propadalofil vplačilni obrok v enaeem znesku na dolžni Ottali, m je tedaj valed l 221 trg. zak. podaljšal drugi obrok na vplačevanje 00 -t. lebruarja 1875). I. ■' . . , K" l',L,i' ■'' delnlčarll tedaj tO še nij tO doplačali, se še enkrat ttk nje vsled i,. 221 trg. zak in glede na nasledke g, 7 pravil določi končna doba za vplačevanje druzoga obro a do ^Y0) .'II. umreti |m;.v Za gospodarski svet prve občne zavarovalne banke „Slovenija44: Ravnateljstvo, Itdaja'i'1) in urednik Josip Jurčič. v Ljubljani se priporoča za izvršitev vseh tiskarskih del v lični obliki in |io iiaijiii^ji foiii, posebno: 1000 poštnih voznih listov .... 5 gld. — kr. vsakih 100O v.ć..... 3 looo voznih listov za železnice s firmo in iolea- niškiiu kolekom 7 2000 „ „ „ „ „ 13 ltMM) za hrzovoznino » lirim. in železniškim kolikom 1» 2000 , „ „ B 16 ltKH) zavitkov (Couverts) v kvari s firmo . 4 1WK> _ v oktav „ . 3 10 50 50 50 HO Zaloge tiefcaaik formuiarov za r. kr. soilnije, tibčinsko uradi1, okiiijue /aslupe, sole, reik\o ia cerkvene urnde, advokate in notarje, pobotnice za mesečne plače i. t. d. LasimuM iu tisk „Narodne tiskarne41.