Poštnina plačana v gotovini I ODVETNIŠKA PISARNA OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Uredništvo in upravništvo Wildenrainerjeva ul. 15/III. Dopisi morajo biti podpisani — . - in frankovani.—...... : 'OOOOOOTOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC ■XXX) GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNISTVA ZA SLOVENIJO ^DOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOIOOOOOOOOOOOOOOO = Izhaja vsak mesec. = Naročnina stane za celo leto 48 dinarjev. — Posamezna številka 4 dinarje. ‘joooooooooooooooooooocxx)x>oooooooooooooo Štev. 4.-8. V Mariboru, mesca septembra 1925. Leto XII. VSEBINA. 1. V. redni občni zbor. 2. Pokojninsko zavarovanje. 3. Ob sedemdesetletnici dv. sv. Fr. Vedernjak 4. Iz pisarniške prakse. 5. Dopisi iz Ptuja. 6. Razno. V. redni občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov za obseg kraljevine SHS s sedežem v Mariboru bil je sklican za cvetnio nedeljo 'dne 5. aprila 1925 ob 9. uri dopoldne v dvorani pri »Stari piviairni« v Mariboru. Ker ko bili na to važno zborovanje povabljeni, delegati brate k ib društev v Celju in v Ljubljani ter odbor naše skupine vi Ptuju, bil je občni zbor radi železničnih zvez preložen na 9)4 uro. Ob določeni uri ise je zbralo zadostno število mariborskih članov in članic, dospel je predsednik ptujske skupine tov. Janko Likar in Sta bila odboru dostavljena tudi brzojiav im ekspres pišimo iz Ljubljane, da se delegati bratskega društva v Ljubljani, in Zveze ne morejo osebno zborovanja udeležiti. Ker je imel vtsiled telefoničnega obvestila celjski vlak zamudo, odredil! je predsednik otvoritev zborova,-njia na 10 uro. Pozdrav predsednika tov. Dragotina Gilčvert. Z današnjim občnim zborom zaključujemo Sidrno dobo obstanka našega društva. Vi težkih časih smo zasnovali našo organizaci jo^ ki je na sestanku dne 18. junija 1919 zadobilia prve obrise ter so bili na občnem zboru dne 20. julija 1919 položeni prvi, temelji, ki naji bi nosili to stavbo, katere težo in obsežnost še takrat ni-Slmo mogli določiti. • Skozi celih pet let sem vžival Vaše zaupanje ter sejmi kot društveni predsednik s sodelovanjem čislanih tov. odbornikov ter s pomočjo Vsega našega članstva vodil usodo našega društva v mirnih in buimihi časih. Skupno islmo dosezali uspehe, preživeti pa smo morali v tam času tudi) marsikateri neuspeh, ki bi bil; lahko izostal, ako bi se bilo vse uradništvo po celi Mariborski oblasti tesno oklenilo naše organizacije in ako bi, bil vsak posamezen šef brez izjeme kazal nekoliko več zanimanja za naš razvoj in več elmMa za pridobitev dobrega in discipliniranega inradništva. Med navzočimi vidita! večje število starih bojevnikovi za naše stanovske cilje in lepo število vstrajnih članic, kar daje društvu garancijo, da bode isto tudi v bodoče uspevalo ter širilo zavest in stanovske ideje med naš sloj. PTav prisrčno pozdravljata Vse cenjene zborovalce, ki ste brez nevolje vstrajali dk> te ure, da sicer zakasnelo pričnemo z občnimi zborom in da na istem! prav prisrčno pozdravimo delegate bratskega Celjskega društva. Žal, da srno preko 10. mre zataanj čakali. Vzroka njih odsotnosti pa ne tstmemo iskati v kakih napetih odno-šajih med obemi, društvu 'ali v nenaklonjenosti Celjskih delegatov, ki so za naš občni: Zbor že bili določeni, temveč so morda zamudili vlak in bode njih odsotnost pozneje gotovo povoljno pojasnjena. Kakor Vam je še znano, je bij delegat Celjskega bratskega društva zadnjič na našem’ občnem Zboru dne 1. oktobra 19211, na kar sva sledila tozadevnemu vabilu kot delegata našega društva jaz in blagajnik tov. Mošlkon drugi dlan 2. okt. 1921 na 16. občni Zbor Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. Na dotičnem občnem zboru bila sva od Celjiskih tovarišev in koleginj prav lepo sprejeta in je takratni predsednik tov. Ignac Založnik v pozdravnemu govoru izrekel laskave besede na naslov našega društva. Na dotičnem občnem1 zboru smo tudi sklenili, da bodete obe' društvi, iskupno izdajali strokovno glasilo. Na predlo v, tov. Dr. Dolbo viš ek-a je Celjsko društvo prispevalo za tiskovni fond 1000 K, uaše pa 3000 K in prva številka »Odvetniške pisarne« je meseca novembra 1031 izšla. Ker je tov. Igna,c Založnik vstopil v državno službo, je na navedenem občnem zboru odložil pred-sedništvo, bil soglasno imenovan zbog velikih zaslug za društvo častnim članoml ter bil kot njegov naslednik izvoljen tov. Lo vro Čreiuožnik predsednikom Celjskega bratskega društva. Kakor razvidno iz Odvetniške pisarne iz meseca januarja 1920 nastopali ste obe društvi do volitev v Pokojninski zavod složno ter je bila še delegatna lista za dotične volitve v imenu obeh društev in naše ptujske skupine talko sestavljena, da sta od (postavljenih kandidatov odpadla dva na naše in 2, na celjsko društvo, eden pa na našo skupino v Ptuju. Od takrat dalje pa so se prisrčni odnošaji obeh društev ohladili, ker iso vmes posegle nepoklicane osebe. To je Ibiio v škodo obeh društev. Da se Vspostavi med obemii društvi zopet prisrčno razmerje, simo v zadnjem času v. živahni korespondenci odstranili vse ovire in nesporajzumljenja, ki so vladala imed nami. Da bi se tudi zadnji pomisleki glede obstoječih diferenc odstranili, pripeljal se je presedniki celjskega društva tov. Cremožnik dne 30. marca 192& v Maribor in ua tozadevnem sestanku, ki sta 'se ga v iimenu'našega društva udeležila jaz in b 1 a,g. M oškon, smo dosegli imled obe-mi društvi zopet dobre vezi, kar sledi iz tozadevnih dopisov 30. marca in 2. aprila 1925. Radii tega pošiljam bratskemu društvu v Celje v imenu vseh; zborovalcev naše prisrčne pozdrave z željo, da v doglednem času priredimo' v mariborski, oblasti iskupno večji sestanek članov obeh društev. Pirisrčno pozdravljam tudi predsednika naše ptujske skupine tov. J a n k o L i k a r - j a. Tega vzornega uradnika in discipliniranega društvenika poznamo nekateri že nad 15 let iz Gorice. Ko smo dne 5. julija 1908 ustanovili v Gorici samostojnoi društvo, Ibil je tudi tov. Likar navzoč med ustanovitelji in! zbrali smo Okrog društva skoro vse goriške tovariše, ki 'slo se za društvo zainteresirali in redno -spolnjevali društvene dolžnosti. Tov. Janko Likar bil je na z ad n join obenem Zboru v Ptuju dne 24. decembra 1924 soglasno izvoljen predsednikom naše ptujske skupine ter uipam in želimi, -da simo -z njimi dobili vzornega voditelja te naše skupine, da bode zamiogel -vsl-edi dolgoletne prakso in dobre društvene šole iz Gorice povzdigniti društveno zanimanje in delovanje ptujske Skupine ter ob podpiranju o-ndotnega odbora razširiti -delokrog na -Ormož in Ljutomer. Pozdravi in te želje naj veljajo vtseonl našimi društveni-kom in koleginjam ptiujslke skupine. Pozdrave iz našega občnega Zbora pošiljamo tudi našemu članu pila. ravnatelju tov. Franju Stele v St. Lenartu, ki -skoro vsa ko soboto in nedeljo vzame puško na ramo ter ise poda med vinorodnimi goricami na lov v prosto naravo. Pisal nami je, dla se bode udeležil Občnega Zbora, da »e seznani z mariborskimi tovariši. Ker pa danes ne vozi avto, fialker pa stane nad 1000 K, ni mtogel priti. Je to naš -star in izkušen kolega, ki je bil že dne 4. jan. 18% na ustanovnem občnemi zboru Društva -slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju- izvoljen v prvi odbor. -Od- navedenega časa se je ipo večini udejstvoval v raznih -stanovskih organizacijah t-er je službeno -deloval na Štajerskem, Kram-j,sikom, v Istri, na Koroškem ter je po preobratu došel v Št. Lenart v naše lepe Slovenske gorice. Omenim nadalje veselo dejstvo, da -od -rednih članov v preteklem 1-etu ni nik-do umiri. iSpomniti pa se moramo onib podpornih članov in naših prijateljev, kateri so nas to leto za vedno zapustili ter j ib v naši sredi ne -moremo več pozdraviti. iP-redi vsem nami ostane v trajnem ispominmi d-ne 15. Oktobra 1924 v starosti 61 let preminuli g. Dr. Fr-an j o Rosina, odvetnik in voditelj ispo-dnje štajerskih Slovencev. Bil je podporni član našega diruštva, naročnik našega lista ter ise je zlasti leta 1919 do- 102® zelo zanimal za naše gibanje. Sklical je opetovanofcr-at mariborske odvetnike in notarje na prve sestanke, kjer so se razpravljala maša stanovska vprašanja ini is-mO potom pogajanj v prvih letih -marsikaj -dosegli,- Ikie-r sta pogajanja objektivno in pravično vodila pok. Dr. Rosina in -polk. Dr. Ser n ec, ko-ja dva odvetnika so dičile poleg -drugih lepih lastnosti tudi spreten organizatori-čen talent in potrebna uvidevnost preko meje stanovske ozkosrčnosti. V počaščen je spominu na umiri ega g. dr. Franjo Kosina je društvo mesto- venca poklonilo 100 Din Dijaški Iknhinji ini 100 Din Sokolu. Pogreba dne 20. oktobra 1924 smo se udeležili korporativno in so bile pisarne popoldne zaprte. Obširen spominski spis na pok. Dr. Rosino doniesla je Odvetniška pisarna iz meseca novembra 1924. V Ljubljani je preminul v najlepši imloški -dobi 40 let g. dr. Jo-sip Lavrenčič, odvetnik, ki je bil dovzeten za težnje našega gibanja in bil tudi naročnik našega glasila. Dne 7. junija 1924 je umrl v Celju tov. Ivan Kr iŽš n bivši odvetniški in notarski solicitator, ki je tudi sodeloval ob ustanovitvi Celjskega -društva leta 1806 ter bil sotruduik ,»'Slovenske- pisarne«. V Ljubljani dne 24. m-aroa 1905 je preminuli tov. Pave-l H ir sch-rn a n, o-dv. uradnik. Bil je iskren- tov-ariš ter 'se je zlasti po preobratu trudil, da bi -se ustanovilo za Ljubki arniko oblast samostojno -društvo, kiar se je dne 24. decembra 1924 uresničilo-, ko je bil tov. Hirschmian že težko bolan. Sinoči pa nam je došla iz Celja žalostna vest, da je dne 2. aprila 1925 preminul v Celju 76 let star naš -dolgoletni tovariš Andrej Perc. V zgodb ji mladosti se je zatekel v odvetniško pis-airno ter bil mnogo -let vesten uradnik v raznih odvetniških in notarskih pisarn-ah. Mnogo let je deloval kot notarski solicitator v pisarni pok. notarja Lovro- Baš-a v Celju ter opravljal tudi tajniško ‘službo občine Celjske okolice. Leta 1896 ibil j-e izvoljen v Odbor novo- ustanovljenega društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju .in je Ikot tak več let požrtvovalno deloval. Pozneje ise je omejil le na službo -občinskega tajnika, ko-jo službo je 33 -let opravljal. Ob -svežem grobu pošiljamo mu zadnje pozdrave na nj-ego-vo zadnje- bivališčema grobljo Celjske okolice. -Spomniti se -mi je še naših prijateljev1, ki so- nas zadnj-i čas zapustili. Dne 10. febr. 1025 umiri je vodju zk. knjige v Mariboru g, Wutte komaj- 40 let star. Bil je koi ošiki Slovenec in priljubljen med našimi člani. Dne 8. febr. 1025 pa je premi,n ul izvršilni poduirndnilk g. Zap uš-e k 47 let star. iBil j-e- v izvršilnih zadevah j-alko iznajdljiv in s-preteni, če je bilo treba, tudi -strog, vendar korekten ip tudi v naših krogih čislan. Na grobu ise j-6 poslovil odi njega v ginljivih besedah njegov tovariš izvršilni uradnik g. Josip Volavšek. Mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti je- pokazalo, da -sta bila -oba pokojnika čislana in priljubljena. Obeh pogrebov se j-e udeležilo tudi naše društvo po deputaci ji, V počaščen je preminul i;h so -se vsi zborovalci d vignili raz -sedežev in zaklicali trikrat: Silav-al V temi p-a vstopijo v- dvorano Celjski delegati in sicer tov. Lovro 0 r e m o ž n i k, predsednik Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju;, g. dr. Rudolf Dob-o višek, predsednik so-eijalmoga odseka ter društvena -blagajničarka koleginja Magda Gradišnik, Predsednik -Gilev-era je novodošle prisrčno pozdravil ter izrazil posebno veselje, da zamiore po 4 letih pozdraviti v Mariboru v naši sredi predstavnike Celjskega društva, ki so na -Celjskem občnem zb-oiru 2. febr. 1021 jako- prisrčno sprejel: takratno deputaci jo našega društva. Naj bi se oni cilji, zasnovani na takratnem Celjskem občnem zboru do cela dosegli, Zlasti pa naj znači današen sestanek pogl-o-bitev stremljenji obeh društev, -da privedemo z neumornimi delom v naše organizacije slehernega tovariša ini Ikoleginjo po Celjskem in Mariborskem- okrožju, S tem okrepimo- v prv-i- vrsti naše lastno stanovsko stališče, ob jednemi pa bodo naše organizacije močno oporišče pri Zvezi, da -bode naš stan med -drugimi priv. nafrieščenci primemo upoštevan in da dobimo zastopstvo v vseh institucijah, namenjenih prirv. naim-eščen-stvu. Kako to doseči, je stvar odborov obeh društev. Vendar ne sme -občutljivost posameznih odbornikov kaliti piri mičnih vezi -obeh društev, temveč skušajmo roko v rolki v nerušlj-ivi solidarnosti zasledovati skupno cilje, če tudi po raznih potih. S to željo se prisrčno zahvaljujem Celjskimi delegatom za dohod na naš sestanek tor jih prosim, da pozdrave našega občnega zbora in zagotovitev naših toplih čutil in simpatij do razvoja Celjskega društva donose jo ondotiui-m članoml Na to se zglasi k besedi predsednik Celjskega društva -tov. Lovro Črermložniik s sledečim pozdravom: »Slavni občni zbor! Na članskemi isestamfcu našega društva dne 3. aprila 1025 se je 'sklepalo o udeležbi našega društva po odposlancih n-a Vašem- današnjem občnem zboru. Naše tozadevne eiklepe Varni 'bode prebral tovariš g. dir. Dotb-ovišek. Prinašam Vami pozdrave našega celjskega -diruštva in želim, da- bi Vaš današnji občni Zbor rodil obilo uapeha. Želi-m nadalje, da -bi se z današnjim dnemi naši medsebojni odnošaji ne samo izravnali, marveč tudi zboljšali in poglobili ter 'bi postali iskreni in prisrčni. V -bodoče naj bi obe naši organiza- ciji 'slkiupno korakali v boju za zboljšanj© socialnega in gmotnega položaja uradiuištva ipo odvetniških in notarskih pisarnah — in to roko v roki tudi z Vašo ptujsko skupino in novo ustanovljenimi bratskimi društvom L j uibljanskiam« Tov. Gi-lčvert nadaljuje dnevni ned ter poroča, da je dne 15. manoa 1925 odložila odbora ištvo in izstopila iz društva gdčna Mici Lorber, (ki je 7 let nepretrgoma uradovala v pisarni g. dr. Orosila, bila pri ustanovitvi našega društva ter nad 5 let naša članica in zadnji 'čas tudi odbornica. Bila je pridna uradnica, disciplinirana članica, ki je prispevke ves eats redno plačevala in točno prihajala ik sejam. Isto tak o nas je zapustila simpatična in priljubljena odborniica' gdčna Marica Planinšek, iki je nastopila službo v Srbiji. Obem*. izreka zahvalo, s ždijo, da bi se jimia v novih službah dobro godilo. AJko pa jih usoda, privede nazaj v naš stan, jun bode društvo z vešči jem sprejelo v svoji krog. iZ novimi letomi 1925 je izstopil iz službe in društva tov. Anton Tret tier, notarski uradnik, ki je dosegel 60 let in vsltedl -bolehnosti ne more dalje služiti. Društvo je napravilo zanj prošnjo na Pokojninski zavod s priporočilom, da se mn čimpreje nakaže izdatna renta, ker je bil Od leta 1909 član Pokojninskega zavoda. Z njim ‘izgiulbimlo zvestega člana, ki je ibil naš od ustanovitve društva do danes ter smo ga vidOli na vsakem našemi zborovanju. Želimo, dia bi imu jesenski dnevi njegovega življenja ne Ibiili pretrpki. Pri Pokojninskem! zavodu pa se bodemo z vsemi, imioemi zavzeli za vse stare rentniike, da ise jiirni z izrednimi1 podporami ublažijo težki dtnevi, kateri nais vse čakajo, ko bodemo postali dtelanezmožni in ibrez vsakih dohodkov. Nato prečita predsednik pozdravni brzojav Zveze Društev priv. nameščencev po Sloveniji v Ljubljani ter brzojav in ekspres pisarno Društva odvetniških in notarskih uradnikov ljubljanske oblasti v Ljubljani, ki |se glasi: »Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v roke g. predsednika Gilčverta, v Mariboru. Sporočam vljudno, 'da se naše mlado društvo ne bode. moglo udeležiti Vašega c. občnega zbora, pač pa za gotovo ob prvi prihodnji priliki. Naše društvo se umora boriti z raznimi materijelnimi in moralnimi težkočami, vendar pa bo vsekakor zmagalo in prebilo led1. Zastavljamo vise sile, da čimpir e j e as voj imo kampanjo. Pri-rastlo nam je naše društvo tako !k srcu, kakor nebogljeno -dete materi. Naša čast pa tudi ■ obe ne m- imperativno zahteva, da vzpostavimo svoje društvo v vsej veličini. In to se 'bode res n: i čn o zgod i 1 o in se iniora zgoditi! Vaše društvo, ki je doseglo po 5letnem delovanju, -po petih letih svojega obstoja tolik uspeh in zadobilo tolik ugled in moč, nami bode za vzgled in vzor ter želimo vporabljati tudi V-aša c. izkustva; v kolikor bodo z-a naše razmere prikladna, da tako skup-no z roko olb rolki gremo ad sailutemi comimJunem1! Samo jedan ideal mi stopa pred oči; ideal, ki je toliko in tako Vzvišen, da se resnično izplača boriti se z vso silo življenja zanj1, ta ideal je, dia se naše društvo uzakoni, kakor so uzakonjene 'številne socij-alne institucije. To ni nemogoča ideja, nemogoča možnost, — to je ideja, ki zahteva realiziran je, Iker je prisluhnjena neobbodini potrebi. Kakor so številne institucije, celo priv-atno-pravnem značaja zadobile počasi konstitutiven pomen in so se uzakonile, tako še z večjo pravico moramo gojiti ml ta ideal in voditi do uresničenja. Tozadevne niti zbiramo, vendar kljub delu se čez noč ne da zrasti jusqu’au cieill Prva pot je, da imiaano naj prvo prijavljene vse uradnice, bodisi od šefov, bodisi, -dia se prijavijo same. Tudi to ni tako lahka pot, ker povsod ni istega interesa in navdušenja, zlasti kar se tiče mlaj--šib nadoletnih moči. Ker so Vaši in naši interesi skupni, radi tega uprav pričakujem od Vašega 'društva, da mam v takem eminentno-važnem slučaju priskoči na pomoč, -da skupno z Vami nastopimo kot ena celota. Blagovolite nam sporočiti, kaj ste ukrenili pri Občnem zboru, oz. blagovolite nam poslati tozadeven prepis zapisnika. Medsebojno hočemo uviažev-atd. težnje, ki jih rode; skupne razmere našega stanu, da sfcupnd zastavimo svoje sile za dosego naših namenov. Tovariško Vas pozdravljamo, želeč Vam ik-ar največ uispehov in Vam kličemo srečno! Za društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani: Ema Deisinger 1. r. podpredsednica.« Oba pozdrava vzame občni zbor z veseljem na znanje ter naroči bodočemu odboru, da odpošlje zahvalo v Ljubljano za izražene simpatije. Na to povdairja predsednik, da zaključujemo z današnjim občnim zborom petletnico obstoja našega Društva. Petletni razvoj je pdkazal, -da z ustanovitvijo naše organizacije ni -došle n,a svet mrtvo rojeno dete. Ustanovilo se je v prevratni dolbi ter usmerilo cilje, kakor so to zahtevale časovne potrebe. Nismo vsega dosegli,, kar bi bili posamezniki želeli, vendar imamo zaznamovati tudi prav .lepe uspehe, ki ®o v teh 5 -letih učvrstili pozicije našega stanu. Priborili flmo našeantu stanu 'stalnost, povzdignili kvalifikacijo posameznikov, vzbudili cut discipline do pisarniških dolžnosti in do dnuštvater tudi glede reguliranja plač skušali 'doseči, kar se jev danih razmerah doseči diailo. Zlasti; naš boj proti nastavljanju penzijonistov ni Ibil brezploden. Na ta način smo vzdržali v pisarnah vpeljani red in stanovsko disciplino ter je visited tega v marsikateri pisarni ostalo zaposli eno poprejšnje osobje, ki je zamiogilo z večjo stalnostjo -doseči tudi. večje plače, katere bi bile, sicer po penzi jon-istih pokvarjene. Visi veste, kako veliko zanimanje je vladalo, med nami za društvene zaidleve zlasti prva 'leta. Res je, da isrno se v prvi vrsti borili za povišanje plač, to je oni »nervlds rerum«, okrog katerega se vrti cel svet, v katerem išče človeštvo najvišje sreče, kateri pa je v primerni meri vsakemu človeku za eksistenco resnično potreben. Oh ustanovitvi društva leta 1919 so dobivale po odvetniških in notarskih pisarnah strojepiske po 200 do 250 K, piis. ravnatelji 4(1'do 500 K mesečne, nned tem, ko so iimelle v državnih službah strojepiske (oficijianti-nje) in sodni sluge po 1-S00 K mesečno. Mnogo protastov in burnih sej smo imeli vdeti tega v društvu piva leta. Tudi živahni 'sestanki med našim društvom in odposlanci odvetnikov so se vršili. Na obeh straneh je bilo doik-aj uvidevnosti iin .dobre volje, da smo slednjič, ob vodnem bodr.einju in apeliranju potom »Odvetniške pisarne«, vendar dosegli prilično zboljšane plače, tako, .dia imajo sedaj perfektne strojepiske mesečno 6001 do 7000 K, piis. ravnatelji 10—12.000 K, za ostalo uradlništvio pa takti primeirno zv1,Same plače. Danes velja še vedno sklep .občnega zbora našega društva z dne 10. decembra 1922, po kojetmi znašajo minimalni mesečini prejemki; za perfektne stroj epi sik e 6000 K, verziirame in samostojne pis. ravnatelje 12.000 K, za drago uradiništvo temi zneskom primerne plače. Ker smo v Odvetniški pisarni niairea 1925 že začeli priobčevati spis »Po petletnici«, kateri še bode nadaljeval' v bodoči številki, bodo tanil obširneje priobčeni spomini na delovanje in razvoj' našega društva v tej -petletni dobi. Večji dogodki pa so še itak navzočim živo pred očmi, Zlasti vbem onim, ki so ostali 'društvu verni vseh pet let in so hali pri' raznih 'zborovanjih navzoči. Omenim le še, da bo je društvo tudi v finančnem oziru utrdilo, da imamo vkljub izdajanju lastnega glasila še nad IOOjOOO K gotovine, kar je za petletnico lep uspeh, za kar pa bo itmamO v prvi vrsti zahvaliti našemu netuimo rnemu b Lag a j niku tov. Moško n u, vsem podpornimi in onimi rednimi elanoma ki prispevke brez godrnjanja redno plačujejo. Naša bodoča naloga naj predvsem! bode, da bodemo tndi v bodoče vsi člani našega društva iin.dlabodemo prispevke redno plačevali ter se za društvo in glasilo tudi sicer zanimali* Vsled delujočih organizacij je danes naš etan v vseh večjih korporacijah zastopan. Zastopstvo imamov Dediavlslki zbornici, Poko j n inskemu zavodu, Zvezi; v bodočnosti bodemo skušali dobiti zastopstvo tudi v snujočem! se Gospoda rslk cm svetu v Beogradiui Ako bodemo složni in disciplinirani, bodo se naši uspehi povečali, ako pa zapadejo naši člani v letargijo in brezdelje ter začno s 'temi rušiti društveno disciplino', potem) bodemo v bodoče nazadovali in uspehe, dosežene v tej' petletni dolbi, o prvi priliki zgubili. IZato Vas pa vse poživljam!©, (bodite ižvesti društvu, pripeljite pod skupno okrilje Vsakega tovariša ali ko-leginjo, ki še morda nepodučena vslledl neorganizaoije tava okrog med neorganiziranci. Ako vsi pomladimo naše sile ter se zavzamemo potom; društva za naše pravice in dobrobit našega stanu, potem uspehi ne Ibodo izostali in mi bodemo zamegli ob desetletnici našemu društvu na uspehih čestitati, kalkor ni prezreti uspehov, doseženih v tej petletni dohi. (Poročilo ise soglasno odobri). Na to naprosi predsednik tajnika tov. Alojzija H ra'6 o v e c, da prečita lHJROClLO TAJNIŠTVA. Prilbrstela je cvetna nedelja, katere nismo pričakovali željno' le radi tega, ker nami v popkih in brstju poganjajoče narave oznanuje 'skonajšuo cvetočo pomlad, ampak tudi rffldi tega, iker je že pri' seji dne 7. mareai 1926 določil naš odbor V. redni občni zbor našega društva na današnji dan. Vse članstvo se veseli občilih zborov, zlasti lastnih stanovskih društev. Vsaj' enkrat na leto se na ta dan snidemo skupaj, da Obudimo spomine iz prejšnjih let, da se' med seboj spoznamo z onihnii kolegi in tovarišicami, ki pri zadnjem1 občnem zboru še niso (bili: v našem krogu, da vidimo one, kateri morda več let niso imeli prilike, da bi' vsaj enkrat na leto sedli skupno z nami za mizo ter porazgovarili naše medsebojne stanovske skušnje in sktupne težnje. (Danes je napočil oni dan stanovskega združenja, ko polaga odbor račune članom' za prešlo društveno leto, ko bodemo na tej skupščini zadobiili novih nasvetov in inicijativ za ibodloče delovanje. Ker je že naš društveni predsednik s svojim poročilom) globoko posegel v društveno' delovanje prešlega leta naj bodi moje poročilo omejeno na sledeče točke: Nlaš TV. redni' občni zbor se je ob lepi udeležbi vršil v tej divorani dine 30. decembra 1923. Izčrpno poročilo o tem1 občnelmi zboru bilo je objavljeno v našem' stanovskem) listu Odvetniška pisarna (št. 1—4 meseca maja 1924), na katero se nanašam'. Takrat izvoljeni odbor se je konstituiral tako-le: Predsednik: Dragotin Gilčvert, podpredsednik: Štefan Dergae. Tajnik: Alojz Hnašovec. Tajnikova nam.; Ani ca iZaveršnik, poreč. Kotnik. Blagajnik: Franjo Moškon, blag. naiml. Mici Ranter. Odborniki: Karl Hosohitz, [Lija Mlalkar in Marica Planinšek. Namestniki: jurist Rafael Justin, Antonija Mikuž in Oskar Kurzman. Nadzorstvo: Josip Cilenšek in Martin Planinšek. Tiskovni odsek: Dragotin Gilčvert, Franjo Moškon, Josip Cilenšek in Alojz Hrašovec. Zaupniki: »Borze dela«, Dragotin Gilčvert, Franjo Moškon in jurist Rafael Justin. Društvo je takrat dne 30. decembra 1923 štelo 3 uistanovUike, 43 podpornih in 64 rednih, skupaj 110 članov, od' kojih je pripadlo na Maribor %, na Ptuj 12 in diruge kraje 2 člana. Danes štejem©' 3 ustanovnike (Stefan Dergas, Dragotin Gilčvert, in Karol Troha) 35 podpornih in 69 rednih skupaj 104 članov. Odi teh odpade na Maribor 85, Ptuj 17, in 2 na druige Ikiraje. Odbor je pretresal važnejša 'vprašanju v 7 sejah, tekoče zadeve pa je reševal predsednik skupno z 'blagajni komi ali tajnikom. Izredno minogo korespondence in intervencij je povzročile posredovanje služb. Obračali so se na društvo delodajalci in delojemalci. Posebno gg. notarji iz dežele so to leto v društvu videli ono stanovsko organizacijo, ki mora imeti pregled nad kvalifikacijo posameznih članov. Mora pa imeti tudi evidenco in informacije, ali; so pisarne posameznih šefov talko urejene, da zamorejo prosilci računati v dotični pisarni na trajno službo in ali; 'bo njih delokrog oz. pisarniška uporaba talka, da bodo zamegli zahtevam ustrezati ter se v obojestransko zadovoljnost tako udejstvovati, da se jiml ne bodle odrekala primerna plača. V temi smislu je društvo tudi dajalo pojasUila g g-Šefom) in dbtičnimi kompeitentomL Sefi so iskali zlasti dobrih stenograf in'j iu perfektnih strojepisk. Žal, da nismo mogli vsemi ustreči, ker niismo imeli zadostno število perfektnih strojepisk, one pa, ki 'so v svoji' stroki povsem na mestu, ne menjujejo rade šefov in zlasti ne gredo iz Maribora na deželo. Deloma je vzrok ta, da bivajo nekatere 'strojepiske pri stariših ali sorodnikih v Mariboru in vsled tega še vedno' lažje z mianjšo plačo izhajajo doma, kakor pa z višjo pa dleželi ali; v tujem mestu i, kjer je težko dobiti stanovanje, je prehrana draga in vrhu tega pri mladih 'deklicah ni priporočljivo, da same živijo brez potrebnega naldlzorstva. Več uradnikov in uradnic bi bilo želelo priti iz ljubljanske oblasti in celjskega okrožja v Maribor in so predlagali tudi zamenjavo službe. Društvo je v vseh teh primerih posredovalo in zadovoljilo večje število šefov in uradpikov oz. uradnic. Velik naval j'e bil v tem letu od strani začetnic. Žal je premalo mest in ni faktične potrebe, da bi se sprejemalo večje število začetnic. (Potom medsebojnih dogovorov bilo je sprejetih tudi primerno število začetnic, vendar je odbor olb vsaki priliki na obe strani povdiarjal, da je treba obdržati dosedanje uradništvo, istega primerno zaposliti in v tem razmerju tudi plačati, nolvinlke pa sprejemati le v onih slučajih, kjer je tozadevno faktično potreba v pisarni, dla radi tega ne trpi dosedanje uradništvo in da je dotični novinki zagotovljeno, da hode lahko v dotični pisarni delj1 časa ostala in da bode po »popolnitvi strokovne izobrazbe lahko postala uradnica v dotični pisarni s primerno plačo. Pri tern bodi konstatirano, da je nek šef taki no. vinki prepovedal, da ne sme pristopiti k nobeni organizaciji, sicer jo koj odpusti Dostavil je, da jo bode že sam »po svoje« izšolal. Mi obžalujemo tako neprevidno govorjenje^ ki itak nima trajnega uspeha. Kaže nizko stopnjo čuta pravičnosti n a pram podrejeni mil adii pralk-tikantinji in vrže čudno luč na zastareli e nazore glede organizacijakega pojmovanja. Aiko bi se taki slučaji ponavljali, (hodamlo imenu dotionih šefov olbjalviili. Tndi glede nekega koneipijenta — ki ni naš član in tudi ne naročnik našega lista — smo opetovanokrat slišali pripovedovati, kako »vspodlbuja« v dotični pisarni zaposltene uradnice, naj ne plačujejo članarine za našo organizacijo, češ, take stanovske organizacije nimajo nobenega pomena. Ob jednem pa jim je prigovarjal, naj pristopijo k političnim in drugimi društvom, ki zasledujejo polvtsemi druge cilje. Mi za danes le izjavimo, da strnlo o temi nelepem! početju informirani ter is/vaTiimo dotičnega gospoda (koneipijenta, naj ne nadaljuje svojega razdiralnega dela, ker bodemo sicer segli po primernih remtedurah. Mi priznavamo, da so potrebna politična, prosvetna, športna in druga društva ter tudi časopisi vseh vrst, katera vsak od nas pd možnosti in po 'strankarski pripadnosti podpira ter pri njih sodeluje; iv prvi vrsti in pred vsemi pa slo za nas potrebna naša strokovna nađ'-»trankarska društva in naše 'Strokovno časopisje. Kar se mezdnega gibanja tiče, so'še vedno v veljavi društveni sklepi občnega zbora z dne 10. decembra 1920, po (kiatereml dobivajo mesečno pis. iraJVnateilji in koncipijemti. po 3000 Din, perfektne strojepiske 1500 Din ostalo uradništvo temi prejemkom! primerne plače. [Le maJlo jih je iz obeh (kategorij1, ki so gornje mi-niimaine plače prekoračili, v manjših piSamalhl pa uirad-ništvo še teh plač ni povsod doseglo. Nekateri uradniki, zlalsti po deželi, dobivajo prav različno plačo, vendar so nam nekateri javili, da doibi-vajo poleg plače posebne nagrade pri kupnih pogodbah, večjih obračunih i. t. d. Društvo glede zvišanja gori določenih minimlalnih plač v temi letu ni moglo mnogo doseči. Z ozirom na množeče se odvetniške pisarne, na padanje ipravd, z oziromi na pretirano visoke islodhe takse, občutijo vse piiSarne v zadnjem! času nazadovanje, vsled čelsar rabijo manj pis. oslobjia lini da kake poviške v takih ralzmerah ni misliti. Radi tega je društvo delovalo na to, da se pisarne ne prenapolnijo s začetnicami, ter da se sploh' novince pod' 18 letom ne sprejemla in da je nafetavljenlje penzijO-nistov po odvetniških in notarskih pisarnah prepovedano. (V temi smislu iso bile sprejete nia občnem zboru v Ptuju 21. decembra 1904 resolucije, objavljene v »Odvetniški pisarni« iz mlarela 1925. Te resolucije poslal je naš odbor OdVetniški zibdrničl, Dolalvlsiki 'zbornici, Pokojni nlskemlu zavodu in Zvezi v Ljubljano. Pokojninski zavod in Delavska zbornica '(dopis Od 39. jan. 1925 št. 1161/25) sta odgovorila, dial sta vposlane resolucije vzela v pretres ter pri Odvetniški zbornici nj.ih iavedbo .pripor očala. Delavska zbornica je Odvetniški zbornici predlagala zlaisti sklicanje tozadevnega sestanka v prostorih Delavske zbornice ter je izjavila, da 'bode pri temi razgovoru posreddvala, da se ustnlo do dblbira pojasni obojestranska stališče. Taki razgovor se do danes še ni, mogel vršiti, ker Odvetniška zbornica na te vloge še ni odlgbvorila. Vsled tega nam še ni znano, ali je dala Odvetniška zbornica priporočilno cirlkblirati resolucijo točka 4. (objavljena v štev-1—3 Odv, pis.) gledd sprejemanja praktikantiinj pod 18 leti in pemzi jionistov ter stališče pod točko 5) v zadevi izdajanja legitimacij za zastopstvo. Društvo je pazno zasledovalo vse pojave, ki bi za-mloigli kakor koli vplivati na naše službeno razmerje ali spremeniti: naše stanovske pridobitve. V zadnjem času! je nastalo od izveistnih krogov gibanje za odpravo nedeljskega počitka in podaljšanje delavnega časa. Odbor je imel v evidenci vse one odvetnike in notarje, katerim so 'bili ti nesoči,jalni sklepi simpatični, vendar smo ise prepričali, da velika večina odvetnikov in notarjev ter vsi koncipijenti obsojajo take nevarno eksperimente na skodlo nameščencev ter so proti odpravi nedeljskega počitka in proti ‘podaljšanju uradnih ur. Vsled tega naše društvo ni imelo povoda, da bi samostojno uprizarjalo tozadevne protestne shode, ker bi s tem žalilo ono veliko večino odvetnikom in notarjev, ki iso proti taki premeimlb L Radi tega smo se za enkrat zadovoljili iS temi, dia smo poizvedeli tozadevno mnenje šefov ,po raznih krajih. 'Ko pa je SSavez priv. nameštenilka za Jugoslavijo iz Zagreba potoml istvoje mariborske podružnice sklical tozadevno protestno Zborovanje v Maribor za 29. okt. 1904 ter je bilo naše društvo na ta Shod' povabljeno, sklical je predsednik za 29. oktobra 1904 pred shodom sejo, pri kateri se je sklenilo, da iSe zbog solidarnosti naše društvo tega shoda udeleži ter tam odda sledeče naše mislil Na dotičnleml shodu: je bite po izčrpnih referatih sprejeta najprvb sledeča RESOLUCIJA SAVEZA. Na poziv podružnice Osrednjega društva priv. nam. Jugoslavije v Zagrebu na protestnem islhodu, dine 29. Oktobra 1924 zbrani priv. nameščenci mesta Miairilbora po zaslišanju referalta o pripravljenem osnutku uredbe i pravilnika ministrstva socialne politike za reguliranje odredbe zakona o zaščiti delavcOv o delavnem času, o odpiiranjiul in zapiranju trgovin in uradov in o nedeljskem počitku 1. konst a ti rajo, da ta osnutek, ne šatmb, da zanika, princip 8 urnika osvojenega v vašingtonski pogodbi o delavneml času iz leta 1919, ter princip nedeljskega počitka, osvojenega v ženevskih rekomandlacijah glede nedeljskega počitka V trgovskih, Obrtnih! in industrijskih podjetjih iz leta 1921, je ostnutek sami ua' seibi že v nasprotju ,z duhom in vsebino našega zakona o zaščiti delavcev in radi tega 0. Protestirajo proti nameri ministrstva slo-eijainle politike, da s temi uredbami in pravilniki uvede 9 in 10 urni delavnik, da dovoli neomejeno eksploatacijo Velikega dela priv. nameščenstva s temi, da uVaja take odredbe glede regulacije, odpiranja in zapiralni j a trgovskih podjetiiji in nradov, ki dovoljujejo delo od' jutranjega sivita do pozne noči in dia uničuje čim hod j dandanašnje pridobitve glede nedeljskega počitka ter v smiisillu tega protesta odi ministrstva isocijailne politike, celokupne vlade in narodiie skupščine 3. zahtevajo, da vlada računi z internati.iohailni-mi pogodbami in rekoma n dači jami ter državnimi zakoni. in izdla take od'redlbe, ki bodo z zakonom! za.famčiile delavsko zaščito, odgovarjajoč principom1 moderne so-cijalnle politike. Privatne nameščence cele dTŽave in vseh panog pa 4. poživlja, da se združijo vsi v svoji istanovslki organizaciji »Privatnih nameštenilka Jugoslavije« ter da sli v strnjenih Vrstah z lastno isilo ohranijo vsaji to, kar jim je ostalo kot pridobitev prejšnjih težkih bojev celokupnega delavskega razreda. Da si nadalje za močno in enotno organizacijo vstvarijo mložnost in izvo-jiuijejo vse ostale princi'pe napredlne zakonske zaščite in konečrto upravi 'podružnice osredl društva priv. nameščencev v Mariboru 5. nalaga j o, da to resolucijo dostavi: a) centralni upravi ISaveza priv. nam. v Jugoslaviji si pozivom, da naslovi apel na vise doslej še razdvojene organizacije priv. nami s pozivom, dia se zedinjejo v eno samb organizacijo vseli priv. nam. za celo državo1, nadalje, da centralna uprava »Save®a« zahteva od1 vsteh 'kompetentnih mest, dla vodijo račune o zahtevah vselbljenih v resolucijah, h) Delavski zbornici v Ljubljani ter centralnemu tajništvu Delavisikih zbornic v Beogradu s prošnjo, da v smislu resolucije intervenirajo na vseh merodajnih mestih in c) ministrstvu! socijalne politike, vladi in nairodinii skupščini z zahtevo, da jo vtelatmlejlo v resen pretres'. Na to pa je bita podana in sprejeta tudi naša dodatna 'samostojna RESOLUCIJA. »1. Odvetniško in notarska uradništvo za Mariborsko okrožje včlanjeno v lastno organizacijo Društva Odvetniških- in notarskih uradnikov s sedežem' v Mari-borni in vdruženo' v Zvezi društev nameščencev Slovenije v Ljubljani «e solidlarno pridružuje vsem protestom:in resolucijam sprejetimi ua današnjem protestnem' zborovanju, Iki sra: je priredila mariborska podružnica Sa-veza, privatnih namleštenilka Jugoslavije oh udeležbi v-'eh zvrst in širok privatnega nameščenstva v Mari-hom. 2. Ogorčeno protestiramo proti nezaslišni namleri odprave nedeljskega počitka in podaljšanja sedaj veljavnega delavnega časa ter natrlašamn, dla smo s težavnim' boji dosegli, da se no odvetniških in notarskih ptaamlih uradtlje 7 nr ter je nad 10 letna preizkušnja pokazala da sedemurnik povsem! zadošča zahtevam teh pisarn in se je ta delavni-čals dobro obnesel v zadovoljstvo šefov in potrebami strank. S.' Zahtevamo, dia; °e spoštujejo dosedaj izdane na-redhe iu zakoni, v zaščito interesov privatnega name-•ščenstva, dat sle zlasti pustijo Peizpremenjene določbe zakona o slOžbenem raztm'erjn trgovskih uslužbencev in zasebnih uradhikov pod imCnom1 »TTandlungsgehilfen-gesetz« z dne 16. jlaniuatrjal 10:10 in da se ta zakon še popolni z novimi 'potrebam! in zalit eVamii privatnega naimieščenstva) Jugoslavi je. 4. iPevdarjamln, d'at uraduje po Sloveniji nad: 200 odvetnikov iu notarjev, ki: .po svojih pisarnah' zaposlujejo nad 600 uradnikov in uradbic. Vse to uraidništvo je z nami vred1 solidarno) ter se. pridružu je našimi protestom:. Starejša, generacija je do leta. 1010 na lastnem! telesu poskusiti a. vise zle posledice, ki izvirajo vsled prenapornega dela in je vsled '5 letne vojne dobe. ki je vpalkorrlu prikrajšala, živi jen sike imteje — potrebno, odpo-'oitka in ne povečanja napornega pnslovanjiai. Mlajša generalni ih) pa sir želi ohraniti moči do pozne živi jenske jeseni da-ne hlode prehitro omlagadla ter navezana na tujo pom loč. > 5. Omenjamo, da je naša služba taka, da «e ne mld-. r-rimlo nikdar taslamiosvoiiti) in div tvori zhrtg našega službenega razmerja ta služba naš živi jonski poklic, ki ga mloraiTnlo' vršiti do 'onemloglestii. 6. Delavsko zbornico v Ljubljani naprošamo, dla zastavi ves vpliv in uporabi vsa siredštva. da me pride do nameravanega podaljšanja uradnih ur in do odprave nedeljskega počitka, ker bi to množilo med privatnim nameščenistvoml tudi brezposelnost, ki se med nami že sedaj epidemično širi.«. Omeniti bi še bilo, da se je na ustanovnem' občnem zboru v Ljubi jami dne 2l . decembra 1024 Ustanovilo bratislko Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za ljubljansko oblast ter staid si temi društvom) vt ozkih) sti- kali in jako dobrih odnošaij.ih. Dotični občni zbor simo pismeno pozdravili, poprej pa je naš predsednik v sporazumu s predsednikom Zveze tov. Val. Urbančič in pripravljalnim' odboroml dogovarjal1 simeri, kako bi mlo-kIo novo ustanovljeno društvo najložje v spornzumta z našim1 društvom in sorodnimi organizacijami uspešno delovati. Naša Ptujska skupina je imela dne 21. dboemlbra 1004 v Ptuju ITI. redni občni zbor, m a katerem1 je o srednje društvo zastopal naš predsednik. Ta skupina se je na testa Zborovanju poživila^ kakor smo že v »Odvetniški pisarni« št. 1—3 1025 poročali. Z bratskimi celjskimi dhuštvomi so ise v zadnjem! času izmenjale; osebnlo misli med nekaterimi našimi in cel.j'-slkimii odborniki ter med obema presednilkomia. Tildi se je zadnji časi razvila med obemia: organizacijama, živahna korespondenca raid! složnega sfcupneKa delovanja v onih zadevah, na katerih imata obe društvi odn. članstvo skupne interese. Ker tozadevna pogajanja še niso končana, bodemo o terni poročali v našem listu. Ker pa imamo Seda ji v mariborski oblasti tri in ljubljanski eno strokovno organizacijo našega sloja, bilo bi le želeti, da se ta društva včlanijo v že obstoječo Zvezo društev zalsebnih nameščencev v Ljubljani, dim se vsi na,roče na »Odvetniško pisarno« ter v njej pod! do-tično ruhrilko palm! razpravljajo o stanovskih zadevah lastnega področja!. Ker nam je predkednik o drugih tekoč!h zadevali itak že obširno poročal in je odbor važnejše vesti objavljal v »Odvetniški nišami«, zaključujem! sVoje naročilo z anelomi na složno in smo+reuo sodelovanje od strani: vtepb članov in članic ter bratskih organizaciji Poročilo se odobri. Tov. Franjo M o ,š (k n n pod n sledeče BLAGAJNIŠKO POROČILO. A. P o h o d k i: 1. 'Stanje blagajne 30. decembra 1023 2.615 Din 20 pgra 2. mesečni n a 4.003 T>in 75 p>ara 3. podiporniina 2,740 Din — para 4- d'vig v poštni hranilnici 3.534 Din 60 para 5. naročnina za list 6.082 Din — para 6. tiskovni fond'-(dir. KlemCnčič 100 Din gospod Oilčvert 408 Din . .508 Din — para skupaj 20.482 D'n 04 para Izdatki: 1. V Posojilnico se je naložilo 11.470 Din 40 para 2. v poštni i hranilnici pritr.aslo 1.668 Din 25 para 3. tiskovni stroški lista 5.309 Din — para 4. poštnina, kuverti, papir,,gumi,kol ek i; ■ vožnjle k sejnim! v Ljubljano, sukanec odpraVa lista- 848 Din 25 para 5. venec Dr. Rosini in Wuteju 280 Din — para 6. podpolre diPeimla članomla 350 Din — para 'skupaj 19.065 Din 90 para po odbitku stroškov od' dohodkov 20.482 Din 64 para je stanje blagajne , 616 Din 73 para. D. DRUŠTVENO GLASILO: D o h odlik i: 1. Stanje tisiklovneigal sklada 30. .ded. 1923 005 Din 70 para 2» naročnina 6082 Dita — patra 3. tiskovni: fond _____598 'Din. — patra skupaj 7585 Din 70 para. Izdatk i; 1. stlroški! tiska štev. 8. 9'. 10. leta 1023 b—4, 5—8, leta 1924 in štev. 1—3 letal 1925 5.3(19 Din — para 2. poštnina _____115 Din 80 para skupaj 5404 Din 80 pairai. Če se izdatki odbijejo od dohodkov preostane še za; tisk 2.160 Din 90 para. C. PREMOŽENJSKO STANJE. 1. V Posojilnici naložena glavnica z obrestmi 24.009 Mn 15 para 2. v poštni hranilnici naloženi 241 Din GO para 3. Stanje blagajne dine 5. aprila 1925 61G Din 73 pair a skupaj 25.507 Din 48 para- C. Dohodki društva od ustanovitve: 24.285 Din 36 para Izdatki za isto v temi času 1:7.147 Dim 62 para ostaja 20.180 Dimi 92 para- D. DOHODKI ODVETNIŠKE PISARNE od pridelka 1. novembra 19.172 Dan 10 para Izđlatlkii za isto v tem dasu 1.7,147 Din 62 para preostanek 2.024 Dim 48 para. Diferenco med temi dohodki in višje izkazanimi premoženjem tvorijo prirasle obresti. Tov. Martin P il amin š e k, porodai, da je nadzorstvo- blagajno im račune pregledalo Dni v lepem- redu našlo teir predi ega, d'a is© poda M a|gai jlnifcu -abisldlutorij. Vsa pomodila so se -soglasno odobrila. Ad 3. POROČILO KRAJEVNE SKUPINE V PTUJU. Preldisednik Janko Likar pozdralvi občni zbor v imenu ptujske 'skupine ter poroda: Moje porodil1,o se V glatvmem razteza na delovanje ptnjlske -skupine v zadnjem) čai-u t. j. za dobo zadnjih par let, ker nisem midget V-sIle-d bolezni prejšnjega tajnika; dohiti zapisnikov :iin drugih podatkov za prejšnjo dobo, Naša skupina se je uistanovillla dine 1®. apfrilia 1920. Takrat jie štela 14 članov, kar je z malimi spremembami ostalo isfcoro neispremlenjieuid do II. občnega zbora, V temi dasta so nekateri tovariši odšli 'iiz Ptuja, nekaj jiih. j ođlganj'a člaitistvo iin podpira zaspanost in brezbrižnost čllaniov za dirnštvo. Prosim, dial isle to ovažuije. Tudi to poročilo' je bilo z cdbbtrenjeml nai znanje vzeto ' Tov. dr. Rudolf Do bo vi še k je občni1 zbor v izbranih besed® hi p .ozdravil ter jie v temperam lent .ne m! govoru slikal velik pomten organizacij in njih moč. ako- so. solidarne. V nnidaljevlamjle je izvajal: Predi všeim mlii je čalt ugotoviitk da. so visa nasprotja mlad celjskim' in ■mlarilhorski.mi .društvoml konečno .odstranjena (prečita tozadeven zapisnik sestanka članov Društva sloven1-sikih odvetniških in notarskih uradnikovi v CellJu z dno 3. aprila 19015). Seda j začnejo zopet prijatel j-ski odho-šnijt, ki bodlo slamo- v prospeh in v korist obojestranskih članov .imi članic. Nadalje je trebi®, da se članstvo zaveda velikanskega pomloua stanovtak© organizacije im ne samb kritizira, ampak aktivno sodeluje. Prva. dblžmos.t vsakega1 odvetn iškega uradnika in uradnice, bodisi V mlestu ali nla deželi Ijle, da s©, organizira pri svojem! pristojnem' draštvtai Kajti le takrat bodo lahko društva dosegi a uspehe za uradništVo, ako se bodo labkb sk.llčevailiaL da imajo za sabo celokupno organizirano urnclništvo. Ža- -lostno dejstvo jb, da se zlasti-uradtaištvo na deželi tako Mai] o brigu za svoja stanovska 'društva. Ako pa vkljub temi žalostnim) razmerami dosežejo društva lepe uspehe, se vidi iz tega; kaj bi se šele lahko doseglo, ako Ibi hilo celokupno uradmištvo strnjeno v organizacijo. Doseženi uspehi pridejo v prid1 organiziranim in žaillibog tludli neorganiziiramiimi, ki so čiSto navadni paraziti na našem organizatoričnem telesu in ki delajo samo sramot o našemu stanu. Odvetniški uradnik je kval if Mirani delavec, ua katerega se stavijo čisto drugačne In višje zahteve', kakor na kakšnega druzega zasebnega uradnika. Zato je pa tudi 'dolžnost odvetniškega diruštva, da slkrbli za do-iber in kvalificiram naraščaij. To pa bo mogoče samo na ta načini, ako bodo tudi gg. šefi šli našimi društvom) da ta način na roke, dla nte bodo sprejemialli vsako moč v svojo pisarno, pa če tuidli bi' malo Več stalo, bo pa tudi llahlko več v pisarni! koristila. % Kar se tiče današnjih resoluciji, upamo, da bbdo gg. šeflii naše zahteve priimerno upoštevali, uradništvo pa se naj zavedla, dla Vsledl teh' koncesij ne pade v brezdelje, ampak dla svoje delo y pisarnah podvoji. Ako hoče uredništvo, da bodlo naše SltamovSIke ongataizaci je uspevale in lahlko dosegle uspehe zai članstvo, je dolžnost, da vsi do zaidlnljega pristopijo kbt organi žirant člani k svojim: pristojnim društvom in na ta način podlprejO delb onih vodilnih tovarišev, (ki imiajo nehvaležno nalogo se boriti itn mnogokrat za svoje diello’ žanjejo samo nehvaležnost in nezasluženo kritiko. Torej še enkrat vsi v organizacijo. Navdušen im besedami so zborovalcu pritrjevali ter govorniku ploskaliii. Predsednik Gilčvert se je v itme-nu zborov alfee v zahvalil tov. dr. Rudolf m Dohovišek za iskrene besede^ ki so v zborovalcih oČividno dvignile dobro razpoloženje ter bodo obudile čut dolžnosti do organizacij, ki se jo mora Vsak društvenik v polni meri zavedUth ad 4. ODVETNIŠKA PISARNA. Predsednik Gilčvert poda na !o izčrpno poročilo tiskovnega odseka.. Takoj n vodoma Se zahvali skromnemu številu isotrudlnilkov in vsem naročnikom, zlasti tudf onimi .naročnikom po dteželi, med1 katere štejemo precejšne število gg. notarjev in odvetnikov, ki sk> vkljub temU, da list le perijodičlnO' izhaja; plačevali naročnino zal vse leto. Naj bii Se ta požrtvovalnost še povečala, odbor pa bodb po možnosti 'slknbel, dla pridejo v list v prvi vrsti strokovna poročila iinl društvene vesti, vendar tudi1 drugih dogodkov, ki so v kakoršnb-kolli zvezi z dtuštVomi ali razvojem našega istamu, ne smemo prezreti, Posebnai zahvala gre tudiii časopisju, ki nlas je pri tem) podpiralo in mornaim pri tern nagla-šali1 zlasti »Jutro« in »Tabor«, kil sta brezplačno dbnašalia daljše društvene 61 arke, med1 temi, ko staro razna društvena poročila pošiljali: tudi drugimi listom in ismO zadeli pri nekaterih urednikih na »gluha ušes a«. List izdajamo v Mariboru! odi 1. novembra 1921 dalje, tonaj že pelo leto. Old vSega začetka pa list izhaja XII. leto in sicer v presledkih ter je imel svoja uredništva V Celju, Ujlubljani, Goriidii in istedaj V Mariboru. V kritiko vsebine se ne bodbmi 'Spuščal, ker hi se pri terni moral dbtafcniti tudiii lastnih ispilsoV. Vsi- pa veste, da bi bili list Mniogto bol j1 zanimiv lin raznovrsten, Uko blii urednik dobivali od vseh organizacij redna in točna poročila iU) ako blii oni naši tovariši, ki so v to sposobni (vsaj' štejemo med redne društvenike precej takih z maturo) malo več žrtvovali, za procvit našega stanovskega llista. Tudli iz krogov gg. šefov in konci-pijentov blii prav radi sprejemali članke^ da se sliši Mnenje tudi od te strani. Vkljub raznim težfcočaml pa smlo v teh petih letih vsako- leto razposlali nekaji izdaj »Odvetniške pisarne« z več številkiaiml skupaj. Kdor si jle dal vezati vse številke od začetka, ima celotno sliko našega gibanja in snov mestoma ni neintereis-anltina. Kakor smlo liz poročila tov. blagajnika Moško na, kli j© old začetka tudii odgovorni uredinik našega glasila; slišali, imel je list v tej petletni dobi 19.172 Din 10 p dioiho-dkov in 17J47 Dinl 62 p stroškov, toraj Skupnega prometa 36.019 Din 72 p s preostankom 2024 Din 48 P, ki se bode vporabil za bodoče izdajanje'. IZa ta promet Moramlo biti hvaležni zlasti neiutrudilljlvemU tovarišu Moško ni n; ki je imel kot blagajnik s tem ogromno dela; Na to so razVije živahJnai debata, v kojoi so posegli razni govorniki. Tov. Martin Planinšek je mnenja, dla lista večina ne plačuje in ga le nlefcateri čiibajo, mnogi pa se za snov ne zanimajo. Očita tiskovnemu odseku, da priobčuje v list dbige Spise, ki ne spadajo v strokovni Ust in nasvetuje, naj1 tse izdajanje lista za nekaj: časa opusti, ko -društvo dlobi več naročnikov, da list ne postane pasiven. Društvene vesti ise lahko priobčuje tudi v dnevnem časopisju. To V. Dr. Dohovišek je odi ločno proti temu, da bil naše edino strokovno glasilo prenehalo izhajati. Tega, kar čltamto V »Odvetniški pisarni«, ne miorejb donašati drugi listi1, iker je znano, dia večina listov zahteva plačilo za priobČevalnje društvenih vestk iSplbb pa širše ratemotriivanje naših stanovskih 'vprašanj zavzetmla) preveč prostora V dnevnem čaisioipisjti in Ise dbtični članki porazguhe, mbdl tem, ko naše glasilo lahko vsiaik naročnik shranjuje, tako, da ima konicemi leta komlpletnoi dlruštveno snov. Tudi se je bolje istisniiti pod domlačo Streho, kaker pa iskati gostoljubja v tuijii hiši, kjer se večkrat našim željam ne more ali noče ustreči. Ako opustimo naš list, je ravno ono, kakor če feb vo j!akm odlvzame puško, in se tak raz-OirOžen) vojak v boju ne mlore več braniti. Predlaga, da se Vse stoni, da bode »Odvetniška pisarna«. tudi v bbdbče -izhajala ter maj vsak član dela na to, dla -društvo pridobil zadosti naročnikov ter -da se Vslak odtvetnliški in) notarski uradnik -iCa naroči na list, ga pa zrno črta in po svojih .sposobnostih tudi dopisuje. List naj se piše strokovno in med dopisniki deli v 4 rubrike; Celje, Ljubljana, Maribor in! Ptuj1. Tov. Štefan Dergas se pridruži mnenju toV. • M-artina Planinšek ter ilzVajo V istem! smlilsllu. Ker tov. Dr. Dohovišek že primerja naš list s »puško« omenja, da uredništvo lahlko to puško tudi nazaj -obirne ter nameri preti sotovarišeml. Tov. Štefan Medved jie na Vsak načini za na-dialjno izdajanje »Odbetnišike piiisarne«, podpira svoj predlog v simiilsilU izvajata ji tov. Dr. Dohovišek a, kateremu se zahvaljuje zal bodrilo vtsteh zaspanle-ev in za objektivna izvajanja, ki -so gotovo na mestu, in v prid razvojni naših orgatmizaicij. T o v, Lovro Č r emi o ž ni k goVori V sMlfeilu izvajanj' Dr. Dob'OVišekal in Štefana Mrdkiedi, svari pred omlalovaževanjeiml našega1 gOlaSillal, ki je Slkoro predi 30 leti zagledal luč sveta v Celju in gre velika. zaSltaga nekaterim to varišeml-vodite! jeuil, ki so likt vklljub tbž-kočaM obdržali' pri življenju do danes. Obljublja, da 'bode od ,slej naprej tudi Celjisklo dkuštvo podpirale ma>-■daljuo izdajanje mlašegai glasi la; ki se1 naj razširi po celli iSloveulijli In naj bodb udbmiačeno v vSiaki odvetniški: in motarlski. pisarni. Objavil ja pa nad vse. kar Je v zvezi z našimi razvojem!. Želeti bi bilo. da list bblj tečno izhajal lin če Vsebuje tudi salmla 4 strani, kiakior je to opazovati pri nekaterih dlrugfh strokovnih glasilih. Predla Iga, da vsi zborovalci potrebo po la/stneml glasilu uvidijo ter soglasno sklenejo nadal.iuo izdajanje. Predsednik Gilev ©r t se zahvali govornikom za interesantno debato ter cvmeinja od »svoje strani, da bi bil za svojo osebo le hvaležen, dko hi odpadlo ogromno delo in visa nehvaležnost ter ptredbatedvanje, foil je združen z izdajanjem lista. Osebno s temi .gotovo soglaša tudi nrediniifo tov. Moškon. Toda foot društveni predsednik žiail ne sirnemu slediti 'kom odnos ti in vabljivimi 'glasovom', češ: otretstimio se dela lin mldiajimlo se sladkemu »idolce far mliente«, (Odborniki im zlasti predsednik iimlajo 'dolžnost, da storijo vse, kar je v prid društva. Pa izdajamo društveno 'glasilo, je 'gotovo v veliko 'društveno koritst. 'Imenovati imOramo ito napredek, ikii služi eminentno' važnim mlalogalml za razvoj našega stianiu. Je že to' razveseljivo, da sploh vzdržujemo '».Odvetniško pisarno« že 5. leto. Plriibitii pal morami, dial v vsem tem, času nismo plačali niti pare z,a kafc članek, da Je maše uredništvo opravilo brezplačno' korekturo In visle z odpratvo lista spojeno delo. Akoi hi tozadevno od onega malega števila sotrudmikov ne bilo požrtvovalnosti, bi v 'temi času ne 'biillo možmo izdati toliko številk, ne bilo Ibi nalvede-nega denarnegal premleta, zla'sti pa bi list ne bil aktiven, kakor je. Ako se tovariši sedaj oglašajo s kritiko, je to sicer 'mu občnem; zhoriui dopustno, vemdiar jiim kot predisedlnik n© mtoreimi pritrditi; nekatere očitke pa naravnost zavračam. Tov. Planinšek itmla le deloma prav glede neplačevanja IMsta. Vi M ari Iboru sklenili; da se prične s tozadevnimi predpripravami. Ista potreba se je pov-darjala na skupščini Zveze društev zasebnega name-ščenistva Slovenije v Ljlutbljiahi na ustanovni skupščini dne 10. julija 1904 in ker so sedaj tozadevne organizacije ipo vseh v to potrebnih; mestih po Sloveniji že ustanovljene, ni več zapreke, da se ti sklepi ne bi realizirali. 3.) Nedeljski počitek in uradne ure V polneml obsegu odotbirujemO našo tozadevno resolucijo, podano! na protestineml Shodu v Mariboru dne 29. oktobra 1924, jo ponovno naglašamo in prosimo gg. odvetnike in notarje, ida tudi oni spoštujejo zakonito pridobljeni nedeljski počitek in sedaj veljaven 7uren delavnik po odvetniških ih notairslkib pisarnah. 4.) Prosti dnevi in nepretrgano uradovanje ob sobotah v poletnemi času. liaizrun nedelji in dosedaj Običajnih praznikov naj v pisarnah delo počiva tudi olb narodnih praznikih in sicer na Vidov dan (dne 28. juni ja), državi praznik narodnega ujedinjenja (dne 1. decembra) — katera dneva sta zakonito ObVeznla tudi za državno uradništvo — ter na dan ll mlaja 'kot praznik probetarijiata. Nadalje naj bodo proste sledeče sobote in sdeer: Ob Velikonočni soboti1, binlkoštni soboti., ter na dan predi Božičem; V poletnem! času od' 1. mlajmilka do L novembra se uvede po odvetniških in motarskih pisarnah' nepretrgano uradovanje od 8. do 13. ure in sicer samo ob sobotah ter naj bodo dotičui popoldnevi prosti in posvečeni uradmištvu za njihovo osebno razpolaganje. Nato je predsednik zaključil to nad! 3 ure trajajoče lepo uspelo zborovanje. Maribor, dne 5. aprila 1928. Blagajnik: Predsednik: Taijtndk: Franjo Moškon. Dragotin Gilčvert. Alojzi Hrašovec. Pokojninsko zavarovanje. i. PREDLOGI KOMISIJE ZA REVIZIJO ZAKONA IN STATUTA za občni zbor dne 25. julija 1925. Obseg zavarovanja. Smernice, naj se bolniško in nezgodno zavarovanje nameščencev združi s pokojninskim in naj spadajo pod to zavarovanje tudi trgovski sotrudniki, sta dala že občni zbor in načelstvo. Glede podrobnosti zakona predlaga komisija naslednje izpremembe: Spodnja starostna meja za vstop v zavarovanje odpade. Izvzeti so pa iz vseh vršt zavarovanja nameščenci, ki bi postali zavarovanju po tem zakonu zavezani še le po dopolnjenem 55. letu starosti. Za bolezen zavarovani so tudi rentniki in njihovi svojci, za katere plačuje zavarovalne prispevke zavod, ki jim v to svrho lahko odteguje del rente. Hranarine pa ne prejemajo. Prostovoljno zavarovanje se omogoči osebam, ki niso nameščenci v ožjem smislu, a vendar redno delajo za druge, od katerih so gospodarsko tako odvisni, da se ne morejo smatrati za samostojne podjetnike, ako nimajo lastnih nameščencev. Tako mu pr. privatni učitelji, provizijski potniki, osebe, ki se baviijo z najemnim delom na lastnem stanovanju ali lastni delavnici po naročilu in računu drugih oseb, akordantje, vodje skupin ali slične osebe, ki prevzemajo poeldina dela od podjetnikov na lasten račun. Prestop iz javnih služb. Za nameščence, ki prestopijo ali so že prestopili iz državne ali druge javne službe v službo, ki mora biti zavarovana po zakonu, mora prejšnji službodajalec preodkazati premijsko rezervo za njihovo pokojninsko zavarovanje. Svojci. V pokojninskem in nezgodnem zavarovanju veljajo za svojce le zakonska žena, zakonski in adoptirani ter legitimni otroci, nezakonski otroci zavarovane matere in nezakonski otroci zavarovanega očeta, če je očetovstvo sodnijsko dognano ali za njegovega življenja izvensodno priznano, ter (glede odpravnine) ravna mati. V bolniškem zavarovanju veljajo za svojce vsi rodbinski člani, našteti v § 45 zakona o zavarovanju delavcev, to so pod pogojem, da nimajo dohodkov in žive z zavarovancem v istem gospodarstvu; poročeni ali neporočeni zakonski drug, zakonska ali adoptirana deca, roditelji, ded, babica, vnuki, bratje in sestre. Zavarovalni prejemki. Najvišji zavarovalni prejemki na] znašajo najmanj Din 36.000.— na leto. Zavarovalna doba. Pravico na rento dobi brez ozira na deiazmožnost vsak zavarovanec po 35 letih zavarovanja, toda pri moških ne pred dopolnjenim 60. letom in pri ženskah ne pred dopolnjenim 55. letom starosti, na vsak način pa pri moških, po dopolnjenem 65. letu in pri ženskah po dopolnjenem 60. letu staiosti. Čakalna doba. Do invalidske in vdovske rente ne nastane pravica preje, predno zavarovanec ni bil vsaj štiri leta zavarovan. Pravico do otroške rente se pridobi že po 2 letih zavarovanja. Za starostno rento, ki je za 10% višja od invalidske rente v jednakem številu let znaša ta karenčna doba 10 let. Ob nezgodi v službi nalstane pravica do rente takoj. Pravica dd Invalidske rente. Pravico do Invalidske rente Ima, kdor ne more več izpolnjevati poklicnih dolžnosti, svoje zadnje zavarovanju za- vezane službe in sicer radi telesne ali duševne hibe, ali kdor je brez ozira na delozmožnost brez zavarovanja zavezane službe, ako je moški že dopolnil 60. in ženska 55. leto starosti. Pravico do invalidske rente pa nima vkljub nesposobnosti za svojo zadnjo službo, kdor s kakim drugim opravilom zasluži več kot 2/3 povprečnine prejemkov, ki jih je imel zadnjih pet let ali v krajšem času zavarovanja. Ako je prejemalec invalidlske rente v službi, tako, da je svota njegovega zaslužka in invalidske rente višja od popreč-nine in njegovih prejemkov zadnjih pet let ali krajšega časa zavarovanja, se invalidska renta za tak presežek zniža. Pravica do starostne rente. Pravico do starostne rente ima, tudi ako je delazmožen in nastane še nadalje v službi, vsak zavarovanec ipo 35. letih zavarovanja, toda moški ne pred dopolnitvijo 60. in ženske 55. leta starosti^ brezpogojno pa moški z dopolnjenim 65. in ženske s 60. letom starosti, ako so bili zavarovani vsaj 10 let. Višina invalidske rente. Invalidska renta znaša v odstotkih povprečnih zavarovalnih prejemkov izražene po 4. letu 27.9%, po 6. letu 29.25%, po 10. letu 36%, po 35. letu 69.75% in po 40. letu 76.50%. Višina starostne rente. Alko je mvalluidislki iremitmiilk talko onemogel,idla stailnopotrebuje za 10% več kot bi prejemal invalidski rentnik z isto dobo zavarovanja. V odistotkiih zavarovanih povprečnih prejemkov izražena iznaša starostna renta po 10. letu 35.6%, po 35. letu 76.725% in ipo 40. letu 84.15%. Vzgojevalnl prispevki k Invalidski in starostni renti. Ako mora invalidski ali starostni rentnik skrbeti še Za otroke, ki bi imeli načeloma pravico do otroške rente, dobiva za vsakega otroka še V8 rente, ki bi se izplačevala rentniku po zavarovalni dobi 10 ali manj let, toda največ po 50% te rente. Dodatek za popolnoma onemogle invalidske rentnike. Ak oje invalidski rentnik tako onemogel, da stalno potrebuje tuje pomoči in oskrbe, se mu renta lahko zviša za 50%. Zboljšanje zavarovanja za pomorce, za nameščence denarnih zavodov i. t. d. Pomorščaki, kakor tudi drugi nameščenci, ki žele v prvi vrsti znižanja zavarovalne dobe in nameščenci denarnih zavodov, premogokopnih, industrijskih in drugih večjih podjetij, ki imajo stalno službo z določenim napredovanjem in žele tako kot predvojno prejemati 100% svojih zadkijih prejemkov kot pokojnino, se lahko tako, kot sploh vsak zavarovanec, dodatno zavarujejo za krajšo Službeno dobo im za višjo pokojnino v oddelku za višje1 dajatve zavoda. Vdovska renta. Vdovska renta znaša 50% invalidske ali starostne rente zavarovančeve. Vdova ima pravico do rente tudi akoravno od poroke še ni preteklo 6 mesecev, a je bila zavarovančeva smrt posledica nezgode v službi ali je zavarovanec zapustil otroka iz tega zakona ali vdovo v blagoslovljenem stanu, ali akoravno je bil zavarovanec sklenil zakon že po dovršenem 50. letu starosti, a so podani gornji pogoji ali pa so pretekla od poroke že tri leta. Otroška renta. Otrokom pristoji renta le do dopolnjenega 16. leta starosti, za dva 35%, za tri 40% za 4 ali več pa 45%. Renta za vojne sirote (brez očeta in matere) znaša za eno siroto 50%, za dve 75%, za tri 85%, za štiri 90%, za pet ali več sirot pa 95%. Minimalne rent«. Invalidska ali starostna renta mora znašati na mesec najmanj 250 Din, vdovska renta 150 Din in za eno vojno siroto 100 Din, za dve ali več vojnih sirot 150 Din. Povračilo premi). Zavarovanec, za katerega je prenehala dolžnost zavaro- vanja, ima pravico zahtevati povračilo svojega dela premije še le čez 1 leto. Zavarovanka, ki se tekom 2 let po izstopu iz zavarovanja poroči ali tekom 2 let po poroki izstopi iz zavarovanja, prejme povračilo 80% premij takoj, ko poroko dokaže, odnosno tudi izstopi iz službe. Zavarovanec, ki je postal invaliden pred potekom štiriletne čakalne dobe, tako, da še nima pravice do invalidske rente, prejme takoj, ko invalidnost dokaže, povračilo v znesku vseh zanj vplačanih premij. Poznejše zopetno vplačilo povrnjenih premij. Zavarovanec, ki je izstopil iz zavarovanja in si dal izplačati del premij ali vse premije, je s tem izgubil vse nadeje iz zavarovanja ali pa so mu bile te skrčene. Ako ob določenem roku zopet vstopi v zavarovanje, naj ima pa pravico, dla vplača prejete premije z obrestmi nazaj in sicer tudi v obrokih in si s tem zopet pridobi prejšnje nadeje. Rok za uveljavljenje pravic iz zavarovanja. Zavarovanec, kojega zavarovalna ddlžnost je prenehala, ima pravico, da zahteva dajatve iz zavarovanja že tekom treh let. Ako postane n. pr. invaliden po poteku teh treh let, svojih zahtev ne more več uveljavljati, razen, ako plačuje priznavalno pristojbino. (Glej spodaj.) Varovanje pridobljenih nadej. Ako bivši zavarovanec zopet vstopi v zavarovanje, se mu prejšnje nadeje vštejejo, ako je prejšnje zavarovanje prenehalo, ker je začel dobivati invalidsko rento, ali ako od prejšnjega zavarovanja ni preteklo več nego 6 let. Ako je preteklo več kakor 6 let, se mu od vsega prejšnjega zavarovanja šteje k večjemu čakalna doba 4. let, razen, ako plačuje priznavalno pristojbino ali ako si prejšnja leta dokupi. Varovanje pridobljenih nadej s priznavalno pristojbino. Zavarovanec, ki je bil zavarovan vsaj 10 (5) let si zavaruje lahko vse nadeje, kil jih je imel o prenehanju zavarovalne dolžnosti časovno neomejeno, tako da svoje pravice ali zahtevke uveljavlja lahko vsak čas, tudi ako je pretekel že zgo-,raj omenjeni triletni rok in je postal čez poljubno število let invalid ali dosegel pravico do starostne rente. V to svrho mora plačati le radi evidence takozvano priznavalno pristojbino po 5 Din in sicer visakega pol leta im sicer od poteka 3. leta po prenehanju zavarovanja dalje. Na to pravico je treba zavarovanca od prenehanja zavarovalne dolžnosti opozoriti, ako je to mogoče. II. SAMOSTOJNI PREDLOGI DELEGATA DRAGOTINA GILČVERTA za občni zbor' Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljub-i Ijani dne 25. julija 1925. Na večkratne, pozive od strani nekaterih strokovnih organizacij in na prošnje starejših upokojencev glede zvišanja minimalnih rent stavim o priliki revizije zakona in statuta sledeči spreminjevalni predlog: a) Predlog komisije za revizijo zakona in statuta se glede minimalne rente glasi: »Invalidska ali starostna renta mora znašati na mesec najmanj 250 Din, vdovska renta 150 Din In za eno dvojno siroto 100 Din ter za 2 ali več dvojnih sirot 150 Din.® Predlagam, da se ti minimalni zneski podvojijo in se naj tozadevni predlog glasi tako-le: »Invalidska ali starostna renta mora znašati na mesec najmanj 500 Din, vdovska renta 300 Din In za eno dvojno siroto 200 Din t«r za dve ali več dvojnih sirot 300 Din.« Pri tem naj ostane nejdotaknjen predlog komisije glede dodatka za popolnoma onemogle Invalidske rentnike, ki se glasi: »Ako je invalidski rentnik tako onemogel, da stalno potrebuje tuje pomoči in oskrbe, se mu renta lahko zviša za 50%.« Slednji predlog komisije pomeni nekoliko ublaženje bede onemoglih rentnikov. Ker pa ta predlog glede minimalnih rent temelji v gori navedenem prvem predlogu, je tudi 50% zvišanja minimalne rente nezadostno za stanovanje ini najnujnejšo prehrano takega upokojenca. Po tem predlogu bi tak rentnik dobival mesečno v najboljšem slučaju 375 Din, kar gotovo ne zaldlostuje za naibornejšo prehrano Im za stanovanje prav ničesar ne ostane. Ako si občni zbor v tej točki ta spremlnjevalni predlog osvoji, bi dobival rentnik mesečno vsaj 500 Din, popolnoma onemogel pa v najboljšem slučaju 750 Din. Tudi ta znesek še ne pokrije stroškov mesečne prehrane in stanovanja enie osebe. Pomisliti pa je treba, da ima tak rentnik često preživeti še ženo in otroke, kateri absolutno tudi s tem povišanim zneskom ne morejo krati življenskih potrebščin. Tozadevni predlog komisije glede minimalnih rent ni nov, temveč smo ga slišali že na lanskem občnem zboru, ko je bil sprejet pravilnik o draginjskiih dokladah, ki ravno isto določa. Od lanskega občnega zbora pa je stopil v veljavo novi stanovanjski zakon z veljavnostjo od 15. majnika 1925, ki dopušča hišnim gospodarjem, da so najemnino tudi vpokojencem lahko šestkrat povišali. Od komisije predlagana minimalna renta ne zadostuje oženjenemu rentniku niti za stanarino. Ako pa je tak rentnik samec, isti tudi ne dobi hrane in stanovanja mesečno pod 750 do 1000'Din. Minimalna renta po 250 Din je bila določena lansko l!eto v takratnih razmerah, ko so upokojenci plačevali še malenkostno stanarino. Novi stanovanjski zakon dopušča šestkratno zvišanje stanarine in s tem je ta minimalna renta že tudi izčrpana. Priznati se mora, da hišni posestniki vkljub tem poviškom ne pridejo na svoj. račun, ker se stekajo ti' ogromni poviški potom najemninskega davka zopet nazaj v državne blagajne; a vpokojencem je s tem odvzet še oni skromni dohodek, ki jim ga je dosedaj nudil. Pokojninski zavod. Ako država dovoli povišanje stanarine za to, da te poviške v obliki davkov zopet nazaj jemlje, ni s tem pomagano uradništvu, najmanj pa vpokojencem /in je v našem slučaju gotovo upravičen predlog, da država z znatno subvencijo priskoči Pokojninskemu zavodu na pomoč, da se rentnikom vsled stanovanjskega zakona še oni skromni prejemki ne bodo zmanjšali. Pokojninski zavod bi moral biti ono zavetišče, ki naj bi rentnikom nudilo vsaj toliko, da z dotičnimi prejemki lahko plačajo najemnino ter skromno preživijo svojce. Da bodo taki upokojenci, ki ne morejo več plačati najemnine, od hišnih posestnikov kmalu vrženi na cesto in da se bo s tem socijalna beda še poostrila, navajam v dokaz sledeči slučaj: S tuur. odlokom o priznanju invalidske rente in redhe doklade z dne 2. junija 1925, zav. štev. 793, se je priznalo odvetniškemu uradniku, ki je nad 30 let služboval po odvetniških in notarskih pisarnah ter je bil od leta 1909 skozi 120 mesecev zavarovan, po novem pravilniku o draginjskih dokladah letno rento 3300 Din ali mesečno 275 Din. Ta rentnik že nad eno leto leži bolan, ne more zapustiti postelje ker si je med vojno nakopal neozdravljivo bolezen, Streže mu žena. Oba pa nimata mikakih drugih dohodkov. Renta 275 Din ne zadostuje niti za mleko in kruh. Za vse druge potrebščine in zlasti za povišano najemnino ni od nikoder kritja. Pomoč od stanovskega društva je iz lahko razumljivih razlogov prav malenkostna. Vsled neplačane najemnine: preti celi družini deložacija. Takih slučajev imamo več v vseh kategorijah privatnega nameščenstva. Ako bi moj predlog s finančnega stališča morda bil težko izvedljiv, je isti s človeškega in socijalnega stališča gotovo utemeljen in naj načelstvo poišče potrebne vire In primerno obliko za kritje teh res potrebnih izdatkov za najbedneiše naše člane. Ker potom državne subvencije ni pričakovati takojšnje odpomoči, ti rentniki pa na odrešitev težko čakajo, naj se zboljšanje dajatev omogoči na podlagi §§ 41 In 44 Statuta (iz sklada za izredne doklade). Ker se iste zbirajo tudi iz 2/3 prebitka letnega poslovanja, navajam iz lanskega letnelga poročila te4e številke; Upravni stroški so iznašali za leta 1920, 1921, 1922 in 1923 skupaj 2,613.201.89 D invalidne, starolsitne ter vdovske rente, vzgo- jevalni prispevki in odpravnine pa le 221.518.71 D tako, da so upravni stroški presegali te dajatve za ogromno svoto 2,391.682.18 D Glasom bilance se razdele te številke na pretekla štiri leta tako-le: Rente upravni stroški 1920. leta 19.025.35 D 1921. leta 14.346.36 D 1922. leta 56.199.81 D 1923. leta 131.947.19 D skupaj 221.518.71 D 221.262.69 D 307.776.45 D 921.799.48 D 1,162.363.28 D 2,613.201.89 D Ako se razmotriva te številke lin upošteva nadaljnje dejstvo, da bilanca za leto 1923 izkazuje premijsko rezervo v visokem iznosu 20,248.725 Din. (katera se je leta 1924. gotova povečala, tozadevna bilanca mi še ni bila vročena, vsled česar temelji moj predlog na lanskem letnem poročilu), potem bode občni zbor (§ 37) s svojim sklepom za zvišanje rent in pokojnin (§ 41) mnogo pripomogel k izboljšanju stanja starih upokojencev, ako pri tem sodeluje v izdatni meri tudi vlada. b) Iz letnega poročila lanskega občnega zbora sledi, da delodajalci in razna podjetja jako netočno plačujejo zavarovalne premije. Iz lastne, prakse in na podlagi tozadevnih sodnih aktov so mi znani številni slučaji, kjer delodajalci odnosno predstojniki podjetij samo radi obrestne mere niso hoteli pravočasno plačati premij, rekoč, da se puste raje rubiti, ker v tem slučaju plačajo le 5% obresti in minimalne Izvršilne stroške (§ 86), med tem, ko dobivajo v bankah od naloženega denarja 10 do 14% obresti, v obratih pa se jim denar še višje obrestuje. S tem trpi Pokojninski zavod na obrestni meri (najmanj 5%) izgubo, kar gre pri spodaj navedenih ogromnih zaostankih v stotisoče. Lansko letno poročilo izkazuje te-le zaostanke na zavarovalninah ; 1920. leta 302.280.20 K 1921. leta 1,664.145.92 K 1922. leta že 1,457.061.50 D in v naslednjem letu 1923. 1,736.280.92 Din. S številnimi eksekucijami se kopiči delo pri zavodu in to delo zavzema vsled mudnega dopisovanja, s potovanji na lice mesta i. t. d. ogromen obseg in se s tem po krivdi zamudnih delodajalcev množijo upravni stroški pri zavodu. Ker so stroški opominov in izvršb (§ 86) minimalni in še te sodišča v mnogih slučajih črtajo, je potrebno, da se vsaj zamudne obresti (§ 86) zviša na sedaj običajno obrestno mero 10%. V gornjem izkazu zaostankov iz leta 1923 1,736.280 Din 92 p vsebljen je večji znesek kot popolnoma neizterljiv, kar tvori popolno izgubo Pokojninskega zavoda. Zavod bi potrebovalpo vseh mestih in industrijskih krajih, kjer računa z večjim številom zamudnikov in is premoženjskimi perturbacijami, svoje zaupnike. Ti bi morali vsaka dva meseca zavodu poročati o premoženjskem stanju mudnih delodajalcev, da se zaostanke pravočasno poterja. Zavod bi se s tem obvaroval visokih izgub. Te poterjane svote pa bi lahko podpirale moj gornji spreminjevalni predlog ad a), da se s točnim izterjavanjem premij poviša sklad za zvišanje rent in zniža upravne stroške. Radi tega predlagam in prosim, da občni zbor sklene: 1. Zaostale premije se v bodoče obrestujejo z 10% (§ 86) zamudnimi obrestmi. 2. Dosedanje zaostanke na zavarovalninah naj se z vso skrbnostjo nemudoma Izterja. 3. Za vsa mesta in večje industrijske kraje, v katerih je računati z večjim številom mudnih delodajalcev in menjavanjem poklicev, naj zavod imenuje zaupnike, ki naj vsaka dva do tri mesece poročajo o premoženjskem stanju in drugih potrebnih podatkih glede teh delodajalcev, odnosno podjetij. V Mariboru, dne 16. julija 1925. \ Dragoitin G11 č v e r t, 1. r. III. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov ‘v Celju je sklenilo na svoji odborov! seji, ki se je vršila dne 23. julija 1925, da izroči gg. Janko Lesničarju, ravna, telju Zadružne zveze v Celju in Valentinu Urbančiču, predsedniku Zveze društev zasebnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani sledečo SPOMENICO: s prošnjo, da jo imenovana gospoda delegata v imenu našega društva sporočita občnemu zboru Pokojninskega zavoda, ki se vrši dne 25. julija 1925. Najvažnejše izmed vseh vprašanj, ki vznemirjajo danes zasebne nameščence, je vprašanje njih preskrbe za slučaj de-lanezmožnosti. To je veliko socijalmo vprašanje im ni čudež, če gledajo zasebni nameščenci s strahom v oči onemu bodočemu dnevu, ki jih izroči v naročje usode, trpljenja in hiranja, ker je preskrba, ki jo nudi zakon o pokojninskem zavarovanju njim in njihovim rodbinskim članom, popolnoma nezadostna. Z veseljem torej pozdravljamo ona idealna stremljenja, ki teže za tem, da se zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev revidira in se spravijo njegova zadostna določila preskrbljenja v sklad s principi pravičnosti in člove-čanstva. Tisti, ki je delal zvesto vse svoje življenje in žrtvoval vse svoje najboljše sile, dla je pomagal ustvariti temelje boljše gospodarske bodočnosti, ima pač pravico, da ga bodoče pokoljenje, ki bode uživalo sadove tega dela, preskrbi v njegovi delanezmožnosti (starosti in invaliditeti) materijelno tako, da mu ne bode treba trpeti vsaj pomanjkanja, zavedajoč se dobro, da mu ne’ more nikdo niti od dlaleč primerno poplačati njegovega truda. Sveta dolžnost aktivnih zasebnih nameščencev je, da se z vsemi silami borijo za boljši kos kruha svojih že delanezmož-.nih tovarišev, zavedajoč se dobro, da s tem, če delajo in se trudijo za najbedneijše izmed bednih, ustvarjajo zajeidlno tudi sebi boljšo bodočnost. Dasiravno nam predlog komisije za revizijo tega zakona žalibog ni bil v celoti znan, dovoljujemo si vendar z ozirom na one malenkosti, v kolikor nam je prišel predlog v vednost, prositi občni zbor, da blagovoli naše želje, ki se nanašajo na predlog komisije glede minimalnih rent, upoštevati. Predlog komisije za revizijo zakona in Statuta, ki se glasi glede minimalnih rent tako: »Invalidna ali starostna renta mora znašati na mesec najmanj D 250.—, vdovska renta Din 150.— in za eno dvojno siroto Din 100.—, ter za dve dvojni siroti ali več Din 150.—« se naj spremeni tako-le: ' »Invalidnina ali starostna renta mora znašati na mesec najmanj Din 500.—t vdovska renta Din 300.— In za eno dvojno siroto Din 200.— ter za dve ali več dvojnih sirot Din 300.—.« Ne glede na to, da je bila višina v predlogu komisije^ kateri predlog je bil Stavljen že lanskega leta, dosti prenizka, so se še razven tega razmere od lanskega leta tudi bistveno spre- menile v škodo zasebnih nameščencev, odnosno rentnikov (stanovanjski zakon 1. t. idi.) Z veseljem pa vzamemo na znanje predlog komisije, ki se glasi: »Ako je invalidski rentnlk tako onemogel, da stalno potrebuje tuje pomoči in oskrbe, se mu lahko zviša renta za 50 %.a in prosimo, da se ta izredno upravičeni predlog, ki izvira iz zgolj nesebične ljubezni do bližnjega, obdrži. Za dobo izvanrednih draginjskih razmer, se še naj pri-drže draginjske doklade k rentam in se naj torej člen 7 zakona z dne 12. maja 1921 (»Službene novine« št. 125, izddne dne 10. junija 1922, Prilog XX/21) sprejme v besedilu predloga komisije z edino spremembo, da Ima Pokojninski zavod za nameščence dolžnost porabiti gotov del letnih gospodarskih prebitkov za draginjske doklade rentnikov. Določitev višine draginjskih doklad, ki se naj ravnajo po draginjskih okrajih in po vtišini rente, se naj v zakonu pridrži kompetenci občnega zbora Pokojninskega zavoda, kojega predlog naj potrdi ministrstvo za socijalno politiko. Na prvi pogled se bodo morda pojavili pomisleki, kako dobiti sredstva, da se ugodi tem zvišanim zahtevam zasebnih nameščencev. Pri tem bi si dovolilo naše društvo opozoriti občni zbor na nekatere vire, ki bi služili v kritje zvišanih zahtevkov. Tako bi se naj zvišale zamudne obresti zaostalih premij od 5% vsar na 10%, kar se je že predlagalo itak z mnogo drugih strani. Nadlalje predlagamo, da se pri izterjavanju premij postopa zelo rigorozno, da ne bode Pokojninski zavod utrpel vsled insolventnosti plačnika prevelikih izgub, kar se sedaj, kakor nam je znano, dogaja žalibog v veliki meri. Za čas izrednih draginjskih razmer bi si dovolilo naše društvo predlagati, da bi se pobiral od rentnih obveznikov-delodajalcev za dobo izrednih draginjskih razmer poseben procentualni pribitek, ki bi itak s povrnitvijo v normalne gospodarske razmere odpadel. Nadalje predlagamo, da se naj poskuša doseči v novem Pokojninskem zakonu od države veliko višjo podporo, kakor je bila določena po § 37 čl. 4 zakona z dne 12. maja 1922 z zneskom po najmanj 175.000 Din. Ker je Pokojninski zavod za državo eminentne kulturne važnosti, je tudi moralna dolžnost države, da prispeva k temu zavodu s takim zneskom, ki odgovarja važnosti te socijalne institucije. To Je že uvidelo večinoma kontinentalnih evropskih držav in je država dodatke pokojninskim zavodom za zasebne nameščence izdatno zvišala. Najmanjši minimalni znesek, ki bi ga naj dovolilo ministrstvo za socijalno politiko v svojem proračunu za račun prispevka k pokojninskemu zavodu za1 nameščence v Ljubljani, bi se naj določil vsaj z zneskom poldrug milijon dinarjev. Nemajhen vir dohodkov za kritje zvišanih izdatkov po tem predlogu bi tvorili tudi prihranki pri reorganizaciji uprave pokojninskega zavoda. S strahom smo vzeli na znanje, da so znašali upravni stroški v letih 1920, 1921, 1922 in 1923 skupaj 2,613.201.89 Din, nasproti katerim upravnim stroškom pa se je Izplačalo za invalidne, starostne ter vdovske rente, vzgojevalne prispevke in odpravnine le 221.518.71 Din, tako, da so upravni stroški po tej bilanci presegali te dajatve z vratolomno svoto po 2,391.682.18 Din. Te številke, pod katerih izredno resnostjo klonejo zasebnim nameščencem gtoze kolena, zelo jasno dokazujejo, da je sedanja organizacija Pokojninskega zavoda predraga in potrebuje nujne reorganizacije in pocenitve. Dovolimo si torej predlagati, da izvoli občni zbor posebni odsek, sestavljen paritetno iz delojemalcev in delodajalcev pod ipredsedništvom enega izmed podpredsednikov, kateri odsek naj prouči organizacijo in upravo tozadevnih zavodov v sosednih državah in naj stavi stvarne predloge glede pocenitve reorganizacije uprave Pokojninskega zavoda, katere predloge se naj blagohotno upošteva v novem Statutu Pokojninskega zavoda v procvit te socijaJne institucije in v korist zasebnih nameščencev. Celje, dne 23. julija 1925. Delegati za občni zbor Pokojninskega zavoda iz skupine nameščencev, izvoljeni leta 1923 iz »Strokovne In nadstrankarske liste«, zbrani na predkonferenci z ozirom na občni zbor, ki je sklican na dan 25. julija 1925, so sklenili soglasno sledečo RESOLUCIJO: 1. Ugotavljamo, da je uprava Pokojninskega zavoda v pogledu poslovnega poročila o priliki letošnjega občnega zbora vpoštevala pritožbe, ki jih je naša skupina na lanskem občnem zboru bila primorana uveljaviti z opozicijskim nastopom. Ugotavljamo nadalje na podlagi poslovnega poročila za leto 1924 in na podlagi informacij naših delegatov v posa-rpeznih odborih, da je uprava zavoda navzlic težkočam, izvirajočim iz likvidacije predvojnih pokojninskih ustav, kojih premoženje je ponajveč upropastila devalvacija naložbenih vreidlnosti, pokazala svojo dobro voljo in resno stremljenje, da v okviru možnosti olajša bedno stanje rentnikov in da izboljša bodoče pravice zavarovanih članov. Z ozirom na te okolnosti opuščamo svoje na lanskem občnem zboru izraženo opozicijsko stališče in izjavljamo,, da hočemo glasovati za odobritev poslovnega poročila in za absolutory upravi. 2. Pri tem izražamo željo: 1. da se delo v odboru za revizijo zakona in Statuta po možnosti pospeši in čim temeljiteje izvede; 2. da se čimpreje proučijo skrajne bolj*; valorizacije vplačili pred 1. julijem 1922. leta in da uprava — kolikor je z zavarovalno-tehničnega vidika dopustno — že na podlagi sedanjega zakona in Statuta vse ukrene, kar bi le količkaj bolje popravilo razmerje zavarovalnih nadoj iz dobe devalvacije napram. nadejam iz dobe že povečanih vplačil. V. III. REDNI OBČNI ZBOR POKOJNINSKEGA ZAVODA ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI se je po teh in še raznih drugih predpripravah vršil v soboto, dne 25. julija 1925 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Mestnega magistrata ljubljanskega s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva in volitve. II. Letno poročilo, računski zaključek, odveza načelstva in razdelitev /prebitka: A) Pravilnik o draginjskih dokladah. Predlogi delegata Gilčverta, B) Reorganizacija poslovalnice v Splitu, C) Izplačila zavarovancem. Podpora za nezaposlencci Izredne podpore, C) Naložba imovine, D) Gradbena akcija v Mariboru, E) Zavarovanje zunaj Slovenije in Dalmacije, F) Poročila revizorjev, račuiitski zaključek, odveza načelstva in razdelitev prebitka. III. Slučajnosti: A) Valorizacija starih premij, B) Spomenica Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, C) Zidanje v Splitu. Iz obširnega zapisnika tega občnega zbora navajamo le nekatere točke, ker bode vsebino celotnega zapisnika objavil »Organizator«, ki ga naši člani itak dobivajo in na katerega še posebno opozarjamo. Vrhu tega je prepis, kakor tudi tiskano letno poročilo Pokojninskega zavoda za leto 1924 na upogled pri delegatu Dragotinu Gilčvert v Mariboru, odnosno pri stanovskih društvih v Mariboru in Celju. Ad I. dnevnega reda. Občni zbor je vodil predsednik dvorni svetnik g. V e d e r-n j a k, ki je po pozdravu konstatira! sklepčnost, ker je bilo navzočih 38 delegatov (od teh 16 poslodavcev in 22 nameščencev znatno izboljšal. Rentniki ®o prejeli leta 1924. z enkratno o spremembah v upravnem odboru, načelstvu in delegatih. Med drugimi je odpadel delegat iz IV. edinice nameščencev s »Strokovne in nadstrankarske liste« g. Anton Str om ar, vsled česar je bil na občni zbor poklican nov delegat g. Et-bin B e ž e k. Pri spremembah med delegati Je g. predsednik posebej povdaril, da je preminul delegat g. dr. Rosina iz Maribora, ki je bil na gospodarskem polju znana osebnost in je tudi Pokojninskemu zavodu posvečal vso pozornost. Še na lanskem občnem zboru je stavil mnogo zelo dobrih predlogov in nasvetov. Navzoči so se v počaščenje preminulega dvignili raz sedežev in zaklicali trikrat »Slava!« Ker so delegati dobili 8 dni pred občnim zborom tiskano obširno poročilo, poda g. predsednik kratko poslovno poročilo ter priobčujemo iz.zapisnika dobesedno neka-tera mesta: ad II. A) Pravilnik o draginjskih dokladah je položaj vseh rentnikov lin pričakovanja vseh aktivnih zavarovancev znatno zboljšal. Rentniki so prejeli leta 1924. z enkratno /podporo v prvi polovici leta in z dokladami po pravilniku v drugi polovici leta približno devetkrat več nego znašajo rente po zakonu. Velik korak naprej je napravil zavod s predlogom načelstva g. ministru za socijalno politiko radi nove porazdelitve plačnih razredov in poviška zavarovalnih prejemkov, tako, da bi na j v i š j a p o k o j n i ni a z n a š a 1 a D 30.294.— na leto. ' G. delegat Gilčvert je vročil g. predsedniku pravočasno pred občnim zborom v zadevi novega zakona predlog, naj se dosedanje minimalne rente podvojijo, tako, da bodo znašale za invalidske ali starostne rentnike na mesec najmanj po Din 500.—, za vdove in za dve ali več dvojnih sirot najmanj Din 300,— in za eno dvojno siroto /najmanj po Din 200.—, naj se zamudne obresti; glede zaostalih prispevkov povišajo na 10%, naj se zaostanki eksekvirajo in naj se po melstih in večjih industrijskih krajih imenujejo zaupniki, ki naj zavodu redlno poročajo o premoženjskem stanju zamudnih službodajafcev in o drugih važnejših zadevah. G. predsednik predlaga v smislu sklepa komisije za izdelavo novega zakona in Statuta z dne 21. Julija 1925, naj se s temi predlogi bavi ta komisija. Ta predlog Je bil soglasno sprejet. G. predsednik poroča, da ima zavod radii rent Po pravilniku letos še mnogo večje todatke nego lansko leto. Dočim je izplačal v letu 1924 rentnikom Din, 652.793.—, Jih je izplačal letos že samo dne 1. julija 1925 za 1 mesec Din 121.485.—, a je ta svota radi novih slučajev že dosedaj narasla na okoli Din 126.100.— na mesec. Glede dela komisije za novi zakon in štatut pozove ig. zapisnikarja, naj prečita poročilo uprave zavoda o tem delu. G. dr. V r a n č i č prečita priloženo poročilo, nakar izrazi g. U r b a n č i č željo, naj novi zakon obsega tudi zavarovanje za nezaposlene« in ugotovi, dia so glede razširjanja zavarovanja tudi na trgovske nameščence organizacije teh nameščencev že podale obvezne izjave, da so. za tako, razširjanje in deloma so podale take izjave, tudi organizacije trgovcev. Ad II. C). • O. predsednik poroča nato podrobneje o Izplačilih zavarovancem. Zavarovalni tehnik Š a n t i č pojasni, kako je prišlo v oddelku za višje dajatve do primanjkljaja, ker se je naenkrat pokojninska podlaga teh zavarovancev tako dvignila, da 100 % na taksa od razlike med staro in novo podlago ni več zadostovala. Upa, da se bo primanjkljaj v nekoliko letih pokril radi višjega obrestovanja in s premijami od novih pokojninskih podlag, ali pa bo morala primanjkljaj v smislu pogodbe pokriti službodajalka Trboveljska premogokopna družba. O. Urbančič izjavlja, da ni povsem pravilno naziranje, da ostali zavarovanci od primanjkljaja v oddelku za višje dajatve nimajo nikake škode; ako tega primanjkljaja ne bi bilo, bi znašal prebitek zavoda okoli Din 800.000.— in v smislu Statuta bi se od tega prebitka lahko lep znesek odkazal skladu za povišanje rent in tudi za brezposelne bi se lahko mnogo storilo. Predlaga, naj se najde kakršenkoli izhod, da se bo dotiral sklad za nezaposlence lahko z večjo svoto; načelstvo, odnosno upravni odbor, naj se pooblastita, da za nezaposlence ukreneta kaj izldlatnejšega, ker v sedanjih časih, ko mora mar-sikak zasebni nameščenec radi nezaposlenosti dobesedno stradati, se s podporami za nezaposlence lahko napravi morda še več dobrega nego pri rentnikih. G. Vrtovec pojasnjuje, da je dajal zavod nezaposlenim zavarovancem, ki so se oglašali, podpore od 250.— do 500.— Din. Letos se je sklad zvišal na Din 20.180.13, prihodnje leto ga bo treba pa više dbtirati. G. ing. Š u k 1 j e povdarja, da zavod pri prebitku Din 20.338.03 ni mogel storiti za nezaposlene več, nego je storil. Pri znatnih dajatvah, ki jih je dajal zavod rentnikom po pravilniku o draginjskih dokladah, ie že ta prebitek lep uspeh. Zavod je v smislu pravilnika kril draginjske doklade sproti iz posebnih skladov za redne in za izredhe draginjske doklade in jg v bilanci izkazal premijske rezerve le od pravic po zakonu. Ako bi hotel računati, da naj bodo s premijskimi rezervami pokrite tudi dajatve po pravilniku, bi nastalo pri 6 % nem obrestovanju okoli Din 20,000.000.— primanjkljaja. Ako g. Urbančič zahteva v novem zakonu tudi zavarovanje za nezaposlenost in ako zahteva izdatno podpiranje nezapo-slencev, si dovoljuje ga opozoriti na dejstvo, da je glavna naloga Pokojninskega zavoda zavoravanje za pokojnino, podpore za nezaposlence so pa le sekundarnega pomena. Izdatno podpiranje nezaposlencev bi lahko spravilo v nevarnost prvotni namen zavoda, to je pokojninsko zavarovanje, ker je brez dvoma, da bi nezaposlene! zavod izrabljali. Znano Je, da se n. pr. večina brezposelnih delavcev javi bolnim, tako, da je pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev prišlo že bolniško zavarovanje v nevarnost. G. Vrtovec ugotavlja, da se sedaj lahko reče, da Pokojninski zavod svoje ime tudi zasluži, ker izplačuje seldiaj že omembe vredne pokojnine. Poleg zakonite rente in redne draginjske doklade po pravilniku priznava namreč rentna komisija že vsakemu rentniku, ki živi v težkih razmerah, izredno draglnjsko doklado do 100% zakonite rente z redno draginj-sko doklado in v posebnega ozira vredlnih primerih podeljuje načelstvo no predlog rentne komisije vrhu tega še izredne podpore. Več vdov s številnejšimi otroci prejema n. pr. Din 1000.— na mesec. Glede nezaposlencev je pa mnenja, da jim Je treba pomagati, dokler zopet ne dobe službe, tako, da lahko prispevke zavodu nadalje plačujejo. Zato podpira predlog g. Urbančiča, naj se načelstvu naroči, da najdte razpoložljiva sredstva, iz katerih naj se dajejo nezaposlencem podpore v večji meri. G. Urbančič povdarja, da podpiranje nezaposlencev ni v škodo zavoda, ker bi si sicer brezposelni nameščenec lahko poskusil pridobiti podporo na ta način, da bi zahteval invalidsko rento. Ako nezaposlenca nihče ne bi podpiral, pa tudi v resnici lahko preje obnemore in pade zavodu v breme. Zato prosi, idh se spTejme predlog g. Vrtovca glede podpiranja nezaposlencev. Proti predlogu se ni oglasil nihče, tako, da je bil sprejet. niso predvidene v zakonu, Statutu ali v pravilniku o draginjskih dokladah, da so pa taki nujni primeri, da je neobhodno potrebno, pomagati tudi s takimi podporami. Načelstvo je dv>-sedaj vse take podpore priznalo soglasno. Predlaga, naj občn,' zbor sklene, da odobrava priznanje teh izrednih podpor po načelstvu in pooblasti načelstvo, da jih sme podeljevati tudi nadalje. Predlog je bil sprejet soglasno. G. ing. Š u k 1 j e opozarja, da izredne podpore, ki jih priznava načelstvo v posebnega ozira vrednih slučajih, Ad II. D). Glede gradbene akcije v Mariboru poroča g. predsednik, da je posebno razsodišče ocenilo došle načrte in je zavod sklenil zidati po načrtu g. arhitekta Kostapera-r i j e, ki izdelava že detajlne načrte. Zavod je zaprosil že za stavbno dovoljenje in je odločen, da spravi stavbe še pred letošnjo zimo pod streho. Prosi mariborske delegate, naj vplivajo na reflektante za lokale, naj se že sedaj prijavijo. Ad II. E). G. direktor dr. Sagadin poroča, da se zavod vdeležuje skupščin privatnih n a-m e š č ene e v, ki se tudi zunaj Slovemije In Dalmacije zelo zanimajo za pokojninsko zavarovanje in redno sklepajo rczolucije, naj se pokojninsko zavarovanje obvezno razširi na vse ozemlje države. V neobvezno zavarovanje je sedaj prijavljenih le še malo nameščencev izven Slovenije in Dalmacije in sicer v glavnem zato, ker jim sedanji zakon še ne nudi zadostnih zavarovanih prejemkov. Ker je pa načelstvo žc predložilo ministrstvu predlog za povišanje zavarovanih prejemkov, je upanje, da se bo neobvezno zavarovanje po sprejetju novele precej razširilo in bo potem tudi zavod začel široko propagando. G. dr. G o 1 i a predlaga, naj se na temelju tiskanega letnega poročila načelstva računski zaključek s predlogom za razdelitev prebitka odobri in načelstvu podeli absolutorij. G. Urbančič izrazi z ozirom na letno poročilo željo, naj se občni zbor ne vrši več mesca julija, temveč preje in naj uprava zavoda manjšino zlasti pri Izdelavi novega zakona in Statuta vpošteva ter jo pritegne še v večji meri k sodelovanju nego dosedaj, in sicer v prvi vrsti glede bolniškega zavarovanja. Delegati »Strokovne in nadstrankarske liste« bodo glasovali za odobritev poslovnega poročila in za absolutorij- upravi Sn sicer iz razlogov priložene resolucije, ki jo prečita in priporoča upravi v uvaževanje. G. Skobi predlaga, da se podeli upravi absolutorij s pohvalo. Ta predlog je bil v zvtzi s predlogom g. dra. Golie soglasno sprejet. * Ad III. A). Pri slučajnostih predlaga g. Vrtovec v imenu delegacije »Združenih zasebnih nameščencev«, naj občni zbor naroči načelstvu, naj ukrene vse potrebno, dla se iz sredstev zakona, odnosno s pomočjo države izvede čim večja valorizacija starih rent. Predlog je bil soglasno sprejet. Ad III. B). G. Lesničar preda g. predsedniku priloženo spomenico Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju s prošnjo, da uprava te predloge, ki so že itak po večini vsebovani v predlogu g. delegata G i 1 č v e r t a. uvažuje in prosi g. Urbančiča, da prečita zadnjo točko te spomenice. G. Urbančič prečita ta oldlstavek, nakar predlaga g. Bukovec, naj se spomenica izroči komisiji za zakon. G. dr. O b e r s n e 1 predlaga, naj se spomenica odstopi komisiji za zakon in štatut, pri čemur naj zadnji odstavek resolucije služi upravi kot nadaljna direktiva za znižanje upravnih stroškov. Posebnega odbora za proučevanje reorganizacije zavoda -žrtvovallndih mož, ki so in Ibodo % inicijativniim trudomi in veliko ljlulbezmiijo db naše dlnistituioiijč pripomlogli Pokojninskemu zavodlu do vsestranske povzdige. Velike zasluge našega neumornega predsednika za zavod zafmlogld bodemo še le pozneje prav ocenjevati. * • • Dvorni svetnik! Vedernjak je ibil rojen v Ptuju dine 1. oktobra 1856. Giilminiazijo' je dovršil v Mariboru, pravne študije pa v 'Gradcu. Kot imiladl sodnik je službovali v raznih krajih, toil je sodna predstojnik v Idriji, na to imenovan kot svetnik k dež. 'sodišču v Ljubljani, kjeir je služil odi leta 1899 ter postal tam pozneje dež. sodi nadlsvetmik. V Jni-goslavdijli pa je bill leta 1920 imenovan idlvoirnilmi evet-nikoani [Vlkiljuto imlnegimi izkiustvOml in idlolgoletneimlu vstraj-netolul službovanju je g. julbilant danes zdrav in krepak. Tudi družinska sreča mu je ostala naklonjena, da Obhaja svojo sedemdesetletnico Ob »tinami soproge, Obdan od otrok i|ni vnulkov. Pridružujemo prisrčnilmi čestitkam' vseh onib, ki gojijo do zaslužnega moža topla čutila. Naj' mu bodo na večer življenja prijetni jesenski dlnevi v dobr idejni zavesti, da v življenju ni delal zaimlm in da bode njegov trud na raznih poljih obrodil obilo sadu. Dragotin Gilčvert, društveni predsednik. ®B®©s*sa9s«sasx5^a9e«3fi96is®a9eisa9s?sa9(5i®ag:e6s© Iz pisarniške prakse. štev. 2. Troške za sestavo dražbenlh pogojev Je odmeriti v smislu g 16 odvetniške tarife po tar. t. 2. E 1384/24. P. V izvršilni stvari E 1384/24 okrajnega sodišča v P. je zahtevajoča upnica Z. proti K. radi 35.000 Dimi predložila dražbene pogoje in nastavila za sestavo distih znesek po 1000 Din. Prvostopno sodišče je pia ta nastavek znižalo na 240 D z motivacijo, da so običajni, zakoniti dražbeni pogoji, ki se najdejo v vsaki knjigi obrazcev, tako, da Jih lahko sestavi vsak pl-sarnovodja. Proti tej odmeritvi je vložita zahtevajoča upnica utok na okrožno kot utočno sodišče v Mariboru, ki je utoku ugodilo — R III 340/24 — iz nastopnih razlogov: To opravilo ni sicer izrecno navedeno v odvetniški' tarifi, gotovo pa ga je v smislu § 16 odv. tar. uvrstiti med one padi tar. t- 2. Okolnost, da se uporabljajo za pogoje že pripravljene tiskovine in da se isti' ev. tudi sestavljajo po odvetniških solicitatorjih, ni merodajna, ker odvetniška tarifa tozadevno ne dela razlike in nosi odgovornost za vse posle odvetniške pisarne odvetnik sam. Kakor izvršilni sodnik, mora tudi zastopnik, da varuje interese svoje stranke, postopati pri sestavi dražbenih pogojev z vestno natančnostjo, tako, da se vpoštevajoč visokost zahtevka mora smatrati za to delo znesek 1000 Din primernim. F. M. Štev. 3. R III 30/25 M. Predčasno vloženi rekurzi so nedopustni. E 162/25 M. Razsodba stola sedmorice v Zagrebu z dne 5. novembra 1924, C IV 66/23, je bila vročena obema zastopnikoma dne 2. januarja 1925 in je imel toženec toraj za plačilo stroškov 'pa-rictijski rok do 16. januarja 1925 o polnoči. Dan pred pretekom tega roka dne 15. januarja 1925 plačal Je zastopnik toženca ves znesek iz dotične pravde zastopniku tožitelja. Po prejetju plačila izjavil je tožiteljev zastopnik, da je dan poprej t. j. 14. januarja 1925 že vložil izvršilni predlog Sn da zahteva še plačilo dotičnih troškov. Toženčev zastopnik Je to odklonil, češ, idla je imel čas za plačilo še do 16. januarja 1925 in da je izvršba predčasna. Sodišče je predčasnost vloženega izvršilnega predloga z dne 14. januarja 1925 prezrlo ter s sklepom 15. Januarja 1925, E 162/25, — toraj še vedno prezgodaj — predlagano izvršbo dovolilo in odmerilo troške predloga na 66 Din. Ko je hotel izvršilni organ rubež (s katero je bila predlagana tudi hramba) opraviti, pokazal je zastopnik obvezah-ca potrdilo z dhe 15. januarja 1925, da je vsa terjatev razun nepotrebnih troškov 66 Din plačana. Da zabrani Izvršitev rubeža in sestavo rubežnega zapisnika (ki bi obvezancu kot obrtniku škodoval), vložil je dne 23. januarja 1925 proti navedenemu sklepu rekurz s predlogom na odložitev izvršbe. »Okrožno kot rekurzno sodišče v Mariboru je s sklepom 12. februarja 1925, R III 30/25 E 162/25-3 rekurzkotpred-časen zavrnilo. Utemeljitev: V smislu §§ 416, 426 c. p. r. in 78 I. r. ter § 64 i. r. učinkuje še le z razglasitvijo oz. vročbo in prične rekurzni rok po § 521 c. p. r. in § 78 i. r. ter § 65 i. r. teči še le z vročbo, oz. razglasitvijo sklepa. Izvršilni sklep z dovolitvijo mobilijarne izvršbe dostavi se pa po § 253 i. r. zavezani stranki še le pri opravi rubeža. Pred vročbo sklepa ne eksistira za zavezanca tedaj sploh kak sklep, katerega bi zamogel spodbiti. V smislu §§ 526 c. p. r. in 78 i. r. bilo je tedaj predmetni rekurz zavreči kot nedopusten, ker sklep, kateri se s tem re-kurzom spodbija, zavezancu še sploh ni bil vročen.« 'Objavljam ta slučaj v razmišljevanje, kaj je v takem Stadiju eksekucije ukreniti, da se prepreči nje izvršitev, ne da bi se vložil rekurz. d. G. štev. 4. Pristojnost v smislu § 55 j. n. R III 88/25 M. Občina M. je vložila tožbo iproti Š. v kateri navaja, da ji dolguje na najemnini za leto 1923 znesek 1660.50 Din in za leto 1924 do 15. septembra 1924 7242.— Din skupaj 8902.50 Din po odbitku odškodnine za izvršena in priznana popravila 2950.— Din tedaj v ostanku 5952.50 Din Okrajno sodišče v M. je tožbo v smislu § 55 j. n. zavrnilo, češ, da je pristojno okrožno sodišče, ker se mora upoštevati skupna svota dolga in ne ostanek. Proti temu sklepu je tožiteljica vložila rekurz, ki ga utemeljuje sledeče: Kakor iz tožbe razvidno, tožimo toženo stranko na plačilo zneska 5952 Din 50 para. Prvotni dblg tožeče stranke je sicer znašal 8902 Din in bi bilo za iztožitev tega zneska pristojno okrožno sodišče. Že v tožbi pa smo odbili znetsek, ki ga priznamo nasprotnici za izvršena popravila v najemnem lokalu, izvršili smo tedaj že v tožbi kompenzacijo in po načelu ipso jure compensator je ostala tožena stranka dolžna samo znesek 5952 Din 50 para in je tedaj okrajno sodišče pristojno. Za pristojnost sodišča in ja ocene spornega predmeta je merodajen samo zahtevek tož.če stranke in zato je samo tožba merodajna, ki navaja, da se zahteva od tožene stranke znesek, za katerega je pristojno okrajno sodišče. V tem smislu so tudi novejše odločbe. (Glaser IJnror. Ntue Folge št. 7417 odločba z idtae 27. aprila 1915.) Okrožno kot reku; z no sodišče v M. je z rešitvijo R III 88/25 rekurzu ugodilo kakor sledi: Rekurzu se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se pravdnemu sodlišču I. stopnje naroča, da ne oziraje se na uporabljeni zavrnitveni razlog o tožbi postopa po zakonu in pri tem stroške rekurza updteva kot pravdne stroške. Razlogi: Iz besedila izpc jijanega prvosodnega sklepa je posneti, da se smatra pravdno sodišče I. stopnje nepristojnim zaradi tega, ker Je prvotni idolg tožeče stranke odnosno terjatev tožeče stranke presegal znesek 6250 Din in da ni upoštevna kompenzacija, ki jo izvrši tožiteljica sama v tožbi s tem, da odbije odškodnino, ipristoječo toženki za izvršena popravila v znesku 2950 Din. To mnenje pa je pravno pomotno. Kakor hitro si stojite nasproti terjatvi, ki jih ima v mislili § 1438 o. d. z. in so podani predpogoji za kompenzacijo, nastane pobotanje tudi vsled enostranske izjave ene ali druge stranke in učinkuje to pobotanje, kakor plačilo. Vsled plačila pa je ugasnil dotični del terjatve in tožeča stranka ni več upravičena zahtevati več, kakor ostanek. Ta ostanek pa ne presega vrednostno mejo, do katere imajo saditi okrajna sodišča. Vsled tega je bilo ugoditi utemeljenemu rekurzu in izreči, kakor je zgoraj razvidno. Izrek o stroških temelji na § 52 c. p. r. Proti temu rekurznemu sklepu je toženka vložila revizijski rekurz, kateremu se je ugodilo s sledečim sklepom: Rekurzu se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni in se vpo-stavi prvosodni sklep. Tožeča stranka je dolžna plačati tožeči stranki na 481 Din odmerjene rekurzne stroške v 14 dneh izogibom izvršbe. Razlogi: V § 55 sod. pravilnika je izrečeno, da v slučaju, kadar se zahteva pribitek, ki se pokaže iz primerjanja terjatev, ki gredo strankam idiruga proti drugim, odločuje ves znesek terjatve, katero je napovedal tožitelj v dokaz zahtevanega pribitka. Iz tega besedila sledi (§ 6 o. d. z.), da tudi takrat, kadar tožitelj enostransko v tožbi uveljavlja kompenzacijo, za določitev podsodnosti ne odločuje vtoževani nepobotani preostanek njegove terjatve, marveč celotna njegova terjatev (8902 Din 50 para). Saj je tudii v § 1438 o. d. z. škoro v enakem smislu določeno, da se terjatve, ki jih imajo stranke druga proti drugi, razveljavijo le v toliko, v kolikor se medsebojno pobotajo in da učinkuje to kakor plačilo. Ali tako pobotanje tudi v smislu § 1438 o. d. z. ne nastopi samo ob sebi, temveč še le po volji strank In če so podani še vsi drugi v tem § navedeni pogoji. V procesualnem oziru (55 sod. prav.) pa Je izrečeno, kakor gori navedeno, brez ozira na materijelno pravno določ lo, po katerem ima kompenzacija učinek plačila. Če torej teži-telj uveljavlja pobotanje v tožbi, velja za tak primer isto, kakor da bi bil toženi uveljavljal svojo protiterjatev šdle polom ugovora proti tožbi. V istem smislu je tudi v § 56 (zadnjii stavek) sodn. piav. izrečeno, dla se pri drugačnih (nedenarnih terjatvah) ne smejo odbijati kake od tožitelja dolžne protidajatve’ Tako določilo je umevno, ker se še ne ve, kako stališče bode zavzel toženi napram tožbi, bodisi glede celotne tožiteljeve terjatve, bodisi glede protiterjatve. Nasprotno naziranje v sipodbijanem sklepu je pravnopo-motno in je bilo ugadlivši rekurzu, spoznati kakar gori navedeno. Izrek o stroških se opira na § 41, 50, 52-c. p. r. F. M. sissa9sisas<5«sas)