projektiranje oblikovanje digitalni mediji vizualizacija animacija revija novodobnih ustvarjalcev | 89 06 2007 4,59 eur 1100 sit dogodki: haute couture gorenja je letos črna | natečaj in nagrade iF | typo berlin 2007 | tema številke: o barvah in barvni harmoniji | intervju ira zorko: re-evolucija arhitekture | pametni materiali: plastika ni več “plastična” | ustvarjalnost digitalne dobe: dr steel | programi: archicad 11 | adobe indesign cs3 | adobe flash cs3 | strojna oprema: space navigator ^j^ -j PRO INIMA d.o.o. 1001 LJUILMNi p.p. 2736 I ISSN IMDfl-TIBt Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana tema številke: barve o Q. 9771408500010 spomladi rastejo tudi programi s Redno pomladno brstenje se je preselilo na področja, kjer si ga do zdaj nismo mogli niti zamisliti – v računalniške programske hiše k obnovljenim različicam programov. Ti po novem vsako pomlad vzbrstijo in zrastejo nekaj centimetrov višje in dlje. Običaj je bil še do pred kratkim praksa nekaterih redkih posameznikov ali manjših programerskih podjetij, ki so potrebovali redne vsakoletne prilive, da so lažje preživeli. No, vetrovi in tudi časi se spreminjajo in tudi veliki in močni so spoznali, da jim je lahko tako življenje lagodnejše in presenečenja redkejša. Prvi »velikan«, ki je stopil na vlak rednih letnih obnavljanj celotnega nabora programov, je bil Autodesk. Podjetje je pred kratkim izvršilo nekaj pomembnih nakupov; zdaj je zanj nastopilo obdobje konsolidacije in urejanja sistema znotraj hiše. Obsežen nabor različnih programov ostaja najbolje pod nadzorom ob rednih spomladanskih čiščenjih ... in rednih mesečnih nakazilih iz najemnih pogodb. Tudi Adobe je že lani začel nakazovati podobno usmeritev, letos jo je le še zakoličil. Za njim je zahtevna preobrazba programov Macromedie, ki so tokrat prvič nastopili na trgu kot popolnoma Adobejevi. Tudi Adobejev-ci sočasno ustvarjajo red na svojem dvorišču, le da je ta nekoliko drugačen – programe povezujejo v zbirke in prodajajo paketno. Letos so ob tem neprijetno presenetili uporabnike zunaj Amerike z veliko bolj zasoljeno ceno, kot so jo ponudili na svojem domačen trgu. Odločitev seveda ni ostala brez odziva – evropski kupci so se organizirali v protest. Na spletni strani, katere naslov smo med e-novicami posredovali tudi svojim zvestim bralcem, so se zbirali glasovi podpore. Odziva nanje še ni, upam pa, da so se na podpisovanje peticije srditejše odzvali v drugih prizadetih državah, saj v Sloveniji po mojih dozdajšnjih podatkih ni bilo prav veliko podpore akciji. Verjetno so oblikovalci preveč obremenjeni s preveliko vedno slabše plačevanega oblikovalskega dela. Pogled na omenjeno spletno stran, kjer se zbirajo podpisi, pa pove, da je 18. maja njihovo število preseglo 10.000. Vprašanje, kako močen bo »glas ljudstva«, je zdaj v ospredju. Če upor uspe, bo to prvi takšen primer v zgodovini prodaje računalniških pro- gramov in naslednji znak globalizaci-je in vsesvetovne povezanosti, ki prerašča simbolično stopnjo in postaja instrument zahtev po enakosti med uporabniki. Na izid »spopada« seveda željno čakamo. A če se vrnemo k začetni temi – rednim letnim obnovam programov. Te so pravzaprav vzporednica nove finančne politike programskih hiš – vzdrževalnih pogodb. Ob množici nezakonitih različic programov, ki so še nadalje v uporabi, so računalniške založniške hiše hitro naredile izračun, da se jim za občutno ugodnejšo ceno vzdrževalnih pogodb izplača pozabiti na muke z iskanjem in preganjanjem »ilegalcev«. Finančno ugodnejši pogoji, ki pomenijo več manjših zneskov, ki so vnaprej predvideni, so veliko preprostejši za plačevanje in lažji za obvladovanje za podjetja. Ob finančnem šoku, ki so ga od izidu nadgradnje operacijskega sistema »vrhovnega komandanta«, podjetja Microsoft, na razvpito Visto doživeli njegovi zvesti uporabniki, bo marsikdo pomislil, da bi bila morda tudi tukaj »operacija« lažje izvedljiva, če bi bila ovita v mehkejši ovoj rednih obrokov. V tem primeru bi tudi ne- zadovoljstvo s številnimi težavami, ki trenutno še nadalje pestijo tiste, ki so se odločili, da postanejo »ptice raniv-ke« in se takoj po izidu oprimejo novega operacijskega sistema, manjše. Nestrpno pričakovanje prvega paketa popravkov bi bilo nedvomno lažje, če ne bi bil žep že takoj ob izidu olajšan za kar zelo »debel« šop evro-bankovcev. Prakse, ki se izkažejo za primerne in uporabne, se hitro presajajo v druga okolja in morda prav v kratkem dočakamo spremembe tudi pri velikanu Microsofu. Vse poti trenutno res kažejo v smeri naročnin na programe in verjetno tudi operacijske sisteme. To postaja del tega nenehno spreminjajočega se sveta. Tako kot bodo verjetno postale vse glasnejše zahteve po enakosti med globalnimi uporabniki. Za zdaj ostaja v odgovor le znani rek »Kdor bo živ, bo videl ...«. Zato nestrpno čakamo na nova presenečenja, ki nam jih bo prinesla prihodnost, in ostajamo trdni v svojih zahtevah po enakosti vseh uporabnikov glede na ponujene možnosti in vsebine, ne pa glede na zemljepisno lokacijo, spol, starost, barvo ali kaj drugega! junij 3 ko l of on kazalo pro anima d.o.o. 3 uvodnik: spomladi rastejo tudi programi odgovorna urednica urednik dr. boštjan bugarič urednik spletnih strani andrej perčič uredniški odbor dr. boštjan bugarič, daniel lovas, aleksandra globokar, tomaž križnar, vesna križnar, roman satošek stalni sodelavci dr. boštjan bugarič, blaž erzetič, domen fras, aleksandra globokar, matic kos, daniel lovas, mag. barbara predan, roman satošek, katja troha, klemen trupej celostna grafična podoba andrej troha naslovnica foto arhiv Gorenje lektoriranje tomaž petek Mond grafika marketing in naročnine pro anima d.o 52 00 720 faks: 01 52 00 728 trr: 02012-0011497181 naslov uredništva pro anima d.o.o. proletarska 4, p.p. 2736, 1001 ljubljana e-pošta: info@proanima.si www.klikonline.si, www.proanima.si Revija klik je mesečnik, izhaja 1. v mesecu vsak mesec razen januarja in avgusta. Rokopisov, disket in fotografij ne vračamo, razen če je to urejeno s posebnim dogovorom. Vse pravice so pridržane. Vso gradivo revije je v lasti založnika. reproduciranje revije je dovoljeno le s pisnim soglasjem založnika. Založnik ne odgovarja za nobeno škodo, ki nastane na podlagi nasvetov, tekstov, slik, oglasov ali katerega koli drugega materiala objavljenega v reviji klik. mnenje uredništva se ne ujema vedno z mnenjem avtorjev besedil, objavljenih v reviji. Izdajanje revije sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Naklada 1600 izvodov. issn 1408-7936 novice, dogodki: 6 haute couture gorenja je letos črna __ 8 natečaj in nagrade iF ___________ 11 typo verlin 2007 _____________ tema številke: barve 14 o barvah in barvni harmoniji ______ 19 re-evolucija arhitekture __________ materiali: plastika 22 plastika ni več “plastična” 24 kraljevi prototip za beraški žep ustvarjalnost digitalne dobe - 7 26 dr. steel projekti: 29 twingo - novi adut revoza ________ 32 “videti” tivoli 33 eduardo kac - tvorec novih vizij 36 novosti 2007 iz tom-a programi: 38 archicad 11 4 junij 41 indesign cs3: prevzem vodstva? 44 flash cs3 professional strojna oprema: 48 prikaz slike iz računalnika 50 prostorski navigator triki in nasveti: 52 photoshop tnt: american chopper 53 dreamweaver tnt: snippets 54 autocad tnt: fotometrične luči 56 archicad tnt: upodabljanje z lightworksi 58 catia tnt: imagine & shape v drugo Sodelovanje Gorenja z Ora-Itom, ki svoj oblikovalski slog imenuje Simplexity -združitev preprostosti in kompleksnosti -je postavilo nove smernice za opremljanje kuhinj. Linijo izdelkov, ki se te dni predstavlja na dogodkih širom Evrope, predstavljamo tudi bralcem naše revije. Bolj kot se svetovni trg zbližuje in povezuje in bolj kot se krepi konkurenca, pomembnejše postaja oblikovanje izdelkov. Zato ne preseneti podatek, da je na enega izmed svetovno najpomembnejših natečajev, iF - Industrie Forum Award 2006 prispelo kar 2.292 prijav. Predstavljamo vam izbor najboljših. Pod naslovom Glasba je zvenela, donela in bobnela letošnja že 12. oblikovalska konferenca TypoBerlin, na kateri se je zbralo tisoč sto udeležencev, od njih več kot polovica iz držav zunaj Nemčije. Prišli smo poslušat in gledat, kako se prepletata glasba in oblikovanje. Izjemno široko področje tematike barv postaja zadnjih nekaj desetletij »top tema« znanstvenega zanimanja in ta »stampedo« se v zadnjem desetletju le še stopnjuje in širi! V okviru teme „barve“ vam bomo zatorej predstavili raziskave barvnih harmonij docenta Vojka Pogačarja. Ira Zorko, publicist in arhitekt, ustvarja arhitekturo, ki s premišljenimi potezami in z obravnavo pušča močen pečat človeka, ki v svojem delu odraža svoje kritično in celostno razmišljanje vpetosti arhitekture v družbo in okolje. Svoja razmišljanja nam razgrinja v pogovoru z Matejo Kurir Borovčič. Dr. Phineas Waldolf Steel je eden najizvir-nejših vsestranskih umetnikov, kar sem jih spoznal, in ni mu tuja skoraj nobena veja ustvarjalnosti. Sam se označi za izumitelja, zabavljača in vizionarja. Njegov cilj je narediti svet boljši; prek zabave napaja sreče lačne množice. Projekt Twingo predstavlja za tovarno Re-voz Novo mesto resničen preobrat. Prvič v zgodovini je namreč sama poskrbela za zagon proizvodnje novega vozila. Za tovarno, ki pod okriljem Renaulta že od leta 1972 krepi svoj položaj znotraj njegovega industrijskega sistema, je to velik dosežek. Pred več kot 20 leti, ko kratica BIM (Building Information Model) še niti ni obstajala, je majhno madžarsko podjetje Graphi-soft dokazovalo, da se lahko z dobro idejo in voljo izdela izjemne programske rešitve. Danes nam predstavljajo že 11. različico programa, katere novosti vam bomo podrobno opisali. Zlati pokrovitelj revije: gorenje založnik tisk novice, dogodki tta 2007 odprt za prijave Evropsko tekmovanje za mlade talente s področja digitalnih medijev Top Talent Award je ponovno objavljeno in od 1. maja naprej odpira vrata prijaviteljem. Ohranja razpored kategorij, na katerega smo navajeni, in omejitev na mlade talente pod 30 let. Poslanstvo tekmovanja je, da ponudi priložnost študentom, svobodnjakom ali drugim neodvisnim ustvarjalcem, da se medsebojno pomerijo v znanju in sposobnostih. Priznanje je tudi dobra referenca pri njihovi nadaljnji poklicni karieri. Ker je nagrajencev le 11, kar pomeni, da pogosto tudi zelo dober projekt v močni kategoriji ne more biti najboljši, je letos uvedeno posebno priznanje žirije »Quality Seal« kot priznanje za kakovost nezmagovalnim projektom, ki odstopajo od povprečja. Ker je letos tudi 10. obletnica, odkar poteka tekmovanje, bodo prispeli projekti ocenjeni še po dodatnih merilih, in sicer za najbolj ustvarjalen izdelek, najbolj ustvarjalen uporabniški vmesnik, najvišjo komercialno vrednost, izjemno duhovitost in zabavnost, najbolj socialen medij ter najbolj trajnosten prispevek. Projektom, ki bodo nagrajeni v teh kategorijah, bo organizator poklonil posebne platinaste nagrade. Kot smo že v uvodu napisali, pri organizatorju – Salzburškem centru za nove medije ICNM – prijave sprejemajo od 1. maja naprej, zadnji rok pa je 15. julij. Vse osnovne informacije so dosegljive na spletni strani www. toptalent.europrix.org, podrobnejše pa prek e-naslova office@europrix.org. I.H. cgs konferenca 2007 Podjetje CGS plus je 9. in 10. maja v ljubljanskem hotelu Mons uspešno izvedlo CGS konferenco 2007. Udeleženci konference so v dveh dneh lahko spoznali in preizkusili nove tehnologije na področju računalniškega načrtovanja v arhitekturi, gradbeništvu in geodeziji ter s področja geografskih informacijskih sistemov. V ospredju so bile predstavitve nove družine izdelkov podjetja Autodesk z oznako 2008 in pa samega podjetja CGS plus. Konferenco je slavnostno odprl minister na Službi Vlade Republike Slovenije za ra- zvoj dr. Žiga Turk, ki se je v svojem nagovoru osredinil na vključenost države pri nastajanju novih visokotehnoloških podjetij ter pri tem najbolj poudaril pomen prenosa znanja med univerzami in gospodarstvom. Poleg ministra Turka je na konferenci sodelovalo veliko gostujočih tujih in domačih predavateljev, ki so vsebinsko popestrili dogodek. Na letošnji konferenci se je v šestih tematskih sklopih zvrstilo kar 73 predavanj, udeležilo pa se je je preko 250 domačih in tujih gostov. G.P TÊKSTILUe IN OBLAČILA NOTRANJA OPREM Visoka šola za dizajn V LJUBLJANI SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVOD WWW.VSD.SI GERBIČEVA 51,1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA, TEL: 01 28 33 795, E-MAIL: INFO@VSD.SI junij 5 dogodki urška rant haute couture gorenja je letos črna Poznavanje modnih smernic sodi med osnovne socialno-kulturne nuje in je kažipot družbenega in družabnega gibanja. Večinoma se tega zelo dobro zavedamo, saj se lahko le tako, kot posamezniki in družba opredeljujemo za sodobne prebivalce tega planeta. Informacijski tokovi o globalnem dogajanju dosegajo že skoraj vsako gospodinjstvo in mehčajo meje med sodobnim in tradicionalnim. In »globalna večina« vsakodnevno vestno sledi smernicam, ki jih postavlja peščica ustvarjalnih posameznikov. Naše gore list, podjetje Gorenje, je takšen član kluba ustvarjalnih posameznikov, ki vzpostavljajo globalne smernice. Na področju gospodinjskih aparatov, ki še vedno večinoma veljajo za »dolgočasno belo tehniko«, zadnjih nekaj let nenehno presenečajo z ustvarjalnostjo, inovativno-stjo, napredno tehnologijo in predvsem z drugačno obliko aparatov, kot smo je bili vajeni zadnjih trideset let. Vrhunsko oblikovanje je bilo do pred kratkim v Gorenju rezervirano samo za posameznike, ki jim je bil dosegljiv višji cenovni razred. To pomlad pa so trge po vsej Evropi presenetili z novo kolekcijo gospodinjskih aparatov, pod katero se je podpisal svetovno priznani oblikovalec mlajše generacije Ora-Īto. Sodelovanje Gorenja z Ora-Ītom, ki svoj oblikovalski slog imenuje Simplexity – združitev preprostosti in kompleksnosti – je postavilo nove smernice za opremljanje kuhinj. Kolekcija ponuja dve barvni kombinaciji: nosilno, ki je popolnoma črna, in različico, v kateri so ročaji srebrne barve. Gorenje v kolekciji Gorenje Ora-Īto združuje najnovejšo tehnologijo z odličnim oblikovanjem. »Ora-Īto je tako drzen, tako drugačen, tako plava proti toku, tako si upa, da je fantastična izbira za Gorenje. Iz preprostih oblik, ki nas obdajajo, je ustvaril podobo futuri-stične kuhinje. Prepričan sem, da bo nova kolekcija, oblikovana v prepoznavnem mi-nimalističnem slogu oblikovalca in ob tehnološko dovršenih gospodinjskih aparatih iz Gorenja, dejansko osvojila številne porabnike po Evropi in dolgo ostala v modi,« o novi kolekciji gospodinjskih aparatov, s katero Gorenje vizionarsko kroji oblikoval- ske smernice prihodnosti, pravi Franjo Bo-binac, predsednik uprave Gorenja. Uporni ustvarjalec industrijskega oblikovanja Ora-Īto, ki so ga v Gorenju tokrat povabili k sodelovanju, je svojo pot začel tako, da je najprej ustvaril svojo lastno virtualno blagovno znamko, kar je pripomoglo k njegovi prepoznavnosti in k temu, da je kmalu začel sodelovati s številnimi mednarodnimi blagovnimi znamkami. Ora-Īto o svojem sodelovanju z Gorenjem, ki je po njegovem mnenju prepoznavno predvsem po kakovosti, pravi: »Izkoristili smo krasno priložnost, v kateri smo združili talente in tehnologijo ter skupaj ustvarili kuhinjo, ki predstavlja mejnik v oblikovanju kuhinj. Veseli me, da je na drugi strani partner, ki se zaveda pomena oblikovanja pri svojih izdelkih. Pri aparatih za vsakdanjo rabo, kamor seveda sodijo tudi gospodinjski aparati, običajno sploh ne razmišljamo, kako so oblikovani. Kot snovalec kolekcije, ki smo jo ustvarili skupaj z Gorenjem, verjamem, da bo kolekcija postala svetovna referenca kuhinje jutrišnjega dne, nova klasika kuhinje prihodnosti.« Ora-Īto v svojih intervjujih večkrat poudarja, da uživa v tem, ko opazuje, kako njegovi izdelki funkcionirajo v posameznih okoljih: »Rad si predstavljam, kako izdelki, ki jih oblikujem, zaživijo v različnih okoljih. Pri ustvarjanju nove kolekcije sem želel ustvariti take aparate, ki bi bili primerni za vsako kuhinjo. Oklestil sem vse, česar ne potrebujemo, ostalo je le bistvo izdelka. Mislim, da nam je uspelo ...,« še zadovoljno ugotavlja Ora-Īto. Z dosežki sodelovanja je zadovoljen tudi Aleksander Uranc, direktor marketinga v Gorenju, ki pravi: »Gorenje s to kolekcijo nagovarja predvsem »trendovske« mestne porabnike, ki želijo v svoji kuhinji kakovostne izdelke z vrhunskim in s prepoznavnim dizajnom, a po še sprejemljivi ceni, dostopni širšemu krogu ljudi. Kolekcija je všečna predvsem zato, ker je drugačna; v celoti temelji na črni barvi, kar pri gospodinjskih aparatih velja za sorazmerno svež pristop.« Kolekcijo Gorenje Ora-Īto sestavlja serija hladilno-zamrzovalnih aparatov, multifunk-cionalnih pečic, steklokeramičnih kuhalnih plošč, odzračevalnih nap in dekorativnih plošč, ki zaokrožujejo oblikovno usklajenost celotne kolekcije. Aparati iz kolekcije se uvrščajo v najvišje energijske razrede A in ponujajo vse sodobne uporabniške funkcije. Prepoznavni so po usklajeni podobi sprednjih okrasnih plošč, ki so v celoti prekrite s črnim steklom, in ročajih iz brušenega aluminija v nerjavni ali črni izvedbi. Do zdaj je bila nova kolekcija predstavljena v Makedoniji na sejmu Mebel, na Slovaškem v okviru sejma Nitra, V Veli- Ora-Īto pred razstavljeno kolekcijo Gorenje Ora-Īto na Beograjskem tednu oblikovanja, kjer je Gorenje lansiralo kolekcijo na srbski trg. 6 junij dogodki Kolekcija je sestavljena iz 14 različnih modelov vrhunskih gospodinjskih aparatov in 4 dekorativnih plošč: – samostojni in vgradni hladilno-za-mrzovalni aparati (4), – vgradne pečice (4), – steklokeramični kuhalni plošči – hi-light (2), – steklokeramična kuhalna plošča – indukcija (1), – kuhinjske nape – vertikalna, iz-vlečna, kaminska (3), – dekorativne plošče za pomivalne stroje in mikrovalovne pečice (4). Lansiranja nove kolekcije Gorenje Ora-Īto na ruski trg se je udeležil tudi njen ustvarjalec Ora-Īto, ki je na razstavnem prostoru Gorenja na Ruskem tednu mode užival v bližini ruskih lepotic. ki Britaniji na sejmu Homebuilding & Renovating Show v Birminghamu, v Hamburgu na prireditvi Design Talks 2007, v Moskvi v okviru Ruskega tedna mode, v Atenah v okviru prireditve Slovenski dnevi v Grčiji, v Beogradu v okviru Beograjskega oblikovalskega tedna, kjer je bila prvič v središču Beograda na Terazijah predstavljena tudi unikatna futuristična kuhinja Gorenje Ora-Īto, in v Carigradu, kjer so pripravili mednarodno lansiranje kolekcije na evropske trge. Povsod je bila sprejeta z navdušenjem, morebitni kupci pa so pozdravili predvsem njeno drugačnost, tako v barvi kot v izbiri materialov, črnega stekla in brušenega aluminija, ki skupaj pripovedujeta neminljivo in vedno Elegantna vrata iz črnega stekla so v popolnem sožitju z ročaji Prepoznaven ročaj iz česanega aluminija tudi na vratih pečice, moderno zgodbo prepletanja kovine in iz brušenega aluminija v srebrni ali črni izvedbi. tokrat v horizontalni liniji. stekla. Črna barva je letošnji haute couture Gorenja S svojo eleganco in prefinjenimi oblikami napa iz nove kolekcije nima le uporabniške vrednosti, ampak tudi izjemno estetsko dovršeno obliko. junij 7 dogodki irena hlede natečaj in nagrade iF Bolj kot se svetovni trg zbližuje in povezuje in bolj kot se krepi konkurenca, pomembnejše postaja oblikovanje izdelkov. Zato ne preseneti podatek, da se je na enega izmed svetovno najpomembnejših natečajev, iF – Industrie Forum Award, v letu 2006 prijavilo rekordno število prijaviteljev; kar 2.292 jih je bilo, in sicer iz 35 držav vsega sveta. A dobro oblikovanje samo po sebi ni več dovolj – če ga ne spremlja inovacija, je le stajling. To so bile besede predsednika žirije Fritza Frenklerja ob podelitvi priznanj. Priznanje iF ima že lepo zgodovino, kar 53 let ga že podeljujejo, vsakokrat vzporedno z enim največjih svetovnih sejmov računalniške in druge pisarniške opreme v nemškem Hannovru. Od davnega leta 1953, ko so ga ob odprtju sejma sploh pozabili omeniti, do danes je preraslo v samostojno institucijo, ki poleg tega natečaja organizira še vrsto drugih s tematikami s področij komunikacij, bivalnih prostorov, izdelkov, oblikovanja, materialov, zunanje opreme, kolesarstva in še česa. Nekateri izmed natečajev so starostno neomejeni, drugi namenjeni le študentom, vsi pa so tesno povezani z gospodarstvom in njegovimi potrebami. Kategorije Tudi natečaj iF v večji meri predstavlja industrijske izdelke. Da jih je lažje medsebojno primerjati, so razdeljeni v več tekmovalnih kategorij. V letu 2006 jih je bilo dvanajst, v posebno in nagrajevano, a ločeno od drugih pa so bili uvrščeni konceptni izdelki študentov. Redne tekmovalne kategorije so bile sledeče: – porabniška elektronika/telekomunikacije, – računalniki, – pisarniška in poslovna oprema, – luči, – oprema za dom in bivanje, – razvedrilo in življenjski slog, – industrijska in objektna oprema, – medicinska in zdravstvena oprema, – oprema javnih prostorov in notranja oprema, – transportna oprema in – embalaža. Edina izredna kategorija je, kot smo že omenili, namenjena izključno konceptnim izdelkom in študentom. Pogoji za prijavo so temu ustrezno prilagojeni: prijavnina je brezplačna, nagradni sklad pa pod pokroviteljstvom podjetja Dyson med najvišjimi med podobnimi študentskimi selekcijami. Letos je od sredine maja že razpisan nov natečajni krog. V položaju, ko so za uspeh na trgu nujno potrebni inovativnost, dobro oblikovanje in idejna izvirnost, je pričakovati, da bo število prijav ponovno naraslo. Komisija nima prav lahkega dela, saj se nenehno pojavljajo novi izdelki in tehnologije, obstoječi pa se spreminjajo, tako da so medsebojne primerjave pogosto težavne. Delo žirije je sicer podprto z izvedenci za nekatera posebna področja, kot sta na primer multimedija ali uporabniški vmesnik, a vendar se pogosto izkaže, da so spremembe tako hitre, da jim je težko slediti. Tudi letos je razpisanih štirinajst kategorij izdelkov. Med njimi je posebno zanimiva »napredne raziskave« (advanced studies), kjer je mogoče prijaviti dobre, a nikdar uresničene študije iz vseh preostalih kategorij. Tekmovanje in žirija Tekmovalni del natečaja je namenjen proizvajalcem in oblikovalcem, katerih izdelek je na trgu manj kot tri leta ali bo v letu, v katerem je prijavljen na tekmovanje, dan v serijsko proizvodnjo. Datumi prijave in vseh spremljajočih dogodkov so z nemško natančnostjo vsakoletno objavljeni na spletni strani organizacije. Prijava izdelka še ne pomeni, da bo tudi ocenjevan, saj morajo vsi prijavitelji predhodno preiti skozi izbor, v katerem žirija presodi, ali so njihovi izdelki dovolj kakovostni, da so sploh primerni za ocenjevanje. Preboj skozi prvo selekcijo tudi tukaj, kot v večini drugih profesionalno zasnovanih natečajev, pomeni ponovno plačilo prispevka – tokrat za strokovno žirijo. Ta opravlja svoje delo vsakokrat konec meseca novembra, tako da je do meseca marca, ko je slovesna podelitev priznanj, dovolj časa za pripravo in tisk obširnega kataloga izdelkov, ki so se uvrstili v drugi krog. Seveda je tudi Člani žirije iF 2006 o okolju sejmišča v Hannovrru. slednje plačljivo, a katalog, ki je natisnjen v več desettisoč izvodih, je dovolj vplivna publikacija v krogih dobaviteljev in kupcev, da le redki prijavitelji ne izkoristijo priložnosti, da bi se vanj uvrstili. Žirijo sestavljajo vrhunski izvedenci s področja oblikovanja, pravilo pa je, da je vsak lahko uvrščen največ dvakrat. S tem je zagotovljeno, da se ocenjevanje ne sprevrže v favoriziranje določenih izdelkov ali proizvajalcev, čeprav je kar težko verjeti, da bi žirija slabo ocenila izdelke uglednih podjetij, ki so razširjeni po vsem svetu, ki finančno žanjejo neslutene uspehe in jih dobro poznajo prav vsi. V letošnjo žirijo so organizatorji uspeli pritegniti več mednarodno poznanih in uveljavljenih oblikovalcev, na kar so posebno ponosni, saj je bila lanska sestava skoraj izključno nemška, čeprav so bili tekmovalni izdelki iz več kot tridesetih držav široko po svetu. Letošnji razpis za prijave je že objavljen, do 15. julija je podan rok za prijavo po najnižji ceni za t. i. »zgodnje ptice«, sledi malce dražji rok do 15 . septembra in tisti najdražji do začetka oktobra. Zmagovalci iF 2007 Več kot polleten krog zbiranja prijav, predhodnega izbora, žiriranja in nato priprave kataloga ter vseh preostalih na podelitev vezanih dogodkov doživi vsakokrat svoj višek na sejmu Cebit. Takrat je podelitev nagrad, ki nosijo naziv leta, ko so bile podeljene. Izbranci prejmejo potrdilo, s katerim se nato izdelek ponaša vse do izteka svoje življenjske dobe. Ker slika pove več kot tisoč besed, bomo najboljše izdelke letošnjega izbora predstavili s slikami in kratkim komentarjem. 8 junij 1 ■ ■ .'? Kategorija: porabniška elektronika/telekomunikacije 1, 2: Posebno poglavje v tej kategoriji predstavljajo izdelki podjetja Apple, predvsem (že skoraj legendarni) iPod. Ta je tako navdušil žirijo, da je kar pet prijavljenih različic iPoda in njegovih dodatkov osvojilo zlata priznanja. Na sliki prilagamo družino iPod Nano in usnjen zaščitni etui izdelka. Oblikovanje:Apple Industrial Design Team, ZDA; Proizvajalec: Apple, ZDA. 3: Panasonicev SD-predvajalnik je najmanjši tovrstni izdelek na svetu, komisijo pa je navdušil z oblikovanjem in s kakovostjo. Oblikovanje: Panasonic Design Company, Ryoichi Yagi, Japonska; Proizvajalec: Panasonic, Japonska. 4: Sonyjev PCM-D1 linearni snemalnik uporabljajo profesionalci v glasbeni in odrski tehniki. Čeprav popolnoma digitaliziran, ohranja izdelek pridih analognosti. Oblikovanje: Sony Corporation Creative Center, Hiroki Oka, Japonska; Proizvajalec: Sony Corporation, Japonska. 5: Porast števila naprav z akumulatorskmi priključki je pogojeval zasnovo Belkinovega kompaktnega razdelilca. Oblikovanje: Innovation Design Group, Kenneth Mori, John Wadsworth, Barry Sween, ZDA; Proizvajalec: Belkin Corporation, Innovation Design Group, ZDA. Kategorija: računalniki Ocejev CAD-tiskalnik je najzmogljivejši na trgu, saj podpira kar šest zvitkov papirja sočasno, ima visoko hitrost tiskanja, robustno, a kljub temu mehko in zaobljeno obliko, sočasno Kategorija: oprema za dom in bivanje pa zadosti vsem zahtevnim ekološkim standardom. Obliko- Komplet nožev iz visokokakovostnega jekla je za boljšo vanje: Océ Design Team, Nizozemska; Proizvajalec: Océ Te- uporabnost nameščen kar na magnetno stojalo. Oblikova-chnologies Bv, Nizozemska. nje: Gollnick Design, Nemčija; Proizvajalec Solicut, ime iz-Tudi v tej kategoriji niso ostali brez nagrad izdelki Appla. delka Absolute ML. audaH Nekateri so to ostali celo življenje. CA D/C AM/CA E programska oprema Pno/ENQINEER za podjetja vseh velikosti, Enostavna uporaba. Hitro ufenje. Strokovna lehnicrta pomoč in vzdrževanje. Brezplačna slovenska knjižni ti standardnih elementov. Cenavi» najugodneje prehod na j D konstruiranje. Pridružile se največji sJovensh družini uporabnikov 3D CAD programske opreme. Vsakodnevno toč kot 1.2Đ0 inženirjev v 30D slovenskih proizvodnih podjetij. ProlENGIIMEER- 2.495C AUDAKd.o.o. Tbilisijslia uIlm 59,1000 Ljubljani tel: OI 200 40 50, fax: 01 423 47 0(j www Jirfa«,il, Info^auda* M 3 4 5 Kategorija: luči Viseči svetilki Bossa s potegom ohišja spreminjamo osvetlitev iz neposredne v posredno. Prilagajanje osvetlitve je prijetna igra in interakcija. Oblikovanje: Fernando Prado, Brazilija; Proizvajalec: Lumini, Brazilija. LED-reflektorji nemškega proizvajalca Zweibrueder za prikaz izjemno močne in svetle svetlobe porabijo skoraj neverjetnih 1,3 vata energije, njihova trajnost pa je kar 50-krat daljša od običajnih. Oblikovanje: Rainer Opolka, Nemčija; Proizvajalec: Zweibrüder Optoelectronics GmbH, Nemčija. Kategorija: medicinska in zdravstvena oprema Kategorija: razvedrilo in življenjski slog Digitalni termometer i-Temp je s svojo mehko in z zaob- Serija potovalnih pripomočkov Punch je bila na svojo 10. ljeno obliko zamišljen tako, da ponazarja materinsko skrb. obletnico osvežena z novimi kakovostnimi in s funkcionalni-Oblikovanje: Studio S, Japonska; Proizvajalec: OMRON HE- mi modeli. Punch je vedno kopi-ALTHCARE, Japonska. ran, a nikdar presežen. Oblikovanje Christian Reichert, Ivona Pop, Dörte Kelm; Proizvajalec: BREE Collection. Kategorija: embalaža Steklenica »smoothie« je prozorna in kar najbolj minimalistično potiskana, da se skoznjo čim bolje vidi naravni sok brez konzervansov, ki je smooth – zamegljen. Oblikovanje: Sona Krude; Nemčija; Proizvajalec: true fruits GmbH, Nemčija. Kategorija: transportna oprema Valjar, ki omogoča dober pregled nad obdelovano površino in izpolnjuje vrsto drugih zahtev po varnosti in funkcionalnosti. Oblikovanje: Ulrich Ewringmann, Boris Eickhoff, Hans-Peter Ackermann, Nemčija; Proizvajalec: HAMM AG, Nemčija. Zunaj kategorije: konceptni izdelki Kategorija: industrijska in objektna oprema Kategorija: pisarniška in poslovna oprema Trinožni plinski kuhalnik izhaja iz ideje dobrega ognja, ki ve- Drsna namizna žaga F 45 Elmo je modularni stroj, ki si ga Družina izdelkov Aline je s preprostimi oblikami in z estetiko dno spremlja človeka, zato nosi ime »bonfife«. Zasnova: Yu- lahko uporabnik poljubno prilagaja svojim potrebam. Obli- prosojnosti primerna za skoraj vsak prostor. Poleg drugih odlik ri Lee, Hong-ik University: Projektno oblikovanje: Jochiwon, kovanje: Andreas Struppler Design, Nemčija; Proizvajalec: so izdelki funkcionalni in udobni. Oblikovanje: Störiko Product Chungcheongnam-do, Južna Koreja Wilhelm Altendorf GmbH & Co. Design GmbH, Nemčija; Proizvajalec: Wilkhahn, Nemčija. 10 junij domen fras dogodki typo berlin 2007: music Pod naslovom Glasba je zvenela, donela in bobnela letošnja že 12. oblikovalska konferenca TypoBerlin, na kateri se je zbralo tisoč sto udeležencev, od njih več kot polovica iz držav zunaj Nemčije. Prišli smo poslušat in gledat, kako se prepletata glasba in oblikovanje. Razprodani mednarodno uveljavljeni dogodek je letos potekal na rezervni lokaciji Berliner Congress Center, streljaj od Alexsanderplatza. V treh dneh, od četrtka 17. do sobote 19. maja, se je v natrpanem urniku zvrstilo prek 50 predavanj, predstavitev, delavnic in glasbenih nastopov. Za nameček pa smo si ogledali še nemško premiero izjemnega dokumentarnega filma Helvetica. Četrtkovo popoldne sta odprla dva ameriška predavatelja. Steven Heller je kritik, avtor več kot 100 knjig s področja grafičnega oblikovanja in popkulture. Predstavil je opus Alexa Steinweissa, očeta ovitka LP-plošče. Steinweiss je bil umetnik z izjemnimi risarskimi sposobnostmi, oblikoval je več kot 800 albumov, leta 1946 pa je za Columbia Records skupaj s svojim svakom, tiskarjem po poklicu, izumil ovitek longplejke, takšnega, kot ga poznamo v veliko različicah še danes. S tem dejanjem je ustvaril medij, ki je spremenil vizualno podobo glasbe. Tom Gibbons je eden tistih zasvojencev, ki so za svojo veliko glasbeno zbirko, predvsem in tudi zaradi ovitkov, zapravili ogromno denarja. Danes se ob nakupu albuma v obliki datotek MP3 z iTunes počuti popolnoma oropanega skupnega doživetja, ki ga nudita ovitek in nosilec zvoka, saj spletne glasbene trgovine ponujajo pomanjkljive podatke: dovolj se jim zdi že samo naslovnica v sorazmerno slabi ločljivosti. Odločil se je, da to ne bo več tako; velikim igralcem na trgu je ponudil TuneBooks, orodje za interaktivni prikaz različnih dodatnih vsebin, ki bi podpiralo suhoparne datoteke MP3. Kakšen pa je potem danes videz on-line glasbe, se sprašuje Moritz »mo.« Sauer, spletni novinar, poznavalec spletnih založb, profesor novih medijev, ustanovitelj portala phlow.net. Glasba, ki jo brezplačno ponujajo spletne založbe, je brez videza, brez ovitkov. Predana je v uporabo na podlagi licence Creative Com- mons, zato Sauer poziva vse njene uporabnike, predvsem pa oblikovalce, naj v smislu solidarne izmenjave v verigi Free Music, Free Culture, Free Design s svojimi deli prispevajo k izboljšanju vizualne identitete tovrstne glasbe. Kako zelo pomemben dejavnik je grafično oblikovanje za glasbene projekte, nas je s številnimi primeri svojih realizacij prepričal nizozemski oblikovalec Piet Schre-uders. Popolnoma pa nas je prevzela zgodba o oživitvi glasbe iz filmov o Stanu in Oliu – Schreuders je njun velik oboževalec. Pred več kot 20 leti si je točno te glasbene podlage zaželel slišati v živo ali pa s plošče. In ker tega ni našel nikjer, je Steven Heller o začetniku LP-ovitkov Alexu Steinweissu junij 11 dogodki načrtno začel zbirati in zapisovati melodije, se povezovati z glasbeniki, med drugimi tudi z ansamblom The Beau Hunks. V neverjetni zgodbi, polni naključij in srečanj s številnimi ljudmi, povezanimi s skladateljem Leroyem Shieldom (avtorjem glasbe za Stana in Olia), mu je uspelo restavri-rati več kot 100 njegovih melodij. Zanje je seveda oblikoval tudi vse ovitke v slogu in duhu obdobja nemega filma. Horst Moser, avtor uspešnice o založniški grafiki Surprise me je nadaljeval petkov program predavanj. V kritičnem galopu in z izbranimi primeri je predstavil 50 let oblikovanja glasbenih revij Bravo, Salut les copains, Rolling Stone, Spin, Sounds, Spex, Mojo itd., poudaril smernice, stereotipe in prelomnici, ki sta zatresli tako oblikovalsko kot glasbeno sceno: ovitka za albuma Beatlov Sgt Pepper’s Lonely Hearts Club Band Petra Blakea in Revolver Klausa Voormanna. Mladi norveški oblikovalec Kim Hiorthøy že od vsega začetka sodeluje z majhno, neodvisno, a nadvse ustvarjalno založbo Rune Grammofon. Oblikoval je celo vrsto izjemnih in zelo nenavadnih ovitkov, za katere pravi: “Ne vem, ali je tako kot delam najbolj prav. Lahko bi bilo tudi čisto drugače. Sam mislim, da je glasba lahko zapakirana v kar koli.” Pa vendar so ovitki gotovo presežek tistega, kar cenimo kot prepoznavno obliko džezovske založbe ECM. The Beatles so glasbena skupina iz Liver-poola. Revolver je njihov najboljši album. Veliko glasbenih kritikov ga prišteva med najboljše albume prejšnjega stoletja sploh. Klaus Voormann je oblikovalec iz Hamburga. Tam se je leta 1960 spoznal z Beatli, jim leta 1964 sledil v London in leta 1966 narisal ovitek za Revolver, za katerega je prejel grammyja. Vse drugo je le še ena zgodba o uspehu. Po vrnitvi v domovino je leta 1979 produciral enega najbolj odštekanih hitov nemškega novega vala Da Da Da skupine Trio. Voor-mannove ilustracije in oblikovalske rešitve so naravnost osupljive, skoznje se na Be-atle odpirajo tudi povsem novi pogledi. Gerit Terstiege, urednik revije Form, ki je vodil večerni pogovor z umetnikom, je dodobra razvnel občinstvo, saj je večer končal s koncertnim posnetkom Lenno-nove skupine Plastic Ono Band, v kateri je Voormann igral bas. Danski duo Stupid, majhna ustvarjalna agencija, sta Daniel Gjøde in Lars Nackelmann. Delata grafiko v gibanju, promocijske kampanje, televizijske spote. In pri tem se neskončno zabavata. Sobotno dopoldne sta zato zagnala glasno, v slogu Just Add Noise in nedvoumno razložila čustveni pomen in fizično delovanje zvoka, hrupa in glasbe v grafiki v gibanju. Ne glede na njuno zelo sprošče- Odmor v glavni dvorani Berliner Congress Center Stojnica LinoType v nadstropju, odmor za kavo v pritličju no pojavnost je bilo predavanje načrtno razslojeno na raziskovalno in ustvarjalno dejavnost studia. Trdita, da je zvok nalezljiv. Svojo tezo o dolgočasnosti tega sveta brez zvoka pa dopolnjujeta s citatom Bruna Monguzzija: “Če kar naprej kričiš, ne narediš sporočanja nič boljšega. Samo odvzemaš in govor in šepet iz sistema. Zdi se mi, da je naša družba nekoliko glasna. Jaz pa bi v njo prispeval le nekoliko drobne tišine.” Koliko glasu pa je dala vizualnim komunikacijam okrog nas tipografija Helvetica, se v svojem dokumentarnem celove- černem filmu z istim naslovom sprašuje Gary Hustwit, punker, surfer, pisatelj, neodvisni založnik, producent in režiser doma iz južne Kalifornije. Pred večerno premiero nam je predstavil leto in pol trajajoč projekt in vzrok za njegov nastanek. “Obseden sem z dokumentarci in DVD- Interaktivna glasbena vsebina TuneBooks za skupino Sound of Superman 12 junij Klaus Voormann o ovitku Revolver dogodki medijiem. Na svetu obstajajo filmi o najbolj nenavadnih živalih, napravah, dogodkih. Nikjer pa nisem zasledil filma o tipografiji, ki je tako zelo vseprisotna in samoumevna. Preprosto: rad imam fonte in grafično oblikovanje, zato sem si želel videti film o tem. Pa sem ga naredil”. Helvetica je poklon tipografiji, ki letos praznuje 50-letnico obstoja, je film s preprostim konceptom in z izjemno sporočilnostjo. Slavni tipografi, kritiki in grafični oblikovalci (Vignelli, Brody, Spiekermann, Carter, Zapf, Carson, Crouwel, Sagmeister, Poynor ...) Helvetico in grafično oblikovanje razložijo z različnimi pogledi in stališči, Hustwit pa jih mojstrsko sestavi v poučno 80-minutno potovanje okrog sveta. Tipografija je pisana oblika jezika, pravi Ellen Lupton. Odlični film navdušujoče razlaga to čarobno povezavo. Ekipa Fontshopa je sicer že nekoliko ru-tinirano in brez zapletov izvedla eno vodilnih svetovnih oblikovalskih konferenc, a je bilo tudi tokrat tako, da je Typo Berlin znova postregel z veliko raznovrstnostjo in presežki znotraj teme. Vpliv ovitka na obliko naslovnice Voormannova oblika za kompilacijo del Beatlov v začetku devetdesetih let Moritz »mo.« Sauer; prednost spletnih založb je v CC-ju Glasbeni bogovi na naslovnicah revije Roling Stone (iz zbirke H. Moserja) junij 13 tema: barve vojko pogačar o barvah in barvni harmoniji Izjemno široko področje tematike barv postaja zadnjih nekaj desetletij »top tema« znanstvenega zanimanja in ta »stampedo« se v zadnjem desetletju le še stopnjuje in širi! Tema o barvni harmoniji pa je razmeroma specifična in se umešča v polje subjektivnega izvora, za katerega pa v tem trenutku morda še niso izpolnjeni vsi potrebni pogoji, da bi o njem lahko govorili kot o jasno izoblikovani fiziognomiji z določenimi zakonitostmi. Antal Nemcsics na odprtju konference o barvnih harmonijah v Budimpešti, avtor asimetričnega, 48-barvnega Colo-roida. Zagata tiči predvsem v nezadovoljivo določenih barvnih sistemih, ki so podlaga za urejanje sistematike harmonij. Trenutno pa na tem področju še ni soglasno sprejetega barvnega modela, ki bi zadovoljil vse pojavne kompleksnosti barv v resničnosti, kaj šele v domeni interpretativnih modelov. Gre namreč za to, da barve obstajajo le v polju interpretacij odbite svetlobne energije, ki pade v naš organ za vid. Torej govorimo na eni strani o modelih, ki opisujejo fizikalne lastnosti svetlobne energije v vseh pojavnih oblikah preden in ko pade na mrežnico ter se začne proces zaznavanja, pa vse do točke, ko se ta zaznava interpretira v naši možganski skorji. Od tu naprej se začne polje psiholoških in filozofskih interpretacij, ki temeljijo na dediščini tradicionalnih izročil, ki v glavnem gradijo na spornih fizikalnih predpostavkah (npr.: Itten, Goethe) in seveda s tem posledično na napačnih sklepih, ki se kažejo v deformiranih interpretacijah harmoničnih razmerij. Torej, če poenostavim, imamo vsaj dva zorna kota opisovanja fenomena barve: 1. prvi je fizikalno polje, ki obsega vse od opisa stimulusa in s tem povezane fizike naravnega sevanja svetlobne energije in pogojev optičnega videnja do umetno ustvarjenih stimulatorjev, kot so zasloni, projektorji in vsa umetna svetila, sijala itd. ter sama fizika in fiziologija gledanja, sprejemanja, kodiranja signalov in nato prenos le-teh v naše možgane; 2. drugi zorni kot pa je barvnoslikovni prikaz podatkov v naši možganski skorji, ki odpira široko interpretativno polje psihologiji, filozofiji (fenomenologiji, semio- tiki) v organizaciji barvnih sistemov, na katerih potem temelji področje doživljanja, interpretacije in same komunikacije z barvami. Znanost se počasi približuje vse bolj natančnemu fizikalnemu opisu fenomena svetlobne energije kot zunanjega modela – stimulusa, na podlagi katerega vidimo in imamo potem lastne interpretacije v barvah. Ta zgodovina različnih interpretacij sega daleč v preteklost in tako smo priče različnim modelom, ki kot jezikovna grama- tika uzakonjajo za določen čas naše predstave o barvah. Če ilustriram bistvo problematičnosti opisovanja barvnega prostora s preprosto otroško risbo glavonožca: otrok nariše glavo preprosto kot krog, na katerega obesi še okončine, pike nariše za oči, črte pa za nos, usta in lase. Čeprav vemo, da ni nobena glava okrogla, je tako posplošeno abstrahi-ran način interpretacije človeške figure za otroka morda edina mogoča oblika izražanja na tisti razvojni stopnji dojemanja. In če to analogijo prenesemo na področje barv, lahko razumemo, da so geometrični modeli le poizkus poenostavljene interpretacije zapletenosti barvnega prostora. Če je Guttenbergov izum tiska pripomogel k hitrejšemu razvoju pismenosti in slovnice, pomeni današnja računalniška tehnologija podoben predpogoj za razvoj kulture slikovne in barvne komunikacije. In za to je potrebno izpopolniti nekaj osnovnih izhodišč, med katere sodi, v fizikalnem smislu, enoten model barvnega prostora kot sti- Slika 1: Strnjen kompleks razmerij med fizikalnim in filozofskointerpretativnim sektorjem 14 junij kaj dobim H naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 za vse naročnike klika www.klikonline.si/prodaja.aspx spletna prodajalna, kjer lahko ceneje kupite programe, ki jih vsakodnevno uporabljate pri svojem delu: programe podjetij Adobe, Corel, QuarkXPress ter ArchiCAD, Artlantis, Piranesi in SketchUp programe lahko naročite s pomočjo naročilnice v reviji ali na www.klikonline.si dodatne ugodnosti! plačana po pogodbi št. 59/1/s V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je mož- na le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana 15 junij aa3 projektiranji oblikovanji digitalni medi ,m ia|izacija & animacij; Novi KLIK najdete na prodajnih mestih Dela prodaje, knjigarnah MK - Konzorcij, Vale-Nov; na Wolfovi ulici v Ljubljani, knjigarni Goga v Novem Mestu ter knjigarni v Kibli v Mariboru. Vsebino nove številke najdete tudi na www.klikonline.si [naročilnica na klik] nepreklicno naročam(o) klik od številke: 89 junij 2007 ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ... 90 julij | avgust 2007 poštna številka, pošta način plačila ................................................................ položnica ......................................................................... račun kaj dobim naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? oženo naročilni po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 davčna številka (zavezanci) Slika 2: Velikokotni barvni krogi Major Slika 3 Slika 4 mulus, na drugi strani pa področje barvne sistematike interpretativnih modelov, na katerih temelji potem skladnje barv. Torej je v tem pogledu zelo pomembno, kakšna so barvna razmerja v barvnem krogu, na podlagi katerih potem izpeljujemo harmonična razmerja. Predlog tipološke sistematizacije barvnih krogov je izdelan na bazi kotnih razmerij med barvami in definiran z geometrično vrsto velikokotnih (Major) in malokotnih (Minor) razmerij med barvami. Velikokotni barvni krog je sestavljen iz dveh parov nasprotnih barv in enega akromatskega para, vsi koti v vseh smereh pa so α. = 90°. Ma-lokotni barvni krog je sestavljen iz treh nasprotnih parov barv pod kotom α. = 60° v horizontalni ravnini in enega akromatskega para. Vse druge izpeljave barvnih krogov potem temeljijo na teh dveh osnovnih izhodiščih kotnih razmerij med barvami. Velikokotni barvni krogi Major (slika 2) temeljijo na geometrični vrsti, 4-, 8-, 16-, 32-, 64-delni delitvi barvnega kroga, maloko- tni barvni krogi Minor pa na 6-, 12-, 24-, 48-delni delitvi barvnega kroga. Primerjava barvnih krogov iz ene in druge geometrične vrste kaže na očitne razlike v barvnih vrednostih nasprotnih parov, kar se mora gotovo potem poznati v drugačnih harmoničnih rezultatih, saj so izbrane nasprotne barve na različnih kotnih smereh različne in zato sestavljajo različne dvo-, tri-, štiri-, petin večzložne barvne kombinacije itd. Še prepričljivejšo primerjavo nam nudijo primeri izpeljav barvnih palet iz obeh barv- tema: barve nih sistemov, Major (slika 3) in Minor (slika 4). Shema palete 3 a temelji na treh razlikovalnih opozicijah: R–G sta na osi x-ravnine, Y– B na y-osi in W–K na osi z-ravnine, barvni kot pa je α. = 90°. Minipaleta (slika 3 b) hladno-tople in svetlo-temne opozicije barv je že zmožna oblikovati prvi najmanjši mogoči celovit barvni sistem z vsemi potrebnimi lastnostmi! Minipaleta (slika 3 c) temelji na vertikalni istokotni razširitvi osnovnih barv za eno stopnjo v osvetljeno (L = 70 %) in eno v temnjeno smer (L = 30 %). Vsak barvni odtenek je sorazmerno enake svetlobne vrednosti kot akromatski ton. Skratka, že sama črno-bela (W–K) relacija nam predstavlja osnovni princip: bela predstavlja osvetljene, črna pa temnjene, senčne barve. Tako predstavlja rumena »svetljeno« barvo nasproti rdeči kot »temnjeni« in podobno zelena proti modri. Paleta (slika 3 d) je sestavljena iz treh kock, kjer že lahko opazujemo zametke zmožnosti treh parov barv po opisovanju prostorskih fenomenov. Paleta (slika 3 e) je sestavljena iz 5 kock. Vsaka je sestavljena iz treh odtenkov, vzetih iz palete 3c. Barve kažejo svojo zmožnost logičnega trirazsežnega razlikovanja stranic kock ali drugih trirazsežnih predmetov. Tak princip barvne modulacije je bil uporabljen že v obdobju srednjeveškega grboslovja, v iluminacijah in slikarstvu, znan kot princip slikanja z lokalno barvo. Po enakem postopku so razvite palete v primeru malokotnega mini barvnega sistema – Minor (slika 4), kjer je osnovna razporeditev nasprotnih barvnih parov zaradi barvnega kota α. = 60° v horizontalni ravnini nekoliko spremenjena: G–M in C–R so simetrično enako odmaknjeni od osi x- in y-ravnine, Y–B sta na osi y-ravnine in W–K na osi z-ravnine. Prikazan primer (slika 3) kaže na očitne razlike v barvnih smereh od predhodno prikazanega (slika 4). Oba primera, Major in Minor, predstavljata najmanjša kompletna barvna sistema in vsak zase pomenita začetek geometrične vrste, na podlagi katere lahko potem tvorimo različne harmonične kombinacije, ki imajo nekoliko različen značaj. Njuna moč razlikovanja in označevanja je absolutno maksimalna, vsaka naslednja razširitev palete barvnega kroga pa se sicer izraža z večjim številom barvnih kombinacij, a z višanjem števila se manjšajo barvni koti in s tem razlike med barvami in to zmanjšuje njihovo sposobnost nedvoumnega razločevanja. Čeprav se zdi množica barvnih tonov, ki jih lahko dandanes ustvarimo, predstavimo in ponovimo, izjemna, saj pomeni več milijonov odtenkov za naše predstave skoraj neskončno število možnosti, se ob tem porajajo seveda tudi omejitve. Več junij 17 tema: barve vojko pogačar Slika 5 Slika 6 kot je tonov, manjša je njihova razlikovalna moč, kar se pokaže v testu (slika 5). Iz vsega naštetega sem oblikoval prepričanje, da je 12- oziroma 16-barvni krog naravni vrh človekove sposobnosti naravnega razločevanja med barvnimi odtenki, pogojen z naravnimi ciklusi, ki nam stalno spreminjajo svetlobne pogoje, ki bistveno vplivajo na naše opazovanje in opažanje, saj vemo, da so barve le prevod in interpretacija svetlobne energije, ki pade v naše oko. Če pa k temu dodamo še fenomen psihološko-fiziološkega kontrastiranja in prilagajanja barvnih tonov v našem možganskem središču, je nedvoumno »objektivno« barvno identificiranje večjega števila barv pod velikim vprašajem. Da bi preveril verodostojnost nedvoumnega barvnega razlikovanja posamezne palete, sem naredil preprost test s štirimi in dvanajstimi barvami na različnih barvnih podlagah. Test s štirimi barvami je pokazal, da imajo te štiri osnovne barve na kateri koli barvni podlagi nedvoumne razlikovalne lastnosti; torej jih lahko vedno prepoznamo in ločimo, za katero barvo gre. Pri testu z 12 barvami pa se je takoj pokazalo, da barve na eni ali drugi barvni osnovi ne deluje- jo več tako identično in jih ne prepoznamo več tako zanesljivo, kar pomeni, da s kompleksnostjo in z večanjem števila različnih barvnih tonov raste negotovost pri prepoznavanju le-teh oziroma se njihova nedvoumna razlikovalna lastnost izmika in beži. Konec aprila sem prisostvoval kongresu o barvnih harmonijah, ki se je odvijal v elitni zgradbi Akademije za znanost na obali Donave v Budimpešti. »Spiritus agens« celotnega kongresa je bil Antal Nemcsics s sodelavci, ki se je lotil organizacije konference morda prav z namenom, da opozori na problematiko barvnih harmonij kot posledico barvnih sistemov. In v tem smislu je predstavil svoj Coloroid – 48-barvni model, ki ga je razvil že pred desetletjem, ga v tem času podprl s številnimi elementarnimi opazovanji, preizkusi in s testiranjem izjemno velikega števila ljudi ter na koncu izdal še izjemen digitalni programski model. Gre za asimetričen model, ki je po moji presoji prišel najbliže idealnemu opisu interpre-tativnega modela integriranega barvnega prostora. Po številu osnovnih barv in drugih lastnosti temelji na geometrični liniji Minor. Glede na asimetričnost in barvni obseg 48 osnovnih tonov pa je njegova uporaba go- tovo ustvarjena le za računalniško procesiranje! Če na primer pomislimo le na barvni prostor RGB, ki temelji na 255-stopenjskem sistemu razlikovanja: kako silno ta sistem mešanja omejuje naše predstavne zmožnosti. Človekovo vrednotenje namreč temelji v glavnem na naših desetih prstih, torej na desetiškem sistemu, vse drugo pa je bistveno težje razumljivo in predstavljivo. A ker smo v dobi prevlade računalnikov, se ne bojim, da ne bo nekoč ta sistem vpeljan v grafična programska orodja. Potem bo postalo tudi barvno skladanje neznosno preprosta ustvarjalnost! A do tam je še veliko preprek, predvsem v že grajenih sistemih, kot so Pantone, NCS, RAL, ki se še nekaj časa ne bodo pustili motiti na prestolu poslovne uspešnosti. Slikovit dokaz te trditve je, da se ob vseh dokazih sodobne znanosti, da so Ittnovi barvni modeli, za katere je znano, da jih niti sam avtor ni znal uporabiti, saj je iz njegove prvotne rdeče in drugotne modre nemogoče zmešati terciarno vijolično, popolnoma zgrešeni, pa se vendarle ne umaknejo iz šolskih učbenikov in učnega gradiva večine šol v svetu! Pravzaprav je imel že zato pri pripravi svoje knjige velike težave, saj je moral osebno intervenirati pri mešanju vijolične, po nekaterih virih pa je celo sam mešal vijolično iz barve, kot je Magenta, ki pa je kljub tej pozitivni izkušnji ni znal ali hotel vključiti v svoj barvni sistem. V njegovem času je znanost takrat že definirala CIE-LAB-ov model barvnega prostora in tiskarji so na veliko uporabljali sistem CMYK barvnega mešanja na refleksnih podlagah. Torej, postavlja se vprašanje, ali je bil tako velik ignorant ali pa je bil tako idealistično zaslepljen s svojo teorijo! Zanimivo je, da je v določenih teoretičnih, abstraktnih zasnovah teorija o harmonijah dobro zastavljena, a v izvedbenih modelih, na katerih temelji izpeljava le-teh, pa je prava katastrofa! A tak je pač naš svet, da se vsakdo, ki je na položaju, krčevito drži tradicionalnih vzorcev, pa čeprav že vsi ptiči čivkajo o spremembah in pomladi. A posel je le posel, čeprav zamišljen na napačnih predpostavkah in najbrž predvsem takrat, ko in dokler še prinaša dobiček! In do takrat bo komunikacija v našem vse barvitejšem svetu še vedno polna jecljanja, slovničnih nesmislov in podobnih otroških nemarnosti! 18 junij ira zorko tema: barve – intervju re-evolucija arhitekture Z Iro Zorko sva se pogovarjala v toplem majskem popoldnevu, v zelenem objemu njihovega družinskega vrta na Mirju, kjer je v sredini magnolija ohranila še nekaj aprilskih cvetov. V tem mirnem delu središča Ljubljane ustvarja arhitekturo, ki je s premišljenimi potezami in z obravnavo pustila močen pečat človeka, ki v svojem delu odraža svoje kritično in celostno razmišljanje vpetosti arhitekture v družbo in okolje. I V Sloveniji ste postali znani I predvsem s postavitvijo lesene brvi v središču Ljubljane. Kako se vam je porodila ideja za postavitev lesenega mostu med Tromostovjem in Šuštarskim mostom? Nastanek brvi je lep primer priročne, improvizirane arhitekture, ki je tako lahko nasta- Pripravila: Mateja Kurir Borovčič la le v tako burnem času, kot je bilo zgodovinsko dogajanje ob osamosvojitvi. Že med študijem me je vznemirjala misel o ustreznem mostu na tem mestu, vendar je bil moj prijatelj iz seminarja, arhitekt Tine Gorenčič, tisti, ki me je opozoril na lesene nosilce, s pomočjo katerih so takrat obnavljali Tromostovje. Ideja je bila torej njego- Predlog Ire Zorko za postavitev novega mostu pri Zlati ladjici, ki bi nadomestil obstoječo leseno brv, delo Ire Zorka in arhitekta Tine Gorenčiča. Fotografija: arhiv avtorja. va. Vzela sva meter, zlezla dol in ugotovila, da nosilci ustrezajo razpetini med Gerber-jevim stopniščem in Ribjim trgom. Lesena brv je tako dodala manjkajoči člen na osi, ki povezuje najpomembnejši zgradbi v državi in prestolnici, parlament in mestno hišo. Pozneje sem na povabilo občine pripravil predlog za trajnejšo brv na tem mestu. Projekt jim je bil menda všeč, a so se potem odločili za obnovo obstoječega, ki pa je bila žal izvedena materialno in oblikovno neustrezno. Za trajnejši most bo zato kmalu potreben natečaj. I Tokratna številka revije Klik je namenjena barvam, ki žarijo na Mladinskem hostlu Celica, ki ste Barvno fasado Celice na vzhodu objema vrt, ki se odpira v notranjosti v manjši prostor za srečanja in v arabsko čajnico. Fotografija: arhiv avtorja. Levo: Prenova vojaškega zapora in oblikovanje Mladinskega hotela Celica je delo arhitektov Ire Zorko in Janka Rožiča, društva Sestava ter prek 50 umetnikov in arhitektov, ki so sodelovali v procesu. Nekdanji zapor na Metelkovi se je spremenil v živo mladinsko središče, kjer se vsak dan srečujejo ljudje iz vseh vetrov. Na sliki je vrt na zahodnem delu, nad katerim so vidne barve celic iz zgornjih nadstropij. Fotografija: arhiv Ira Zorko. junij 19 tema: barve – intervju ga sooblikovala z Jankom Rožičem. Kakšno vlogo so barve igrale pri zastavitvi te arhitekture? Barve so bile smiseln, preprost in najbolj neposreden izraz notranje in vsebinske preobrazbe stavbe, predvsem zaradi odločitve, da kar čim manj posegamo v osnovno konstrukcijo zgradbe. Hoteli smo obdržati substanco, ki se danes žal le redko spoštuje: vidimo, da se Hotel Palace lahko podre, Šumi se lahko podre, Kolizej je v nevarnosti, da bo šel v rušenje. Obnašamo se tako, kot da bi pozabili, kaj je neka materija doživela skozi čas. Hostel Celica je dokaz, da lahko ta energija, če si do nje spoštljiv - pa čeprav so bili dogodki v tej stavbi res tragični - ohrani neko globinsko resonanco, ki je nobena moderna tehnologija ne more na novo zgraditi. Vzhod ima za duhovno patino materiala posebno ime in temu marsikje posvečajo veliko pozornost. Nam pa se viharji 20. stoletja še danes maščujejo, saj smo očitno postali precej neobčutljivi za to posebno kakovost trajanja. I Kako ste pripravili izbor barv I za Celico? Pri Celici smo se trudili razumeti in spoštovati preteklost ter zato previdno odstirati odtise časa. Ko smo luščili omet v posameznih celicah, smo naleteli na zapise veliko usod, ki so bile vsakič znova pobeljene in premazane. Stavba je bila na zunaj že prej rjasto rdeča, to zbito in zamolklo paleto smo raztegnili v mavrico. Janko je pozneje ugotovil, da smo se z izborom infrardeče za spodnji in ultravijoličaste barve za zgornji del stavbe po naključju dotaknili dna in neba vidnega spektra. V notranjosti je Celica v barvnem smislu nedokončana, odprta za dopolnjevanje, ohranila je svojo belo sobo, kakor se v tradicionalnem vzhodnem slikarstvu imenu- je področje slike, kamor lahko obiskovalci vpisujejo svoja doživetja. V mansardi smo v osnovnih barvah spektra označili vertikale dimnikov, pri čemer so se s tenkočutnim odzivanjem na spreminjajoče se svetlobne pogoje izkazali abstraktni slikarji. Tako lahko danes občudujemo galerijo slik. Ironično, slikopleskarji, ki so bili predragi za to delo, so nad dosežkom pozneje baje vihali nosove; slikovit dokaz, da nas »perfekcija«, ki jo je sodobnost polna, oddaljuje od življenja in da nihče v prostoru ne more nadomestiti vloge umetnika. Izkoriščam priložnost za apel, da se tudi v Sloveniji, vsaj pri javnih naročilih, dosledno namenja odstotek gradbene vrednosti vsakokratne naložbe za umetnost. ■ Kako ste dobili idejo za arabsko kavarno? Program in stavba sta to nekako sama nakazovala, hiša je namreč postavljena na osi sever - jug. Za popotnika je pomembna orientacija. Osrednji hodnik deluje tako kot igla na kompasu, program pa smo razporedili tako, da pomaga pri razbiranju smeri neba. Zato imamo na vzhodu odmev vzhodne kulture, konkretno - čajnico, v kateri se sezujemo. V sredino smo postavili bolj domače oblikovan prostor, z bolj gostilniškim značajem, ter na zahod restavracijo s sodobno konstrukcijo in cyber caffejem. ■ Celica je požela že številne nagrade in ima še vedno dnevno vodene oglede. Ustvarjalci si bolj kot nagrad želijo novih priložnosti za delo. Ogledi še zdaj potekajo dnevno, in sicer ob 14. uri. To je del namena stavbe, ki je poleg popotniškega prenočišča tudi galerija in muzej. Prve mesece sva z Jankom izmenično skoraj vsak dan vodila oglede, osebno jih še, če kdo za to izrazi poseben interes. kdo je ira zorko? Ira Zorko je leta 1992 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Za postavitev lesene brvi v središču Ljubljane je skupaj s Tinetom Gorenčičem istega leta prejel študentsko Plečnikovo nagrado. Od leta 1994 opravlja prakso arhitekta v svobodnem poklicu in hkrati redno objavlja v časopisih in strokovnih revijah. Kot soustanovitelj je bil deset let član Odprtega kroga in pa skupine Sestava, ki je leta 2004 prejela Župančičevo priznanje mesta Ljubljane za umetniško in arhitekturno preobrazbo nekdanjih vojaških zaporov v Mladinskem hotelu Celica. Naravo prostora in arhitekturno tradicijo razume kot živ jezik, ki ga je mogoče na sodoben način negovati in dopolnjevati. I Z Metelkovo imate verjetno I poseben odnos, ker ste sodelovali pri njenem zavzetju. Kako danes razumete zavzetje Metelkove in ali mislite, da je poskus oblikovanja umetniškega skvota uspel? Kaj menite o drugih podobnih iniciativah, na primer Rogu? Metelkova je zgodba ene generacije -pri Rogu je že prisotna druga, kar kaže na to, da ima vsaka vizija in akcija svoj ciklus in da vsaka generacija rabi danes preizkus v stvarnem, javnem prostoru, ki ga lahko sama kreativno sooblikuje. Ob posebnem ambientu in atmosferi res številnih dogodkih in vsebinah, ki jih v mestu sicer ne bi bilo, je velik dosežek Metelkove preobrazba celotnega območja v prostor kulture. I Prejšnja številka revije Klik je bila posvečena ekologiji in trajnostnemu razvoju. Kako vi razumete koncept trajnostno usmerjene arhitekture? Trajnostni element v arhitekturi je, da se da vse skupaj narediti z veliko manj, kot smo na začetku mislili. V najbolj drastičnih primerih lahko celo ugotovimo, da ne da potrebujemo ničesar bolj novega, kot je nov pogled na to, kar obstaja, in da je to je ena od bistvenih stvari, ki si jih danes lahko privoščimo. I Ali bi se potem lahko navezali I na Corbusierovo misel iz dvajsetih let, ki pravi, da ali se bo arhitektura spremenila ali pa bo potrebna revolucija? Ali smo spet na prelomu neke dobe, ki odpira isto vprašanje? Sam sem prišel do besede, za katero mislim, da nam lahko pomaga rešiti ta paradoks. To, kar danes potrebujemo, je re- Najvišje nadstropje Celice je hommage nekdanjim podstrešnim shrambam več stanovanjskih meščanskih hiš v Ljublja-Pri prenovi hiše v Piranu je avtor izhajal prav iz barv, ki so v prepletu z lesom vidne v vseh prostorih stavbe. Na sliki sta prikazana ni ter spaja les in barve. Fotografija: arhiv dnevna soba in detajl kamina na zunanji terasi. Fotografija: arhiv avtorja. avtorja. 20 junij tema: barve – intervju Načrt hiše v Piranu, avtor Ira Zorko. Prerez Mladinskega hotela Celica. Načrt: arhiv avtorja. evolucija. Od revolucij smo že utrujeni, po drugi strani se nam zaradi neodzivanja na potrebne sprotne spremembe ves čas dogajajo. Evolucijska komponenta bi našim poskusom vsakokratnega obračanja stvari na bolje, še posebej v smislu dolgoročnega ekološkega preživetja planeta, dodala disciplino teka na dolge proge. Nanjo kot da smo pozabili, saj že mislimo, da smo sami sebe ustvarili. Dejansko smo veliko bolj odvisni in povezani s procesi narave, z dolgimi ciklusi človekovega razvoja kot tudi posameznih kultur in civilizacij. ■ Sodelovali ste na številnih natečajih, doma in v tujini, med njimi tudi za spominsko obeležje po 11. septembru v New Yorku. Kako ste oblikovali svojo rešitev in zakaj ste se odločili za tako vsebino? Zgodilo se je tragično strmoglavljenje še ene od politikov umetno hranjene družbene iluzije, zaslepljene z lastno fascinacijo, ki je skrivala pravo sliko razmer in lastnih rav- nanj v svetu. V številnih filmih se je izzivala, napovedala in slutila možnost katastrofe. Vzroki za dogodek so obstajali. Če bi jih razumeli in jim posvečali vsaj toliko pozornosti, kot jo je politika takrat in še danes moči in manipulaciji, bi jih verjetno lahko preprečili. Zdelo se je, da je bil Daniel Liebeskind edini izmed vabljenih arhitektov, ki je to razumel. Nad še odprtim grobom ni hotel postaviti še večje in še višje zgradbe, ampak je s stavbami naredil krog in dal tako mestu višine možnost za trajnejši in predvsem globlji premislek. Moja osnovna misel je bila dopolnjujoča, nadaljevati procesijo v spirali navzdol, vendar še precej golobje od spomina na nesrečne žrtve in pogumne reševalce. Na čem pravzaprav lahko stoji ameriška zgradba? Prav na dnu smo našli tišino dežnih kapelj, jezerce na granitni skali, Indijance, varuhe štirih ras, mogočno geologijo enega od vogalov planeta. ■ Živimo v družbi izobilja in potrošnje. Kakšno je po vašem mnenju stališče, ki bi ga morala arhitektura v taki dobi zavzeti? To je kot obilje prezrelega sadeža, mislim, da nam je od tega sladkorja že vsem po malem slabo. Arhitektura predstavlja zelo majhen delež novejšega grajenega okolja, to pa v primerjavi s starejšimi obdobji tudi ni prav kakovostno. Podobna je majhnim semenom, ki lahko le ob ustrezno ugodnih pogojih vzklijejo v novo prevladujočo kakovost. Vse preveč je gradnje samo zaradi denarja, prostor spreminjamo v sredstvo, v surovino, kot sta za našo civilizacijo še vedno železo in nafta; dolgoročnejše posledice in učinki nas ne zanimajo. Kje sta šele duša človeka in veselje v sobivanju? Pa bi morala biti na samem začetku. Zato omenjam re-evolucijo. Življenje je treba postavljati na noge. Arhitekta zato v tem trenutku vidim kot inovativnega katalizatorja družbenih sprememb, zagovornika obstoječe in pobudnika nove kvalitete v prostoru, takšne, ki izhaja iz celovitejše presoje okoliščin, iz bolj neposrednih, z naravo bolj povezanih, pa čeprav morda še neimenovanih človekovih in družbenih potreb. I Kateri je po vašem prepriča-I nju najbolj samobiten element arhitekture, ki ga ta ne sme zastaviti za nobeno ceno? Ali bi se strinjali s trditvijo, da je arhitektura dobra oziroma presežna takrat, ko je blizu poetičnosti? Arhitektura je vselej v odnosu, v odzivanju do življenja. V marsičem je tudi posledica in ogledalo družbenih vrednot. Vendar si arhitekt danes naj ne bi nehal prizadevati za pametnejše, lepše, bolj eko-logične, eko-nomične, so-naravne, celovitejše, socialno pravičnejše pa tudi trajnejše reši- tve problemov. Poetičnost je ena izmed izraznih možnosti arhitekture, ki mi je zelo blizu, a verjetno ni povsod na mestu in morda ni odločujoč pogoj za dobro arhitekturo. I Kateri arhitekti oziroma misleci so vas v preteklosti in danes najbolj navdihovali? Če se omejimo le na arhitekturo, je name na začetku vplivala starejša generacija teoretikov od Mumforda in Scullya, Gideona do Rykverta in pozneje Frampton. Zaradi Marka Šlajmerja in knjig Dušana Grabrija-na sem verjetno sploh šel študirat arhitekturo. Po študiju so bili pomembni opažanja in pogovori s prijatelji v Odprtem krogu. Pred kratkim sem z veseljem prebral Competing Visions Akosa Moravanskega še posebej poglavja, ki se dotikajo Plečnika, o njem imajo številni avtorji v zadnjem času nova, navdušujoča videnja. Arhitektov je preveč, da bi jih našteval in ne sodijo prav med zvezde. Na Finskem, od koder sem se pravkar vrnil, so me znova prevzeli Aalto in njegovi predhodniki. Dela, ki jih je ustvaril v paru z Aino in Elisso, nam v polni meri in povsem telesno vračajo občutek za mero in merilo narave in človeka. Zelo smo se oddaljili od tega in skoraj v vsem podlegli tehniki in ekonomiji »pomanjkanja«. Tisto, kar v resnici pogrešamo, pa je, vsaj tako se zdi, ko smo v stiku s to arhitekturo, zelo blizu. Še bolj kot ti precej redki biseri sodobne arhitekture me najbolj vznemirjajo trdoživi tradicionalni prostori starejših obdobij. Pred kratkim umrli mentor na seminarju, arhitekt Miloš Bonča, nas je ob koncu tedna redno usmerjal na kakšne posebne tudi odročnej-še, predvsem pa dolgožive kraje … V Sloveniji jih je kljub eroziji časa na srečo še nekaj. Topografija nas ščiti. junij 21 material: plastika irena hlede plastika ni več »plastična« Količine izdelkov, narejenih iz različnih plastik, so ogromne in že skoraj neobvladljive. Še bolj neobvladljivo pa je vprašanje, kako bomo v prihodnosti reševali težavo teh istih izdelkov, ko bodo obležali na različnih odpadnih deponijah. Težava odpadnih materialov grozi, da postane ena največjih človeštva. Posledično trg obnovljivih materialov nenehno raste, poleg do zdaj obstoječih obnovljivih kartonov in papirjev se pojavljajo še drugi, kot so steklo, jeklo, aluminj in seveda plastika. To pa pomeni, da ne sme biti več plastična, izdelana iz petrokemičnih surovin, ampak je treba iskati nadomestke iz narave, ki jih bomo lahko pozneje tej tudi vračali – reciklirali. Ročno izdelana vaza iz 100-odstotno recikliranega papirja. primer, le 20 odstotkov, podobno kot večina drugih rastlin. Škrob izločijo iz koruznih zrn s pranjem, filtriranjem in s sušenjem, da se pretvori v bel prah. Škrob so že do zdaj dodajali pri izdelavi embalažnih materialov polietilenskim filmom, da so postali lažji. A takšen material še vedno ni bil bio in razgradljiv, zato je bilo treba iskati nove rešitve in ena izmed njih je Mater-Bi, na škrobu zasnovana plastika, ki jo je razvilo podjetje No-vamont S. P. A. v Italiji. Podjetje Novamont Dolgo časa je plastika veljala za nekak ev-foričen material – bila je cenena, preprosta za pridelavo in obdelavo ipd. Danes se vse pogosteje sprašujemo, kako se je bomo rešili, saj je po večini težko ali popolnoma nerazgradljiva v okolju. Zato se intenzivno iščejo rešitve, kako ta isti material narediti iz surovin, ki so razgradljive in bioobnovlji-ve. Izdelki iz petrokemičnih surovin niso več primerni, najnovejše raziskave pa kažejo v smeri uporabe naravnih sestavin – škroba, beljakovin, proteinov ipd., ki jih najdemo v različnih žitaricah, stročnicah ali drugih rastlinah. Mater-Bi – bioodgovor Zgoraj opisane težave so pogojevale razmišljanja, da je treba izumiti ali odkriti surovine, ki bi čim uspešneje nadomestile petro-kemične. Ponujenih rešitev je bilo kar nekaj in kot ena uporabnejših se je izkazal škrob. Škrob je naravni polisaharid, sestavljen iz glukoznih molekul. Sestavina glukoze je tudi celuloza, ki omogoča trdnost rastlinskih stebel in listov. Škrob vsebuje krajše molekulske verige kot celuloza in ima drugačne vezi med sladkornimi molekulami. Najpogostejši sestavini škroba sta amiloza (z linearnimi vezmi) in amilopektin, katerega vezi so bolj razgrajene. S kemično obdelavo lahko škrob pretvorimo v material, ki je primerna primarna surovina za izdelavo različnih izdelkov, ki so prav tako uporabni in privlačnega videza kot podobni petroke-mičnega izvora, a biorazgradljivi in do okolja prijazni. Najprimernejša rastlina za pridobivanje škroba je koruza, saj njena zrna vsebujejo kar 60 odstotkov škroba, krompir pa ga, na Nekaj izdelkov iz materiala Mater-Bi. so skupno ustanovili znanstveniki in podjetniki prav zato, da razvija in trži plastiko, izdelano iz biorazgradljivih materialov oziroma predvsem iz škroba. Mater-Bi je narejen iz koruznega škroba, ki mu z dodajanjem makromolekul spremenijo strukturo. S tem je postal odporen na vodo in uspešno nadomešča izdelke iz petrokemičnih surovin. Podjetje ga izdeluje v obliki polsurovine kot granulat in trži za nadaljnjo predelavo izvajalcem konč- nih izdelkov. V sodelovanju z njimi in glede na potrebe končnih izdelkov ga tudi prilagaja. Biorazgradljiva surovina je uporabna v vseh najpogosteje uveljavljenih proizvodnih sistemih, tako pri proizvodnji filmov in pen kot tudi pri brizganih modelih ali termičnem preoblikovanju. Izdelki so primerni za pre-hrambne izdelke vključno z oljem, njihova edina slabost je le, da po daljšem času postanejo premočljivi. Mater-Bi je bil razvit kot 22 junij Belgijski Delhaize in italijanski Finiper uporabljata polimer NatureWorks za izdelavo embalaže sveže hrane. Prav tako francoska veriga Auchan s 400 trgovinami po vsej državi, Priméale, nam dobro znani Coop, Marks & Spencer pa še kdo. Alcas iz Italije poroča o kar 43-odstotnem porastu pro- Belu je prvi v Angliji predstavil steklenico, izdelano iz biorazgradljivega daje sladoleda, odkar je na voljo v ekološki embalaži. materiala NatureWorks, podobno so naredili tudi pri Ihr Platz v Nemčiji. nadomestek za plastične materiale, kot so Novamont, je zaščitilo že prek 80 različnih šnji povsem uporabni. Mater-Bi sodi med polistiren, polietilen in poliuretan, izkazal pa načinov izdelave ali končnih izdelkov. Pred- cenejše biorazgradljive plastike, saj je nje-se je tudi kot ojačitveni material v gumija- nost surovine je, da ni treba zamenjevati gova cena višja od tistih petrokemičnega stih kolesih. Njegov proizvajalec, podjetje obstoječih strojev za predelavo, saj so prej- izvora le za od dva- do štirikrat. material: plastika NatureWorks – nov svet možnosti inovacij Tudi tokrat je v ospredju kot surovina koruza. Iz nje je proizveden biopolimer Nature-Works®, ki je surovina za izdelavo prefinje-ne tkanine IngeoTM. Ta pa je bila material, iz katerega je bila izdelana poročna obleka, predstavljena ob odprtju evropske konference za bioplastiko novembra lani kot vzorčni in sočasno referenčni izdelek. Oblačilo, ki ga je oblikoval modni ustvarjalec Franco Francesca in sponzoriralo podjetje Coldiretti, je bilo predstavljeno kot primer ustvarjalnih možnosti materiala, izdelanega iz biorazgra-dljivega NatureWorksa in sočasno tudi drugih, podobnih biorazgradljivih materialov. NatureWorks je prvi polimer, katerega sestava je 100-odstotno razgradljiva. Osnova za pridelavo je sladkor, izločen iz koruze, ter fermentiran v laktično kislino, ki je podlaga za proizvodnjo novega polimera – polilak-tida. Ta je zaščiten pod blagovno znamko NatureWorks in se lahko uporablja za proizvodnjo različne embalaže in široke množice podobnih izdelkov, kjer uspešno nadomešča izdelke petrokemije. NatureWorks se je izkazal kot izjemno uporaben tudi v oblačilni industriji kot osnova za izdelavo že omenjenega tekstila Ingeo, ki je trajnostni nadomestek, primeren tako za izdelavo oblačil kot za bivanjski tekstil ali izdelke za osebno rabo. Skratka: vse, kar vsakodnevno izkusimo v dotiku s kožo. Ker je proizveden iz rastlin, ne iz olj, je za njegovo izdelavo potrebnih manj fosilnih goriv in je kot tak prvi okolijsko plinsko nevtralni polimer, ki obstaja. »trendovska«, ekoprijazna oblačila Prav tako vezan na nedavni dan zemlje je poziv modnim oblikovalcem, naj za svoje stvaritve pogosteje uporabljajo ekoprijazne materiale, ki sledijo zapovedi, poimenovani »3R«: Reduce (zmanjšaj, omeji), Reuse (ponovno uporabi) in Recycle (obnovi). Takšna oblačila niso estetsko nič manjvredna, kot so tista neekološka. Ustvarjalne možnosti ekomaterialov so tako rekoč neomejene. Poleg do zdaj znanih, kot so konoplja, lan, obnovljeni poliester, organski denim, bombaž ali volna, se pojavljajo novi, na primer vlakna bananovca, bambusa in seveda Ingeo. Ekološka zavest pa se ne izraža le skozi uporabo ekomaterialov, ampak tudi drugače. Kot primer lahko navedemo oblačilno kolekcijo Edun oblikovalca Bona, ki ne promovira le ekološko prijaznih in naravnih materialov, ampak tudi socialno zavednost v smislu razvijanja sveta, ki je osnovan na okoljski zavesti. Ekološka zavest se seli še v več drugih vej modne industrije, k čevljem, različnim modnim dodatkom ipd. Ekološko navdihnjeni izdelki so lahko tudi zabavni. Iz obnovljenih ali naravnih materialov je izdelanega veliko nakita – od verižic do uhanov. Izdelki zanje so lahko steklo iz morja, barvne steklenice, obnovljeni aluminij ali konzerve. Nekaj podobnega lahko najdete na primer pri proizvajalcu Uncommon Goods. Bioplastika v prihodnosti Poleg škroba se kot primerne surovine za bioplastiko kažejo tudi proteini in soja. Posebno obetavni so poizkusi, izvedeni na Tajskem v okviru programa »Eat Your Heart Out« za izdelavo z vlakni ojačane bioplasti-ke iz škroba tapioke, tropske rastline, katere plodovi vsebujejo skoraj izključno škrob. Največja ovira nadaljnjemu širjenju uporabe bioplastike je seveda cena, saj so izdelki dražji od dva- do desetkrat. Na tem mestu bodo morale verjetno ponovno priskočiti na pomoč skupnost in njena ekonomska politika ter seveda tudi splošna ekološka in predvsem okolijska zavest. Za podporo nadaljnjemu razvoju in širjenju uporabe biološko razgradljivih plastičnih materialov je bila ustanovljena tudi mednarodna zveza za bi-orazgradljive polimere (International Biodegradable Polymers Association – IBAW). Več informacij: www.Novamont.com www.materbiwave.com www.ibaw.org www.natureworksllc.com www.ecocycle.org junij 23 material: plastika matej štefanac kraljevi prototip za beraški žep Od trenutka, ko oblikovalec z željo po materializaciji svoje ideje zapusti risalno mizo, je prepuščen samemu sebi in svoji iznajdljivosti. Izdelava prototipa je cenovni zalogaj, ki si ga večina samostojnih ustvarjalcev težko privošči, še težje pa je to študentom. Če ni pri roki premožnega financerja, je treba napeti sile lastne iznajdljivosti ... in izdelek je vendarle utelešen! Kot praktičen primer bom opisal, kako sem v samoizvedbi naredil model stola, ki sem ga predhodno ustvaril na delovni mizi kot študijsko nalogo v okviru seminarja »Furni-ture design« na Politecnico di Milano. Stol, imenovan Tongue chair, je bil prvotno zasnovan v krivljeni vezani plošči. Zaradi cenejše proizvodnje in lažjega transporta je bil sestavljen iz dveh kosov: manjšega naslonjala in večjega sedalnega dela. Načrt v obliki risbe in prostorskega modela sem s kančkom upanja na uspeh najprej ponudil nekaterim slovenskim proizvajalcem pohištva, a sem povsod naletel na apatičnost, onemelost in nesposobnost uvidenja vzajemne koristi takšnega sodelovanja. Zato sem v pljuča zajel nekaj svežega zraka in se izdelave modela lotil kar sam. Za izvedbo sem potreboval približno dva tedna in približno 1.000 evrov. O izbiri materiala Najprej je bilo treba izbrati najustreznejši material, ki bi v največji meri simuliral predvsem vizualne lastnosti krivljene vezane plošče. Uporaba vezane plošče pri neserij-ski proizvodnji bi bila namreč predraga in predolgotrajna. Ponujali sta se dve alternativi: steklena vlakna in pleksi steklo. Odločil sem se za slednje, saj zahteva bistveno krajšo finalno obdelavo, kar je v mojem primeru igralo ključno vlogo. Izdelava kalupa Zahtevna organska forma »Tongue« je zahtevala izdelavo kalupa. Idejo uporabe računalniško krmiljenega orodja CNC sem zaradi visoke cene že na začetku zavrgel. Bolje se je bilo zanesti na orodja in pripomočke iz lastne delavnice. Delo smo začeli z lesenim okvirjem, sestavljenim iz desetih prečnih in enim vzdolžnim nosilcem, ki smo jih povezali s preprostim stikom. Tako smo dobili osnovne gabarite, ki so nam olajšali nadaljnje delo. Vmesne reže smo zapolnili s siporeksom, ki nam je kot material nudil zahtevane karakteristike: lahko obdelovanje, odpornost na sorazmerno visoke temperature, ki nastanejo z gretjem pleksi stekla, in ne naza- dnje nizko ceno. Kalup smo z vijačenjem še dodatno učvrstili in finalno obdelali: kitanje in brušenje do gladkih površin. Enak postopek smo nato ponovili še za del naslonjala! Izrezovanje plašča Pleksi je material, ki ga odlikujejo dobre mehanske lastnosti (zelo dobro prenaša natezne in tlačne sile, je izredno odporen na udarce) in visoka estetska vrednost (dobro prevajanje svetlobe, visoka prosojnost). Kljub dobrim mehanskim lastnostim pa je treba biti zelo pazljiv, saj lahko nastane lom, ki smo ga sicer bolj vajeni pri navadnem steklu – posebno pozorni moramo biti na slabo obdelane robove, ki lahko tak lom povzročijo! Pred začetkom izrezovanja je treba na ple-ksi steklo prenesti krivulje razgrnjenega plašča obeh kosov ležalnika. To najlažje storimo s pomočjo samolepilne folije, ki nam jo po predloženih digitalnih načrtih predhodno izreže naš najljubši ponudnik tiskarskih 24 junij storitev. In še majhna skrivnost mojstrov folije: preden jo nalepimo, površino pleksi stekla naškropimo z milnico! Tako jo bomo po mili volji prestavljali sem ter tja, dokler ne bomo z njeno postavitvijo povsem zadovoljni. Nato zagrabimo ravnilu podoben predmet, s pomočjo katerega počasi izrinemo milnico izpod folije in jo s tem dokončno zalepimo na pleksi steklo. Zdaj je pleksi steklo pripravljeno na izrez! Za to je priporočena uporaba obodne žage z žagnim listom za plastične mase. Med procesom moramo rez obvezno hladiti z vodo. V nasprotnem primeru se lahko zaradi visokih temperatur zgodi ponovno samodejno lepljenje materiala. Pripravite se na zelo dolgotrajno in predvsem utrujajoče delo. Začetek Pri temperaturi 180–200 °C postane ple-ksi steklo izjemno plastično in popolnoma prilagodljivo najrazličnejšim oblikam. Segrevali smo ga s pomočjo dveh plinskih gorilnikov in peči približno uro in pol – pozoren je treba biti na kar se da enakomerno segrevanje vseh delov! Ko je pleksi steklo doseglo želeno stopnjo plastičnosti, smo ga zelo hitro prenesli na kalup, natančno pozicionirali in obtežili. Najbolj zanesljiv način obteževanja je izdelava negativa kalupa; ker pa zanj ni bilo dovolj časa, smo improvizirali s posameznimi, prej pripravljenimi predmeti, ki so nalogo prav tako opravili solidno dobro. Pri tem je izrednega pomena, da ukrepamo zelo hitro – pleksi steklo ob prenehanju segrevanja zelo hitro izgublja toploto in vzporedno s tem plastičnost. Ko se pleksi steklo ohladi (hlajenje lahko pospešimo z vodo), kalup razbremenimo in preverimo, kako uspešni smo bili. Finalna dela Ko imamo narejena oba kosa, se lahko lotimo finalnih del: brušenja robov, površin, kitanja in lakiranja. S kitanjem zakrijemo marsikatero napako, ki je nastala med samim izdelovanjem. Lakiranje pleksi stekla v domači delavnici zna biti težavno, saj je to izredno elektrostatičen material in nase vabi prašne delce. Lakirnica priporočena! logo do danes opravil že dvakrat: na Biu 20 šen del postopka) in mojemu očetu. Ne v Ljubljani in na pohištvenem sejmu v Mila- nazadnje pa tudi reviji Klik in podjetju ib-Sklepna beseda nu. Čakajo pa ga še druge. Procadd, ki sta z izdelavo RP-prototipa v V sorazmerno kratkem času nam je uspelo Velika zahvala pri izdelovanju gre mojstru manjšem merilu olajšala komunikacijo narediti zelo soliden prototip, ki je svojo na- prototipov Karlu Artnaku (ki je vodil dobr- med izdelovanjem. junij 25 ustvarjalnost digitalne dobe – 7 blaž erzetič dr. steel Si lahko zamislite prizor norega znanstvenika, ki na strehi visoke stolpnice z dvignjenimi rokami gleda proti nebu in se histerično smeje, medtem ko ima za ozadje deževno vreme in občasne strele? Še vedno je živ! ^^FL ST£ ^^H ^F -1 Hb ^^^^ j ■ • 1 m. m ■ ™ ^ i A "^ ■ ^B — -4 1 ^ ^ ^b2 EM^ ^fl Dr. Phineas Waldolf Steel je eden naji-zvirnejših vsestranskih umetnikov, kar sem jih spoznal, in ni mu tuja skoraj nobena veja ustvarjalnosti. Sam se označi za izumitelja, zabavljača in vizionarja. Njegov cilj je narediti svet boljši; prek zabave napaja sreče lačne množice. Pravi, da naša življenja zapravljamo s tem, da trdo delamo, medtem ko je zabava edina stvar, ki si jo resnično želimo. Torej, ljudje, naj nam igrače zapolnijo vsak trenutek našega življenja. Kdor umre z več igračami okrog sebe, zmaga in doktor vidi zmagovalce v vseh nas. Iz skupinske pisarne v bodočega svetovnega vladarja. Je bil to nenaden preblisk ali se je ideja razvijala počasi? Kdaj se je vse začelo natančneje? Gotovo je to bil nenaden preblisk. Pred šestimi leti sem doživel neki dogodek, ki mi je spremenil pogled na življenje, dogodek, ki bi zahteval zelo dolgo in detaljno razlago, da bi bil lahko opisan v tem intervjuju, vendar bi ga lahko na grobo označili kot „psihološko in duhovno prebujenje“. To je bil trenutek, ko se je moja perspektiva popolnoma spremenila. Takšen premik vzorca me je pripeljal do človeka, ki sem danes, s pogledom na resničnost kot medij, ki je lahko poljubno oblikovan. Risanke: Pinki in Brain, Dexter-jev laboratorij. Filmi: Frankenstein (vključno z Frankenstein Jr.), Metropolis, itd. Romantičen pogled na ekscentrične znanstvenike, ki živijo svoja življenja za neko idejo ali sanje. Se počutite kot oni? So te filmske in književne ikone vaš zgled? So. Takšne ikone so klasični arhetipi, s katerimi se vsi lahko poistovetimo. Sicer pa sem vedno užival in še bom v teh norih ljudeh (in miših). Moja lastna reformacija je nedvomno imela zgled v takšnih teatralnih karakterjih, saj smo vsi rezultat informacij, katere absorbiramo. Sam sem gotovo proizvod mnogih vplivov in težko bi bilo pokazati s prstom na en sam žanr. I Vedno me je zanimal vaš laboratorij. Kako je videti? In kaj je v vaši kleti razen proizvodnje CD-jev? Moj laboratorij je v konstantni rasti in razvoju glede na potrebe. Delati v njem mi pomeni biti srečen, saj čutim, da je moja misija preprosto „ustvarjanje“. Kadar ne ustvarjam, postanem nesrečen norec. Gle- Izsek iz videospota „Childhood (Don’t) a Go-Go“. Foto: John Lord Booth III 26 junij ustvarjalnost digitalne dobe – 7 de na to, da ustvarjam vse, kar lahko vidiš in slišiš, je v moji skrivni votlini potrebna raznolika oprema: tista za zvočno eksperimentiranje, vizualno propagando in prototipe. Vse to je potrebno, da imam nadzor nad vojsko Vojakov igrač (Toy Soldiers) in njihovimi lokacijami po svetu. Moj laboratorij ustreza mojim potrebam. Upam, da bom lahko razširil World Domination Toys (znamka, pod katero Dr. Steel ustvarja in prodaja svoje izdelke) na nekaj veliko bolj avtomatiziranega, kot je zdaj. Kakor koli, osnove so bile narejene in aktivnosti se širijo dnevno. Kar se tiče CD-jev, sem kupec enega in ga imam za dobro naložbo. Rekli ste, da ste igrali večino glasbil sami in tudi to, da bo v posnetkih, ki bodo sledili, uporabljenega več sekvencerja. Kdaj lahko pričakujemo nov album in skladbe? Kako bo zvenel in izgledal? Najlepše se ti zahvaljujem in vesel sem, da ti je bilo moje zvočno eksperimentiranje všeč. Prav zares, kar slišiš, je to, kar sem sam napisal, posnel in zaigral. Vedno stremim za tem, da se razširim na nove tehnologije in s tem razširim obzorja v delu, hkrati pa rad ohranjam organskost v svojih delih, zato poskušam posneti čim več fizičnih glasbil, pa naj bo to ukulele, harmonika, violina ali pianino, zvoki, s katerimi se ustvarja energija v posnetkih, katere ne bi mogel doseči s sintetičnimi zvoki. Ravnokar pišem glasbo za nov album. Največja ovira sta distribucija in razpošiljanje zaradi pomanjkanja časa in sredstev, čeprav se nadvse trudim, da bi vse izpeljal, kar se da tekoče. Kakor koli, novi akustični eksperimenti so v pripravi. ■ Glasba in I grafika. Vi ste tudi zelo izurjen ilustrator. Se vaše preference nagibajo proti glasbi ali grafiki? Mogoče oboje spontano združujete? Vedno me je zanimalo veliko različnih medijev. Kot otrok sem veliko preskakoval med različnimi vejami ustvarjalnosti do te mere, da sem bil zavrnjen s strani umetniške gimnazije zato, ker je bil moj portfolio preveč raznolik. Ko se je izkazalo, kaj je moja namembnost v tem življenju, da sem človek, ki sem zdaj, sem ugotovil, da nisem ilustrator. Nisem glasbenik. Nisem izumitelj. Te definicije pokrivajo samo eno vizijo. Jaz sem ustvarjalec in moj medij je resničnost. Računalnik. Kakšno orodje, a? Kako in koliko je prisoten v vašem delu? Sveta nebesa, res je. Možnosti so nadvse čudovite. Počutim se zelo privilegiranega, da imam lahko dostop do takšne tehnologije. Digitalna moč računalnika in izjemna programska oprema, ki je izdelana dnevno, sta popolno orodje ustvarjalcem. Zelo me tudi navdušuje fenomen interneta, saj pomaga ustvarjalcem pri distribuciji svoje resničnosti drugim. To je preprosto krasno. Pred leti sem bil primoran uporabljati minimalne konfiguracije opreme, da sem lahko predstavil svoje koncepte. Takšen poligon naivnosti je bil neobhoden, saj lahko zdaj bolj cenim orodja, katera imamo na razpolago danes. Frustracija ob pomisleku na izvedbo mojih sanj s „sukancem in z žvečilnim gumijem“ je izjemna iztočnica za uporabo nove tehnologije do njenih eks-tremov in prek. Worlddominationtoys.com je bil na neki spletni strani, ki sem jo zasledil, ocenjen kot zanimiv sociološki eksperiment, ki se bazira na človeški želji po nakupovanju (fiktivnih proizvodov). Vaš talent smo zasledili pri igračah, glasbi, grafiki, videu, spletni umetnosti in per-formansih. Kaj je na vrsti naslednje? Kako in v katero smer bi rad še razširil svoje področje ustvarjanja? O, krasno. Zelo mi je všeč izjava, ki so jo dali na tej spletni strani. Resnično, večina tega, kar delam, je pravzaprav sociološki eksperiment. Delo umetnika je to, da zrcali svet okrog sebe in s tem razširja perspektivo drugim. Na svetu je preveč manipulacije in ne smemo se ji podrediti. Moramo odpreti oči, da razkrinkamo iluzije. Glede tega, kam bi rad šel v prihodnosti, naj omenim zapiske v beležke in na liste, ki so polepljeni po mojem laboratoriju. Na njih so cilji, ki bi jih rad dosegel. Če bi želel našteti vse, bi potreboval veliko več prostora, kot ga lahko najin intervju premore. Na kratko, moj cilj je, da odprem vrata neskončnim možnostim. Na YouTube je nekaj posnetkov z vašega nastopa v živo in Foto: Rei Sutton videti so nadvse zanimivi, tako kot tudi drugi vaši javni nastopi. Kakšni so odzivi tistih, ki vas vidijo v živo? So motivirani k vpisu v vašo vojsko? Hvala. Ja, odzivi so fenomenalni. Poskušam ustvariti unikatna doživetja z vsem, kar naredim; ljudem to ugaja. Večina tistih, ki predstavljajo „zabavo“, ima neki miselni vzorec, ki je zasnovan na strahu preizkusiti nekaj novega. Prepričani so, da je varno in vedno deluje, če reciklirajo iste smeti. Naveličani smo takšnih nena-prednih izdelkov brez domišljije. Navajeni smo, da sprejmemo slabe izdelke, pa čeprav se zavedamo njihove nezadostnosti. Moj cilj je, da opozorim ljudi na to. Moramo zbuditi tisto iskrico v vsakemu od nas, da spoznamo in udejanjimo naše iskrene strasti. Moramo zvišati naše standarde. Kako pa je z vašo vojsko? Koliko Vojakov igrač šteje? Obstaja že kakšna hierarhija? Ah, da. Vojska Vojakov igrač. Vojaki igrače so tisti, ki razumejo, da je življenje več kot to, da si zataknjen v neki službi brez možnosti napredovanja in to, da te sistem tolče po glavi s svojo podpovprečno-stjo. Moja vojska vidi potencial v svetu in v ljudeh, to je iskrice, ki v nas vzpodbudijo željo po zabavi. Iskrice ustvarjalnosti in vizije. To je neustavljiva želja po takšnem skupinskem prebujenju in vojska se širi na dnevni bazi. Če je prej štela stotine članov, jih zdaj šteje tisoče in se pomika proti desettisočim. Iz ZDA proti globalnemu zavedanju so moji Vojaki igrače razporejeni po 29 državah po svetu in vsak dan prinese nove čete, ki stremijo za tem, da bo svet postal boljši. Moj laboratorij je v konstantni rasti in razvoju glede na potrebe. Delati v njem mi pomeni biti srečen, saj čutim, da je moja misija preprosto „ustvarjanje“. Ko se je izkazalo, kaj je moja namembnost v tem življenju, da sem človek, ki sem zdaj, sem ugotovil, da nisem ilustrator. Nisem glasbenik. Nisem izumitelj. Te definicije pokrivajo samo eno vizijo. Jaz sem ustvarjalec in moj medij je resničnost. junij 27 ustvarjalnost digitalne dobe – 7 Delo umetnika je to, da zrcali svet okrog sebe in s tem razširja perspektivo drugim. Med Vojaki igračami so divizije in rangi, ki se razvijajo po potrebi. Moj namen ni grajenje neke hierarhične strukture, saj ne želim oponašati že obstoječih in uveljavljenih militarnih sistemov. Ponavljam, moj cilj je naivno gledanje prek realnosti, ki jo je svet sprejel. Veliko nas je in propagiramo Utopijsko igrišče (Utopian Playland). Pripravili ste nekaj zelo zanimivih misij, kot privabiti Toma z MySpacea na svojo stran, maščevanje neželeni pošti, „Ta revija vas ne bo osrečila“ in podobne. So te misije uspešne? So. Nove misije pa se nenehno pripravljajo s strani Vojakov igrač. Takšno gverilsko propagiranje je dobro orodje za širitev idej. Toliko smo bombardirani z oglasi na vsakem kotičku in na televiziji, da je naša taktika osvežujoče doživetje za tiste, ki se srečajo z njo. Neodvisno od tega, kar govorijo veljaki, ljudje hlastajo za spremembami. ■ Kot otrok ste bil veliko osa- Foto: Anthony Leaonardi III mljen, medtem ko zdaj omenjate, da veliko časa preživite v ustvarjanju in raziskavah. Kakor koli, dobra zadeva za vsakega umetnika je, da ostane v stiku z ljudmi in poskuša dojeti njihova gledišča in s tem razširi svoj zorni kot. Ali veliko komunicirate z ljudmi, razpravljate z njimi in poslušate njihove ideje? Res veliko delam in naredim sam. Toliko stvari je, katere je treba ustvariti in brez pomoči funkcionalnih robotov moram večino stvari opraviti sam v tem trenutku. Več kot interakcija z ljudmi je perspektiva tista, ki razširi obzorja duha. To se doseže tako s komunikacijo z drugimi kot tudi z raziskavami. Z odgovarjanjem na vsako posamezno sporočilo, ki ga dobim, sem že v nenehnem stiku s široko paleto ljudi. Kakor koli, upam da bom v prihodnje lahko ustvaril sebe v različici umetne inteligence, tako da bom lahko postal učinkovitejši in produktivnejši. Še zadnje sporočilo ali misel? I Pravkar sem naredil promocijski Izseki iz DVD-ja film z naslovom Graditi Utopijsko igrišče (“Building A Utopian Playland”). Brezplačno ga distribuiram s pomočjo Vojakov igrač. Kmalu bo dostopen na moji spletni strani in drugih lokacijah po planetu. Več o Dr. Steelu in njegovih projektih na: www.doctorstee l .com www.worlddominationtoys.com www.toysoldiersunite.com 28 junij projekti twingo – novi adut revoza TLUinGO SLOVEniJfi! Uredila: Irena Hlede Pred meseci smo v okviru rubrike e-bivanje predstavili konceptni model priljubljenega Twinga, kot so si ga zamislili oblikovalci v tovarni Renault. Te dni smo tik pred slovesno predstavitvijo prodajnega modela, ki ga bo njegov proizvajalec, novomeško podjetje Revoz, posebno ponosno predstavil več sto novinarjem in svetovni javnosti. Posebno ponosno zato, ker so z njegovo proizvodnjo naredili velik korak naprej v svojem položaju v primerjavi z matično tovarno Renault – od podizvajalca so se dvignili na raven partnerja. Projekt twingo predstavlja za tovarno Re-voz Novo mesto resničen preobrat. Prvič v zgodovini je namreč sama poskrbela za zagon proizvodnje novega vozila. Za tovarno, ki pod okriljem Renaulta že od leta 1972 krepi svoj položaj znotraj njegovega industrijskega sistema, je to velik dosežek. Novomeška tovarna se je v projekt vključila že v fazi zasnove modela v Franciji, ko se je nekaj deset inženirjev, tehnikov in proizvodnih delavcev Revoza za nekaj mesecev napotilo v Renaultovo središče za raziskave in razvoj Tecnocentre. Prvič do zdaj so etape izdelave prototipov potekale v Sloveniji. V nadaljevanju, ko se je približevala proizvodnja novega modela, je okoli 60 inženirjev in tehnikov iz Tech-nontra prišlo na delo v Novo mesto, da bi pomagali svojim slovenskim sodelavcem. Posodobitev proizvodnih zmogljivosti Za sprejem novega twinga so tovarno delno modernizirali in opremili z novimi tehnologijami. Namestili so linijo stiskalnic za proizvodnjo velikih karoserijskih delov, ki omogoča 100-odstotno izdelavo stranic in odpirnih elementov (do zdaj proizvajani v Flinsu (Francija) in Valladoli-du (Španija). Nova linija za površinsko obdelavo in kataforezo je od zdaj veliko učinkovitejša in prijaznejša do okolja. Zgradili so tudi novo preizkusno stezo, ki v vsakem vremenu omogoča sistematično dinamično preverjanje kakovosti vsakega izdelanega vozila. Poleg tega so v tovarni namestili tudi nekatere nove naprave za vrhunsko tehnologijo, npr. napravo za lasersko varjenje strehe, ki je inovacija na področju proizvodnje in omogoča prila-godljivejšo ter estetsko spajanje dveh delov karoserije. Ekskluzivna proizvodnja povsem novega modela je ponudila tudi priložnost za razvoj dobaviteljev. Delež dobav iz industrijskega bazena tovarne se je v primerjavi s cliom II dvakrat povečal in zdaj predstavlja 60 odstotkov. Odgovornost, ki je tovarni pripadla s prihodom novega twinga, je med zaposlenimi vzbudila močno pripadnost in vključevanje v projekt. Za proizvodnjo novega modela (poleg clia II) so v tovarni od decembra 2006 zaposlili 700 novih delavcev, kar je število zaposlenih dvignilo na skoraj 3.000. Vsak delavec v proizvodnji je opravil izobraževanje, ki je v povprečju trajalo 70 ur. Letna zmogljivost tovarne, ki od maja naprej obratuje v treh polnih izmenah, po novem znaša 210.000 vozil (twingo in clio II) in se tako približuje optimalni izkoriščenosti. Optimizirana dobičkonosnost »carry-over« Odločitev, da se novi twingo dodeli tovarni v Novem mestu, ni bila naključna. Na industrijski ravni se namreč politika Zaveze Renault 2009 izraža v specializaciji tovarn po modelih na skupni »platformi« (to je velikem odstotku skupnih delov). Clio II in novi twingo izhajata iz skupne A-platfor-me. Vozna osnova clia II je bila delno uporabljena za vozno osnovo novega twinga. Prenos oziroma metoda »carry-over« pomeni približno 130 skupnih delov podvozja. Skupnih je tudi več kot polovica do- junij 29 projekti baviteljev, kar pomeni, da ti že obvladajo Renaultov proces kakovosti. Zahvaljujoč nadaljevanju sodelovanja, je bilo porabljenega manj časa za izobraževanje, dobavitelji pa so dosegli večje količine in manjše industrijsko tveganje. Metoda prinaša tudi zmanjšanje stroškov in časa za prilagoditve industrijskega orodja. Tako je bilo od 37 delovnih mest za montažo šasije clia II kar 35 delovnih mest obdržanih tudi za novega twinga. Od 82 robotov jih je bilo ponovno uporabljenih 46. Clio II in twingo uporabljata skupne naprave za sestavo podvozja, varjenje karoserije in končno varjenje, skupnih pa je tudi 80 odstotkov proizvodnih operacij. Zahvaljujoč predvsem metodi »carry-over«, so bili zagonski stroški novega twinga (stroški inženiringa + industrijski stroški) za 25 odstotkov nižji od tistih, namenjenih zagonu proizvodnje clia III. Renault meni, da je tako pri naložbi, vredni 400 milijonov evrov, prihranil 60 milijonov evrov. Prikaz vgrajenih naprav za varnost potnikov. vozilo za evropejce Twingo, oblikovan in izdelan po najvišjih zahtevah tako glede kakovosti kot glede dobičkonosnosti, začenja svojo komercialno avanturo 15. junija v Sloveniji, Franciji in v Italiji, od septembra naprej pa še v drugih evropskih državah. Kot tretji model v okviru Zaveze Renault 2009 in prvi znamke Renault bo zaznamoval začetek nove ofenzive modelov v Evropi. Njegovo poslanstvo bo dvojno. Najprej bo moral potrditi izjemen ugled, ki ga je dosegel twingo I, katerega prodaja je stekla leta 1993 in ki je imel izjemen uspeh. V 14 letih je bilo namreč prodanih kar 2,4 milijona vozil tega modela. Lastniki twinga kupujejo mestno vozilo, lahko vodljivo, preprosto, dostopno, udobno in z izrazitim značajem. Gre predvsem za zveste kupce. V Franciji in Nemčiji jih kar 47 odstotkov kupuje twinga. Poleg tega bo twingo v razmerah, ko je razred malih vozil (razred A + B) v Evropi v porastu in ko se njegova ponudba širi, osvajal tudi nove kupce in nove države. Posebnost tega razreda je, da se za nakup odloča veliko novih kupcev, in sicer kar 22 odstotkov. Nova twingova ciljna skupina je bolj moška in mlajša. To so kupci, ki jih pritegnejo dinamičen dizajn, virtualna povezanost in osebno prilagodljivo vozilo. Glede na konceptni model je Novi Twingo seveda prilagojen vsakdanji uporabi najšir- 30 junij projekti Tovarna Revoz je med najučinkovitejšimi v Evropi, s časom proizvodnje 18,4 ure je na drugem mestu, takoj za špansko Palencio. Dosežek je toliko vrednejši, če upoštevamo, da je tovarna sorazmerno malo robotizirana – le 50 odstotkov v obratu za varjenje karoserij. Učinkovitost tovarne je posledica odločnega uvajanja Sistema proizvodnje Renault (SPR), ki ga je tovarna uvedla med prvimi v Skupini Renault. Kakovost na najvišji ravni Enake zahteve glede učinkovitosti veljajo tudi na področju kakovosti – »malček« je namreč moral izpolnjevati iste zahteve glede zasnove, proizvodnje in ocenjevanja kot modeli iz Renaultovega visokega razreda. Tako kot laguna, ki se mora uvrstiti med najboljše tri v svojem razredu, tudi twingo v svoji kategoriji meri na stopničke. Ta cilj je bil oblikovan v okviru strukturiranega načrta s 84 aktivnostmi. Tovarna je, zahvaljujoč vnaprejšnji pripravi s centralnim Renaultovim inženiringom, nadzoru dobaviteljev in izobraževanju delavcev, dosegla najboljšo raven kakovosti do zdaj. Tako je soglasje za proizvodnjo pridobila celo 3 tedne pred predvidenimi rokom. Novomeška tovarna je v Skupini Renault najboljša tudi glede spoštovanja časa in zaporedja vozil na montaži, t. i. »film ferme«. Šest dni pred dejansko izdelavo vozila je celotna sekvenca proizvodnje (zaporedje, timing) zamrznjena. To omogoča obveščanje dobaviteljev o po- trebah po delih 6 dni vnaprej. Ta sistem proizvodnje vozil na zahtevo omogoča, da se tako pri Renaultu kot pri dobavitelju ne ustvarjajo zaloge, kupec pa prejme svoje vozilo v najkrajšem in najustreznejšem roku. Kazalnik za »film ferme« kaže, da je ta v Novem mestu spoštovan 95-odstotno. Prizadevanjem na področju kakovosti se pridružujejo še intenzivni ukrepi na področju varnosti, ergonomije in pogojev dela. S prihodom novega twinga je bil na področju ergonomije dosežen še večji napredek kot pri cliu II. Število težkih delovnih mest v tovarni se je zmanjšalo za 20 odstotkov. Na montaži so namestili strežnike, imenovane SPOT. Zahvaljujoč novim pomagalom, lahko delavec od zdaj določene dele (n pr. posodo za gorivo) pritrdi, ne da bi imel roke v zraku. Prav tako je tovarna med prvimi uvedla sistem »strike-zone«, ki določa, da ima delavec dele, ki jih namešča, v svoji neposredni bližini (2,50 m), tako da je pot, ki jo mora preiti, da vzame del, čim krajša. Tovarna Revoz Novo mesto je prejela certifikat ISO14001 že leta 1999, obnovila pa ga je v letih 2002 in 2005. Je ena izmed Renaultovih tovarn, ki imajo najmanjši vpliv na okolje. Kazalniki za porabo vode na izdelano vozilo, za porabo energije in izpuste COV, ki nastajajo pri lakiranju, so izrazito nizki. Poraba vode na vozilo se je na primer v desetih letih zmanjšala za polovico, poraba energije pa za 40 odstotkov. šega kroga kupcev. Zato je izgubil marsikatero lepotno in tehnološko domislico twinga concept, pridobil pa uporabne in podrobnosti, ki bodo olajšale in popestrile življenje kupcev z Novim Twingom. Za serijski avto je namreč pomembno, da za sprejemljivo ceno vsem potnikom zagotovi celovito uporabnost, trdoživost, zanesljivost, prepričljivo udobje in seveda ne nazadnje varnost. Namesto štirih školjkastih sedežev z vgrajenimi zvočniki ima serijski Twingo zato običajna in univerzalno udobna prednja sedeža, zadaj pa zložljivo klop ali zložljiva in vzdolžno pomična ločena sedeža. Naslon sovoznikovega sedeža se lahko preklopi naprej in je za voznika uporaben kot mizica, obenem pa ta rešitev omogoča prevoz daljših predmetov. Izredno bogata in domiselno zasnovana avdio- in računalniška oprema Twinga Concept bo v serijskem avtomobilu dobila svojo bolj vsakdanje uporabno različico. Twin-go bo ponujal nabor radijskih sprejemnikov s CD-predvajalnikom (tudi za MP3-zapise). Mogoče bo naročiti tako imenovani »Audio Box«, to je vmesnik za priklop iPoda, MP3-predvajalnika ali ključka USB, na voljo bo avdiosistem z vgrajenim vmesnikom bluetooth za prostoročno telefoniranje in seveda tudi pri nas vedno priljubljenejši satelitski navigacijski sistem. Oblikovalska domislica, ki bo lastnicam in lastnikom Twinga omogočila, da si ga posebej označijo, so kompleti posebnih okrasnih nalepk, ki bodo ustregli tako ženskim in bolj romantičnim kot tudi športno nastrojenim dušam. Tak Twingo bo lažje najti na parkirišču, predvsem pa bo lastnik ali lastnica z izbrano dekoracijo lahko pokazal/-a svoj okus in značaj. Poleg tega bo ob nakupu ali pozneje mogoče naročiti še posebne uporabne domislice, kot je na primer »ščetinasta« gumijasta prevleka police pred voznikom, ki lahko zadrži manjše predmete (mobi, ključe, MP3-predvajalnik). Namesto vedno manj uporabljanega »potujočega« okroglega pepelnika bo v stojala za plastenke mogoče zatakniti posebna namenska nosilca za kozmetiko (»make-up box«) ali za drobnarije (»organizer box«). Novi Twingo bo torej zagotovil dovolj možnosti za prilagoditev osebnim okusom kupcev obeh spolov. Če je že dobršen del kupcev twinga I iz Francije, Nemčije in Italije, pa zato twingo II išče bolj mednarodno občinstvo. Od zdaj bo namreč na voljo tudi z volanom na desni strani, kar pomeni, da je s svojo novo privlačnejšo linijo pripravljen za osvajanje britanskih kupcev pa tudi tistih iz južne Evrope. Bolj kot kdaj koli prej ima Renaultov malček evropsko poslanstvo. junij 31 novice, dogodki ana kučan, andreja zapušek »videti« Slepi in slabovidni obiskovalci razstave so se z rešitvami seznanili ob tipanju modelov in poslušanju besedil, ki so spremljala projekcije. Razstava je bila namenjena dvigovanju družbene zavesti o problemu vključevanja slepih in slabovidnih v vsakdanje mestno okolje; modeli, »tipne karte« in rumeni trakovi, ki so označevali pot od vstopa v magistrat do razstave, so videče opominjali, da je številnim uporabnikom prostor mogoče približati na različne načine. Doživljanje slepih in slabovidnih V Sloveniji je kar nekaj ureditev, namenjenih slepim in slabovidnim ob njihovih centrih, manj pa je ureditev v mestnih parkih, kar je že utečena praksa v zahodni Evropi. Zavest o tem, da lahko tudi primerno urejeni parki pomembno prispevajo k socialnemu vključevanju slepih in slabovidnih, je pri nas še premalo prisotna. Tomaž Wra- 32 junij tivoli V Zgodovinskem atriju ljubljanskega magistrata je bila od 12. do 20. aprila 2007 na ogled razstava z naslovom »Videti« Tivoli, na kateri so bili predstavljeni idejni osnutki prilagoditve delov parka Tivoli, tako da bi bil primeren tudi za samostojno gibanje slepih in slabovidnih. Predstavitvene plakate, filmske projekcije in modele so pripravili študentje 3. letnika študija krajinske arhitekture pod mentorstvom prof. dr. Ane Kučan in asist. Andreje Zapušek, ob nasvetih krajinske arhitektke Andreje Krivic in Tomaža Wraberja ter Roka Janežiča. ber meni, da je to tako tudi zaradi »globoko zakoreninjenega prepričanja, da slepi in slabovidni, razen morda glasbe, ne zmoremo in ne znamo dojemati estetskih vrednot. Zmota, ki ima najbrž svoj izvor v predsodkih, ti pa spet izvirajo iz (povsem upravičene) groze pred izgubo vida. /…/ Tudi doživljanje narave je estetski užitek, ki pa ga ne sprejemamo le z vidom, ampak tudi s sluhom, z vonjem, okusom ali s tipom. Ker je v mestih narava običajno kar daleč stran, smo si jo ljudje skušali približati z njenimi posnetki – parki. /…/ Obiskovanje parkov lahko pomembno prispeva k sprostitvi, dobremu počutju in navezavi socialnih stikov. Veter v krošnjah, ptičje petje, žuborenje potokov, vonjave cvetočega travnika ali jesenskega gozda in hoja po suhem listju – vse to lahko pomeni estetsko in čustveno doživljanje parka, tudi če ne vidiš.« Prostor, uporaben za vse, slepe varuje pred razlikovanjem, kar je etično tudi edino sprejemljivo. Prilagoditve Tivolija Študentje so morali pri delu, ki so ga predstavili z razstavo, razviti empatijo, vživljanje v izkušnjo drugega, in sočasno predlagati spremembe v strukturi parka Tivoli, ki je ljubljanska ikona in načelno sprememb ne prenese – spomnimo se samo polemik okrog postavljanja spomenikov pred tremi leti. Prvi del naloge je zato zahteval poglobitev v značilnosti Tivolija in v razumevanje njegovih potencialov, in sicer zato, da bi slepim in slabovidnim lahko omogočili čutno, estetsko in čustveno doživljanje. Prilagoditev bi senzornim invalidom omogočila stik z naravo, z oblikovano naravo, predvsem pa bi jim omogočila »videti« Tivoli. Tivoli kot mestni park, kot posebno zgodovinsko strukturo z določenimi strukturnimi, obli- kovnimi in zasaditvenimi posebnostmi. Tivoli kot predstavo o naravi, ki izvira iz 19 . stoletja, in med drugim tudi Tivoli kot osrednjo rekreacijsko območje Ljubljančanov. Drugi del naloge se je zato logično osredi-nil na to, kako Tivoli, tak kot je, približati ljudem z okvarami vida, ne da bi ga funkcionalne in ambientalne prilagoditve pri tem spremenile. Pri predstavljenem projektu je šlo za prilagoditev zahtev po fizičnih spremembah (barve, teksture, vodila ipd.) v obstoječe parkovno okolje. To okolje pa že samo ponuja veliko »vodil« na podlagi drugih čutil, ki jih je morda treba le smiselno povezati v sistem. Fizične spremembe so zato, kolikor je mogoče, diskretne in morda na prvi pogled komaj opazne. Posegi niso velikopotezni – velikopotezna bo odločitev Mestne občine Ljubljana, da prilagoditev Tivolija za potrebe slepih in slabovidnih tudi uresniči. dejan pestotnik projekti eduardo kac – tvorec novih vizij V Multimedisjkem centru Kibla, galeriji za umetnost KiBela smo si v maju lahko ogledali premierno postavitev projekta Hodibis Potax avtorja Eduarda Kaca, začetnika bioumetnosti in ustvaritelja Albe, fluorescenčne GFP (zele-no-fluorescenčno-proteinske) angora zajklje. S tem projektom je Eduardo po sedmih letih ponovno razstavljal v Sloveniji. Opisati njegovo delo preprosto ni preprosto. Ni ga medija, ki ga ne bi mogel preseči v smislu popolne deformacije v funkciji uporabe medija in prostora, v katerem medij deluje. Njegovo delo zajema od telesno baziranih umetniških performansov in grafitov do uporabe naprav za faks, holografi-je, telerobotike do digitalne poezije in genetskega iženiringa. Edurado Kac, rojen leta 1962 v Rio de Ja-neiru, je svoja začetna obdobja ustvarjanja preživel v Braziliji, nakar se je leta 1989 preselil v Chicago (ZDA), kjer ustvarja in poučuje na tamkajšnji The School of the Art Institute še danes. Njegova dela so bila do zdaj predstavljena na številnih samostojnih razstavah po vsem svetu in so del kolekcij v umetniških institucijah, kot so Museum of Modern Art v New Yorku, Chicago Holography Museum in v Modern Art Museum v Riu. Prav tako je izdal številne knjige, ki nazorno predstavljajo njegova dela. Zadnja je izšla v okviru založbe Tox, Kulturno-izobra-ževalnega društva Kibla, z istoimenskim naslovom galerijskega projekta Hodibis Potax – Antologija poezije. Svoje koncepte med drugim predstavlja v svetovno znanih umetnostnih revijah, kot sta Leonardo in Visible Language. V začetku 80., ko je bila poezija (ponovno) razglašena za mrtvo, je Eduardo Kac to stanje izkoristil kot izziv. Zaradi tega je v pro- cesu raziskovanja eksperimentalnih različic predstavitve poezije ugotovil, da je dvodimenzionalni papirnati svet predstavitve poezije izčrpan. Odločil se je, da bo poezijo kot umetniško zvrst izražanja prenesel v tridimenzionalni realistični prostor. Holograf-ska tehnika je omogočila ustvarjanje nematerialne, mobilne arhitekture besed in s tem novo vizualno sintakso. Eden izmed ključnih Kacevih konceptov je hibridizacija, drugi je dialogično umetniško ustvarjanje. Njegovo delo je pravzaprav raziskovanje ekspresivnosti in manifesta kompleksnosti. Njegova zadnja dela slonijo na naslednjih parametrih: integracija različnih eksistencialnih prostorov (fizičnih in navi- Letter, 3D-interaktivna poezija, Foto: Tadeja Nedog, arhiv KID Kibla deznih) v skupno enoto, kjer v vsem svojem bogastvu povezanosti in interpenetra-cije predstavljajo sinergijo med telesom in umom ter neposredne asociacije različnih življenjskih oblik (človeških, živalskih, tudi hibridnih) ter ustvarjanje nove ekologije, kjer se organski in tehnološki sistemi med seboj parijo. Zanj je bilo nujno izumiti izraz biotele-matika, da je lahko opisal koncepte, ki jih je ustvaril. Npr: Teleporting an Unknown State (1996), galerijski koncept, kjer je rastlina nemoteno rastla brez naravne svetlobe. V popolni temi je bil na rastlino usmerjen prek videoprojektorja snop svetlobe, posnete na drugem koncu sveta. V realnem času prek svetovnega spleta, seveda. Ali pa biorobotika, ko obravnavamo njegov projekt A-positive (1997) – izmenjava življenj med človekom in robotom. Robot od človeka pridobiva dovolj krvi, da lahko proizvede dovolj kisika za vzdrževanje ognjenega plamena, velikega, kot ga pridobimo na navadnem kuhinjskem štedilniku. Omenimo še projekt, ki je v političnem in naravovarstvenem svetu dvignil največ prahu; transgenetska GFP-zajkla, ki je bila ustvarjena z namenom njene socialne integracije in stimulacije javne razprave. Alba, GFP-zajkla je bila skreirana leta 2000 in prvič predstavljena v Avignonu (Francija). Eduardo je s tem projektom svetu ponudil novost – transgenetsko umetnost, temelječo na »know-howu« genetskega inženiringa, za prenos naravnega ali sintetičnega gena v organizem in s tem stvaritve edinstvenega živega bitja. Alba je nedvomno zelo posebna žival. Gre za živo umetniško stvaritev, temelječo na GFP-ju, ki pravzaprav predstavlja kompleksen družbeni fenomen junij 33 projekti Teleporting an Unknown State, 1996. Foto: Anna Maria Chupa Zeleni flourescentni protein, grafična figurizacija: Tod D. Romo, Rice University, Foto: arhiv KID Kibla 34 junij projekti Teleporting an Unknown State, 1996. Foto: Anna Maria Chupa Viri: www.kibla.org www.ekac.org Eduardo Kac, Telepresence, Biotelematics and Transgenic Art, založba TOX, KID Kibla, leto izdaje 2000, za založbo Aleksandra Kostič in Peter Tomaž Dobrila Eduardo Kac, Hodibis Potax – Poetry Antology, založba TOX, KID Kibla, leto izdaje 2007, za založbo Peter Tomaž Dobrila Meduza (Acquorea Victoria), Foto: arhiv KID Kibla *v;V* IO (I), 1990, 3D interaktivna poezija. Foto: Tadeja Nedog, arhiv KID Kibla Eduardo Kac in Alba, Foto: Christelle Fontaine ustvariti živo bitje, ki ne obstaja v naravnem svetu. Alba je zeleno flourescenčna zajkla, ki je v naravnem obstoju albina. To pomeni brez kožnega pigmenta in je v naravi popolnoma bela z rdečimi očmi. Alba pravzaprav ni zelena ves čas. Pozeleni, če je obsijana s točno določeno količino svetlobe za točno določen čas. Ustvarjena je bila s sintetično mutacijo izvirnega zeleno flourescenčnega gena, najdenega v meduzi Aequorea victoria. Eduardo Kac je človek prihajajočega časa v dobesednem smislu. Ne zato, ker vedno znova uporablja najsodobnejše tehnologije in ker je pod nenehnim pritiskom političnih kritikov, ampak zato, ker ustvarja nove umetniške modele in ustvarja nove definicije umetnosti, predvsem pa zato, ker je ustvarjalec nove estetike. Razstava Hodibis Potax združuje Kace-va digitalna, holografska in mrežna verbalna dela, saj je področje jezika že od začetkov umetnikovega ustvarjanja v začetku 80. eden izmed temeljev njegove umetnosti. Vendar v primerjavi s konceptualnimi umetniškimi pristopi Kac izhaja iz in deluje na področju eksperimentalne poezije, njegova jezikovna dela tako predstavljajo literarna dela 21. stoletja, to je ho-lografska, digitalna in biološka poezija. V KiBeli je bilo predstavljeno delo Perhaps/ Mogoče, participatorna online pesem s 24 avatarji, kjer 24 potencialnih udeležencev spreminja posamezne besede v virtu-alnem svetu. Prav tako je Kac ustvaril digitalne holope-smi, skozi katere je še močneje razvil bogastvo svojega pesniškega jezika. Kac želi ustvariti »slovnico disruptivnih dogodkov; animiran jezik, ki uhaja in beži interpretaciji.« Vzporedno z njegovo ho-lopoezijo od leta 1984 ustvarja tudi na področju digitalne poezije. Leta 1985 je začel ustvarjati in objavljati dinamične pesmi v elektronski obliki na spletu (v sistemu Minitel). Vse pesmi lahko snamete na povezavi: www.ekac.org/multimedia.html. Leta 2002 je napisal Biopoetry (Biopoezi-ja), kjer predlaga: »uporabo biotehnologije in živih organizmov v poeziji kot novih domen verbalnega, paraverbalnega in never-balnega ustvarjanja«. Po besedah Huguesa Marchala (v La poésie, Flammarion (Paris), 2007) predstavlja Kacev manifest Bi-opoetry seznam 20 mogočih predlogov. Njegovi biopoetični projekti so v neposrednem dialogu s sodobnim razvojem na drugih področjih, vključujoč biotehnologijo in kognitivno etologijo. Biopoezija nam razkrije, kako se je v 21. stoletju spremenilo naše dojemanje življenja in besedila, medtem ko je ustvarilo novo področje ustvarjanja in izkustva poezije, ki sega prek njenih tradicionalnih disciplinarnih meja. junij 35 projekti irena hlede novosti 2007 iz tom-a Podjetje TOM iz Mokronoga, vodilni slovenski proizvajalec oblazinjenega pohištva, je letos že sedmič v paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organiziral hišni sejem, na katerem je prikazal nekaj novih ali šele konceptnih izdelkov in že uveljavljene izdelke, ki jih nenehno izpopolnjuje z oblikovnimi dodelavami ter s sodobnejšimi tkaninami. Posebno zanimiva so vedno iskanja novih izdelkov. Tokrat so prišla izpod rok uveljavljenih oblikovalcev Damjana Ur-šiča, Janija Bavčerja, skupine Asobi in iz oblikovalskega studia Dvojka. Pritegnila so nas tista v slogu brezčasne elegance skupine Asobi in prav tako retro-trosed studia Dvojka. Seveda pa o tem, kar se bo dokončno usidralo na trg, odloča le-to samo; všečnost neke oblike pri strokovnjakih še zdaleč ni istovetna komercialni uspešnosti modela. Zato bomo morali na končno odločitev o tem, kaj gre v proizvodnjo, še malo počakati. Novost inženiring programa so fotelji in zofe, namenjeni opremi poslovnih prostorov in hotelov. Odlikujejo jih modne barve in sodobni, kakovostni materiali. Na sejmu so predstavili osem novih te-kstilov v modnih barvah in dve vrsti zelo kakovostnega naravnega usnja. Kot dopolnilni program so predstavili zanimivo komodo, primerno za predsobe in dnevne sobe, ter lesen zložljiv sestav mize s stoli, namenjene terasam in letnim vrtovom. Predstavljene so bile tudi novosti obstoječih vrst Avantgarde, New Classic in Young. Kupcem s prefinjenim okusom namenjeno Avantgardo so dopolnili s programom Lift, ki je bil na kölnskem pohištvenem sejmu uvrščen med znanilce novih mednarodnih pohištvenih smernic in predstavljen v sejemski publikaciji Hit guide 2007. Posebnost Lifta je, da se se-dalni del po želji dviga in spušča s hidravličnim mehanizmom ter se tako oblikuje način uporabe troseda. V podjetju TOM so prepričani, da na področju oblazinjenega pohištva med Slovenijo in Evropo ni več razlik. Svoja predstavništva imajo v Nürenbergu in Moskvi, uspešno pa izvažajo še v Nemčijo, Avstrijo, Grčijo, na Slovaško, Češko, v Rusijo in v vse republike nekdanje Jugoslavije. Njihova vizija je biti prvi v Sloveniji in med prvimi desetimi v Evropi. Združevanje vrhunske kakovosti, brezčasnega oblikovanja in večnamenskosti je formula, s katero osvajajo domačega in tuje trge udobja. Pri tem jim ni nepomembno mnenje njihovih kupcev in redni letni sejem je namenjen prav stiku z njimi, zbiranju njihovih mnenj, vtisov, izkušenj ... Kako pa se vse to prenese pozneje v prakso, pokaže ponovni sejem. 36 junij Detajl naslona troseda studia Dvojka. Umirjena eleganca sedežne garniture studia Asobi. «^ # Sooodobni vzorci nove kolekcije. Drobni detajli, ki zelo povečajo uporabnost izdelka. Sedežna garnitura Lift z dvižnimi sedali. Sedežna garnitura Flip iz linije Avantgarde. junij 37 programi gorazd rajh archicad 11 Pred več kot 20 leti, ko kratica BIM (Building Information Model) še niti ni obstajala, je majhno madžarsko podjetje Graphisoft dokazovalo, da se lahko z dobro idejo in voljo izdela izjemne programske rešitve. Na takrat grafično nenadkriljivih Applovih računalnikih je koncept Virtualne zgradbe, kot so ga poimenovali, vzbujal zavist vseh, ki so ga videli. Dvajset let pozneje smo prišli do njegove 11 različice, ki spet potrjuje vodilno vlogo Graphisofta pri inovacijah in razvoju rešitev na področju arhitekturnega projektiranja. Avtor upodobitve: Michel Rojkind Nedavne spremembe v lastništvu podjetja in nekaterih vodilnih ter „izum“ povsem nove veje programske industrije (Virtual Construction) so podjetje popeljale v sestav največje evropske CAD-družine. S temi potezami je postalo še močnejši igralec na trgu, saj je programska rešitev Virtual Construction oblikovana na programu ArchiCAD in se uporablja v največjih gradbenih podjetjih sveta. Da se bodo lahko dovolj posvetili razvoju rešitev za večja gradbena podjetja, so rešitev Virtual Construction prenesli v novo podjetje VICO . Tako kot veliko drugih programskih orodij je tudi Graphisoft prešel na 12-mesečni krog izdajanja novih različic. ArchiCAD je edini arhitekturni paket, ki je razvit tako za Mac OS X kot za okolje Windows in ker imamo na Macih opraviti z dvema platformama (PowerPC in Intel), na pohodu pa je tudi Vista, so razvijalci vložili izjemen napor v zagotavljanje združljivosti med njimi. Tako pridemo do prve novosti; vse različice programa namreč dobimo na DVD-ju. Na začetku namestitve najprej izberemo ali nameščamo komercialno različico archicad 11 graphisoft pilon www.graphisoft.si 4100 eur (brez ddv) 3280 eur (brez ddv) (s članstvom v ArchiCLUBu) 2620 eur (brez ddv) (s članstvom v ArchiCLUBu za mlade arhitekte) (za njo potrebujemo USB-zaščitni ključ) ali brezplačno študentsko oz. 30-dnev-no preizkusno različico, za kateri se registriramo prek interneta. Funkcionalno so med seboj vse enake, le projekti, izdelani na posamezni različici, niso prenosljivi na drugo. Na DVD-ju so tudi priročniki v obliki PDF, veliko gradiva, potrebnega za učenje, pa lahko snamemo s spletne strani proi- zvajalca. Namestitev je preprosta in hitra, tudi potrebe po strojni opremi niso veliko spremenjene, priporočljiva sta le količina pomnilnika več kot 1 GB in grafična kartica z 256 MB VRAM, kar pa ni škodovalo že do zdaj. Takoj po zagonu niti ne opazimo razlike med različico 10, kar bo razveselilo vse tiste, ki so imeli težave z navajanjem na dejansko nov uporabniški vmesnik v prejšnji različici. Enajstico lahko takoj začnemo uporabljati tudi na starih projektih in sproti odkrivamo vse novosti, ki jih kljub vsemu ni malo. Izkušeni uporabniki si bodo hitro odprli in razporedili vse orodjarne in palete, kot so jih vajeni, uvozili svojo standardno predlogo (saj jo imate, kajne?) in začeli delati. 1 38 junij 2 Virtual Trace Prva in hkrati največja novost je uvajanje tehnologije Virtual Trace, katere na prvi pogled sploh ne opazimo. Virtual Trace pravzaprav ni neko novo orodje, ampak povsem nov koncept, ki veliko starih orodij 3 postavi v višjo prestavo. Težko prevedljiva skovanka namreč pomeni podstavljanje poljubnega pogleda na projekt pod neki drug pogled. Ni razumljivo? Virtual Trace je na novo oblikovana funkcija Ghost, ki je omogočala, da tloris ene etaže prikažemo pod katero koli drugo etažo. S tehnologijo Virtual Trace lahko pod ali ob npr. tloris podstavimo drug tloris, prerez, pogled, detalj ali katero koli risbo, vključno z layou-tom (slika 1). Tako podstavljeni risbi lahko določimo svojo barvo prikaza, prosojnost, lahko spremenimo njen položaj ali jo zavrtimo (slika 2). Najpomembnejše pa je, da je ta podložena risba živa, se pravi povezana z modelom in se ob vsaki spremembi tudi posodobi in lahko z nje prevzemamo parametre. Še več, ob robu risbe se prika- 4 žejo štirje drsniki, s katerimi izredno preprosto vizualno primerjamo oba pogleda (slika 3). Tako zahteva primerjava skladnosti našega tlorisa z DWG-jem, ki smo ga dobili nazaj, na primer od statika le nekaj minut. Worksheet Še ena pomembna novost, ki dobro sodeluje s prej predstavljenim Virtual Trace, je vpeljava novega lista (Worksheet). To je 2D-pogled, ki se ustvari iz modela in lahko vsebuje poljubno 2D-risbo. Spet ni razumljivo? Do zdaj smo si pomagali tako, da smo izdelali npr. neko prazno nadstropje, na katerega smo odlagali DWG-je po-dizvajalcev, različne 2D-risbe detaljev ali v 2D-objekte pretvorjen prerez, katerega 5 smo nato dodelali. Po novem za to uporabimo nov list ali liste, ki se nato pojavijo v navigatorju in s tem tudi na risbah za izris. Na tak worksheet postavimo geodetsko podlogo, ki jo nato z Virtual trace podstavimo pod naš tloris. Nanj lahko postavimo detajl detajla. Tudi to je nova možnost, saj je imel do zdaj detajli le en nivo. Znano je dejstvo, da je modeliranje delov zgradbe oz. konstrukcije, ki se ne prikažejo na načrtih v merilu 1 : 50, veliko razmetavanje časa. Od zdaj le označite del na prerezu, ga postavite na Worksheet, povečate merilo in dodelate detajl, vstavite risbo proizvajalca profila ali naredite kar koli drugega. programi 9 7 Nova orodja Nova je vpeljava ločenih orodij za izdelavo pogleda in prereza. Do zdaj smo to delali z enotnim orodjem, a ker se pogled in prerez tako funkcionalno kot grafično razlikujeta, sta ti orodji zdaj ločeni. Vsako ima lahko tudi svojo značko in v navigatorju se pogledi in prerezi pojavijo lepo zloženi v ločenih mapah. Popolnoma na novo izdelano je orodje za notranje poglede (Interior Elevation). Večina uporabnikov je do zdaj pred vsako steno postavila črto prereza, zdaj pa na sredo sobe postavimo oznako in v svojo mapo se izrišejo pogledi na vse stene v prostoru. Kaj je na teh pogledih vidno in kako globoko v prostor posežemo, določimo sami, ravno tako lahko kakšno steno izpustimo. Najpomembnejše pa je, da so ti pogledi živi in se samodejno osvežujejo, če se pojavijo spremembe (slika 4). Taki pogledi se z enim klikom postavijo tudi na list za izris, lepo razporejeni drug ob drugem. Novost je tudi orodje za konsolidacijo črt in šrafur (slika 5). Ko izdelamo prerez, detajl ali uvozimo kakšen kaotičen DWG, se običajno pojavi množica segmentiranih črt in prekrivajočih šrafur, za katere porabimo ogromno časa, da jih spravimo v red. Novo orodje na podlagi naših nastavitev enake in prekrivajoče šrafure združi v eno, sestavi črte, ki so razbite na več segmentov, in pobriše morebitne podvojene črte. Zidovi poljubnih profilov, s katerimi rišemo zidove kompleksnejše oblike ali npr. Temelje, so od zdaj lahko tudi ločni. Ločni so lahko tudi nagnjeni ali konični zidovi, tako kot so bili do zdaj le vertikalni (slika 6). Seveda zna program njihovo sestavo upoštevati tudi pri izračunu količin materiala. Dodana je možnost spreminjanja tipa črte tudi na neprerezanih robovih v tlorisu, kar omogoči natančnejši prikaz temeljev tudi brez poznejše obdelave. Nizi peres (Pen Set) se zdaj vežejo na vsak pogled, kar je zelo pomembno pri izdelavi kakovostne projektne dokumentacije. V ArchiCAD-u je barva vedno bila barva in ne način prepoznavanja debeline peresa. Zdaj ima lahko v vsakem nizu peres v vsakem pogledu vsako pero različno debelino in barvo (slika 7). Uporabna rešitev, čeprav preveč zapletanja ne priporočam. Nastavimo si nekaj uporabnih nizov peres (barvno, črno-belo, sivinsko ...) in povežemo s posameznim pogledom. Pri ustvarjanju arhitekturnih elementov zdaj lahko sami določimo, kateremu nadstropju pripadajo, ne glede na to, na kateri višini so. Določamo tudi, ali so vidni le na svojem „domačem“ nadstropju ali na vseh, na katerih so tudi fizično. Ko uvozimo datoteko DWG kot XREF, se plasti le-tega lepo zložijo na konec našega seznama plasti in ne več po abecedi, razmetane med plasti našega dokumenta (slika 8). Poenostavljeno je tudi upravlja- nje s kombinacijami plasti (Layer combinations). Format PDF je z leti postal vse bolj priljubljen in ArchiCAD 11 za zapis v PDF ne potrebuje več tiskanja v datoteko. Zadošča že ukaz Save As v katerem koli oknu. Nov generator PDF je tudi veliko kakovostnejši od prejšnjega tiskalnika amyuni, možnost shranjevanja v 3D-PDF pa smo tako ali tako že imeli. OpenGL-prikaz v 3D-oknu zdaj podpira tudi prosojnost, določeno z materialom objekta (slika 9). Graphisoft se nas je tudi usmilil z ukinitvijo omejitve dolžine imena datoteke. Ne vem sicer, zakaj je potrebno uporabiti več kot 27 črk v imenu datoteke, ampak tisti, ki taka imena uporabljajo, bodo zdaj svoj projekt lahko neovirano poimenovali s poljubno dolgim opisom. Povezani moduli (nadgrajena izvedba XREF-a) so zdaj lahko tudi celotne zgradbe, saj je odpravljena omejitev na eno etažo (slika 10). Tako zdaj lahko izdelate celotno stopnišče, jašek dvigala ali kar celo zgradbo, ki jih nato kot module uporabljate po projektih. Vsaj eno izmed novosti je treba še omeniti. Dvosmerno povezavo z orodjem Google Earth in Google 3D-Warehouse (slika 9). Če boste hoteli, boste svojo mojstrovino zdaj lahko postavili na zemljevid sveta vsem na ogled. Koristnejši bo verjetno uvoz 3D-koordinat iz Googla in modelov, shranjenih na 3D-Warehouse. Žal bo ta dodatek na voljo šele junija in ga še nismo uspeli preizkusiti. Verjetno ste iz opisanega že sami videli, čemu so v Graphisoftu v tej različici namenili največ pozornosti. 2D-risanju in detajli-ranju, kar je skoraj bogokletno za podjetje, ki je tako rekoč izumilo princip dela s pomočjo Virtualne zgradbe oz. BIM. Vendar so raziskave in ankete pokazale, da je glavni vzrok, da si mnogi arhitekturni biroji samo od daleč ogledujejo 3D-modeliranje zgradb, njihov strah pred 3D. „Mi nimamo 10 časa za 3D-modeliranje, izdelati moramo projekt“, je glavni izgovor in vzrok, da sicer dobri biroji z obema rokama ne zagrabijo 3D-tehnologije Virtualne zgradbe, kot jo že desetletja ponuja ArchiCAD. Zdaj jim bo verjetno zmanjkalo izgovorov. Kajti z ArchiCAD-om 11 lahko razviješ model vsaj v idejni fazi, nato pa poglede in prereze razporediš na liste (worksheet), pod njih podstaviš živi pogled na model (Virtual Trace) in rišeš po mili volji z 2D-orodji in tudi največji 2D-guruji se bodo počutili kot doma. Z vsakim končanim projektom in pridobivanjem izkušenj pa bo 3D-model gotovo pripeljan za stopnjo naprej in vse manj bo 2D-risanja. Ko pa enkrat spoznaš prednosti modela zgradbe, ni več junaka, ki bi se vrnil v prej tako opevano 2D-risa-nje. Tako lahko tudi velik biro v nekaj mesecih skoraj nevidno prestopi od 2D-roč-nega risanja in neprenehnega popravljanja že narisanega v sodobno organiziran biro, ki bo do zadnje kaplje iztisnil vse prednosti BIM-a iz ArchiCAD-a 11. 8 40 junij irena hlede programi prevzem vodstva? Enoletne obnove programov so postale rutina programerskih hiš. Tako pomlad drugo za drugo naplavlja obnovljene različice programov. Običaj se je iz projektantskih programskih hiš preselil na oblikovalske in očitno so dobre izkušnje prvih tudi slednje prepričale, da je to edini pravi način pristopa. Pojavljajo in uveljavljajo se novi načini prodajne politike, predvsem vzdrževalne pogodbe, ki pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji zagotavljajo imetnikom licenčnih različic programov hojo vštric z najnovejšimi različicami programov. Potem ko se je Quark zbudil iz nekajletnega sna in ponovno »pljunil v roke«, da doseže in/ali preseže svojega tekmeca, se tekmovanje odvija kot igra namiznega tenisa. Žogica se podaja z ene strani mize na drugo in tokrat je vrsta na Adobeju, da se dvigne stopničko više in doseže oziroma preseže dosežke svojega tekmeca. V sklopu vse bolj obsežnih zbirk programov je izšla tudi obnovljena različica programa za oblikovanje in pripravo za tisk InDesign in nastopil je trenutek, da si ogledamo novosti. Praksa se bo prav gotovo v kratkem uveljavila tudi pri nas in to sočasno pomeni konec obdobja, ko jih veliko še ostaja na »mastodonskih« različicah programov, ki se sicer veliko manj »bleščijo« kot nove, a so hitre, priročne in se z njimi z nekaj rutine lahko naredi natanko tisto, kot se z novimi programi. A od teh programske hiše ne morejo živeti in vse kaže, da bo prihodnost dokončno zakoličila prakso vzdrževalnih pogodb in rednih letnih »remontov« programja. Katere novosti nam prinaša InDesign v letu 2007? V dveh točkah so to neposredni odgovori na izboljšave pri tekmecu QuarkXPressu. Prva je nadzorna paleta za orodja, druga prosojnost. Nadzorna paleta za orodja je pri Quarku tako sijajno rešena, da me je kot dolgoletno uporabnico InDesigna vse od testiranja Quarka naprej jezila okornost njegovega namizja. Palete so bile prepogosto razmetane vsenaokrog po zaslonu in vedno po pravilu prav tam, kjer so ovirale delo. Nova Adobe InDesign CS3 adobe www.adobe.com medija 961 EUR (polna cena) 913 EUR (za naročnike) 233 EUR (nadgradnja) 222 EUR (nadgradnja za nar.) junij 41 Obsežen nabor različnih novih učinkov Po novem lahko tudi tabele oblikujete v lastnem slogu in ga tudi shranite. različica programa je precej priročnejša: najpogosteje uporabljana orodja so nameščena v paletah ob desnem robu zaslona, ki so veliko bolj urejene, kot so bile prej, veliko hitrejša in predvsem preprostejša pa je posledično tudi njihova uporaba. Drug močen argument Quarka je bil velika novost sedme različice – prosojnost, ki je bila izvedena objektno, kar je v praksi pomenilo, da se je lahko izvajala ločeno za obrobe in polnila ter ločeno za posamezne črke ipd. Adobe na novost ni le odgovoril, ampak je v izziv ponudil še veliko več. Tako je v novi različici InDesigna prosojnost (Transparency) premeščena v popolnoma novo paleto z naborom različnih učinkov (Effects). Ti so stalnim uporabnikom Adobejevih programov v veliki meri dobro znani, saj so preneseni iz Illustratorja in Photoshopa. Ponudba dodatnih učinkov je obsežna, med najbolj zanimive možnosti pa sodijo ukazi za razpršitev robov s prelivom (Gradient Feather), satiniranje robov objekta, sija navzven in navznoter (Inner in Outer Glow), globalno luč (Global Light) itd. Čisto na koncu je nezanemarljiva možnost, da vse dodane učinke tudi izničimo, Clear. Žogica je tako vrnjena na nasprotno stran mize, poglejmo pa si še, katere nove možnosti in ukaze bodo morali v naslednji različici presegati programerji Quarka. Ukazi za večjo učinkovitost Ena glavnih in v zadnjem času posebno pri nas vse bolj pomembnih lastnosti grafičnih oblikovalcev, posebno pa t. i. »izvedbenih oblikovalcev« je učinkovitost: narediti je treba čim več v čim krajšem času. Pri tem je pomen dobrega in dovolj prilagodljivega programa bistven. Nova različica InDesigna nam kot prvo izboljšavo za večjo hitrost dela prinaša možnost sočasnega vnosa več vezanih dokumentov (Links). Iz- vedemo jo lahko prek namizja s Povleci & spusti ali prek okna za vnos. Ob tem lahko za vsako datoteko posebej izbiramo možnosti vnosa. Naslednja izboljšava je razširjena paleta za hitro izvajanje ukazov – Quick Apply. Dostopna je tako rekoč hipno prek gumba na namizju, vanjo pa lahko nasnujemo vse najpogosteje izvajane ukaze, ki so nam tako dosegljivi, ne da bi nam bilo treba roke umakniti s tipkovnice. Kadar v dokument vnašamo več slik zapored, je to najpogosteje tako, da vse oblikujemo na enak način. Za te primere lahko od zdaj v paleti z objektnimi slogi (Object Styles) izberemo nabor ukazov, kjer bomo določili vse želene lastnosti, od polnila do barve in debeline obrobe, do posebnih učinkov in vse do tega, kako želimo, da so vnešene slike umeščene v okvir po t. i. Fit-tingu – ali naj se slika prilagodi okvirju, okvir sliki ali druge možnosti. Vizualizirana je tudi paleta za delo s stranmi. Tako so te po novem prikazane pomanjšane v videzu in barvah, kot so oblikovane. Posamezne ali več strani izbiramo z miško in z lahkoto prenašamo v druge dele dokumenta; ob tem se nam preostale samodejno pomikajo navzdol oz. navzgor (Scroll). Kot zadnji med ukazi za povečanje učinkovitosti dela je možnost razpršenja gnezde-nih slogov po dokumentu. To pomeni, da lahko neki nabor gnezdenih (Nested Styles) ponavljamo vse do konca dokumenta. Nov slog za tabele Potem ko smo dobili sloge črk in pozneje objektov, so zdaj na vrsti tabele in celice. Kadar imamo večje število enako oblikovanih tabel, si nastavitve zanje izberemo in združimo v neki slog. Z njim lahko nadalje delamo enako, kot smo to prej s slogi na odstavke, stavke in objekte, kar pomeni, da jih lahko prenašamo v nove dokumente, ki smo jih ustvarili, ali izmenjujemo s sodelavci. Nekaj izboljšav in dodatkov je tudi na področju podpore pri delu z daljšimi dokumenti. Ena izmed njih so besedilne spremenljivke (Text Variables), s katerimi poenostavimo in avtomatiziramo delo z elementi, kot so vzglavja in vznožja strani (Headers and Footers), ter drugimi elementi, ki se nam v dokumentu večkrat ponavljajo. Izboljšana oziroma avtomatizirana je tudi podpora t. i. kroglam – Bulletsom. Glede na slabe izkušnje s tovrstnimi rešitvami iz Microsoftovih besedilnih urejevalcev smo do podobnih rešitev tudi v InDesignu skeptični, potem ko so se za precej neuporabne izkazale rešitve za opombe (Notes). Ima pa tudi ta ukaz to dobro lastnost, da ga lahko hitro izničimo. Izboljšan ukaz Find/Change Veliko bolj zaželene kot prej omenjene rešitve v smeri »samodejnosti« so dodelave ukaza Find/Change. Ta je že zdaj pogosto v rabi, po novem pa bo še več, saj bomo lahko iskali npr. izbrane besedilne sloge, posebne znake in celo lastnosti, kot so prekrivnost barv in to ne le v besedi- Izboljšan ukaz Find / Change. 42 junij 51 programi Sočasno lahko vnesemo tudi več vezanih slik ali dokumentov. Sočasno lahko vnesemo tudi več vezanih slik ali dokumentov. lu, ampak tudi v vzglavjih, vznožjih, opombah ... Najuporabnejša izboljšava ukaza pa je možnost, da najpogosteje izvajane zamenjave shranimo za nadalje in za druge dokumente. Ta je za vse, katerih jeziki vsebujejo kopico znakov, neznanih svetovnim jezikom (beri: tudi za nas, Slovence), izjemno uporabna in jo osebno že dolgo pogrešam v (sicer poslovenjenem) kralju urejevalnikov besedil Wordu. »Pablišanje« na splet Tiskane publikacije so kljub spletu še kako žive, a ne moremo si jih zamisliti ločeno od njega: skoraj vsak sestavek je sočasno kot za tisk prirejen tudi za splet. Ker pa so na spletu spremembe tako rekoč zakon, so izboljšave klasičnih založniških orodij nujne. Trenutno je najpogosteje uporabljan format .XHTML, ki je optimalno skladen z zdaj popolnoma Adobejevim programom Dreamweaver. Če ob izvozu vključite tudi InDesignove sloge, lahko te pozneje urejate s CSS-ta-belami. Delo z vstavljenim dokumenti Kar nekaj dodelav je bilo narejenih tudi na področju vstavljenih (Placed) dokumentov. Tako je bilo dodelano orodje za oblivanje besedila, v katerem je mogoče izbirati stran, na kateri besedilo obliva objekt. Več je tudi možnosti poravnavanja, vstavljeni dokumenti pa se tudi samodejno posodabljajo, ko se posodobi izvirnik. O tem, da lahko vstavljamo več dokumentov sočasno, pa smo spregovorili že na začetku članka. Delovno okolje Tudi tukaj je novosti kar veliko. Kot prva je opazen popolnoma predelan videz grafičnega vmesnika, ki je popolnoma očiščen vseh okraskov in za vsak program različno obarvan. Tako je po novem InDesign škrlatno rdeč, Illustrator je rumen, Photo- shop moder itd. Vsi, ki pa so preveč navajeni prejšnjih ikon, jih bodo še nadalje našli v naboru. Poleg že omenjenih sprememb palet ob robu zaslona, ki so po novem nasnute v pokončnem nizu ter tako veliko bolj pregledne in tudi uporabne kot prej, sta vmesnik in videz programa dočakala kar nekaj drugih dodelav. Vsem, ki ne želijo gledati na namizju nepotrebne navlake, bo všeč, da lahko padajoče menije priredijo svojim željam. Ukaze, ki jih ne uporabljamo, lahko izključimo. Vse izbrane nastavitve padajočih menijev in prav tako palet lahko tudi shranimo kot svoje osebne in jih ponovno uporabimo naslednjič. Popolnoma nov padajoči meni je namenjen opombam (Notes). Opombe so namenjene navodilom sodelavcem in jih tiskalnik ne tiska. Uporabna predelava palete z naborom znakov – Glyphs – je tudi možnost shranjevanja najpogosteje uporabljanih simbolov. Tako shranjeni znaki se lahko uporabijo v drugih dokumentih ali pri drugih uporabnikih. Sklep So opisane novosti v programu tiste, ki prevesijo jeziček odločitve k nakupu nadgradnje, dovolj močne? Verjetno ponovno – kakor za koga. Edini resnično odbijajoči vzrok proti nadgradnji so pretirane cenovne razlike med Evropo in Ameriko v dobro druge. Zaradi teh je že bil sprožen oster protest in zbiranje podpisov na internetu. Poziv in povezavo na spletno stran, kjer se lahko pridružite protestu, najdete na spletni strani naše revije www.klikonline.si na forumu. Upanja v uspeh za zdaj ni prav veliko, a glede na dejstvo, da tudi operacijski sistem Vista trenutno še ni dovolj stabilen, da bi bil prehod nanj pametna odločitev, je za potencialne kupce verjetno pametneje, da še malce počakajo. Do takrat pa se lahko sladkajo z novostmi ob preizkušanju testne različice programa, ki jo najdejo na spletni strani Adobeja. Samodejno številčenje »v slogu Worda«: dokler ne bo možno nastaviti zamika besedila (Indenta), bo njegova uporabnost za resno delo vprašljiva. Nove možnosti za poravnavanje objektov in (končno!!!) tudi možnost zrcaljenja okrog obeh osi (Flip Horizontal in Flip Vertcal). junij 43 programi klemen trupej flash cs3 professional Orodje za izdelavo interaktivnih vsebin je z deveto različico postalo v celoti last Adobeja, kar je očitno že pri samem uporabniškem vmesniku, ki je skupen celotni skupini Adobe Creative Suite 3, in pri novostih, ki jih bom v nadaljevanju predstavil v obliki lestvice petih najizboljšav. 5 | Prenovljen uporabniški vmesnik zovanje in spreminjanje velikosti videa, no pa je dodana tudi podpora profilom, usklajena, je dodanih še nekaj preoblek, Prvič danes sem se podal v filozofsko ter daljša črto poteka, da lahko vanjo kjer lahko shranimo nastavitve pretvarja- ki zagotavljajo, da je nadzor nad videzom razglabljanje, zakaj ima vsaka nova raz- umestimo t. i. izhodiščne točke (cue po- nja videodatotek po svojem okusu. Da pa in kakovostjo končnega Flash videa po-ličica katerega koli (torej ne samo Ado- ints), ki jih nova različica podpira. Konč- bo Flash predstavitev slogovno in barvno poln. bejevega) programa drugačen videz oz. vmesnik. Sklep, ki se mi je zdel še najbolj smiseln, je bil ta, da ti »mora« program že ob prvem zagonu dati občutek, da je narejen iz boljše moke kot prejšnji, ker navsezadnje vidimo »notranje« spremembe komaj ob nekajurnem delu z njim. In ravno ta spremenjen vmesnik je zadolžen za naše nadaljnje raziskovanje, ki ga sicer večinoma ne bi bilo. No, jaz, filozof, sem se zaradi nove podobe programa prelevil v »firbčnega« raziskovalca. Moje ugotovitve: že na prvi pogled se vidi, da je (kot v Photoshopu) v ospredju ideja o pridobitvi prostora. Tako lahko tudi tisti z malo manjšimi zasloni delajo normalno. Orodna vrstica je skrčena v en stolpec, palete pa so združljive (lahko jih skrčimo). Ob kliku na ikono palete se le-ta razširi v običajno obliko, kar nam omogoča, da uporabljamo le tisto paleto, ki jo v določenem trenutku potrebujemo, druge pa pustimo skrčene. Skratka, celoten uporabniški vmesnik je tako prilagodljiv, da ga lahko razporedimo po svojem okusu, kar navsezadnje prinaša večjo produktivnost in uporabnost. 4 | Izboljšan Flash Video Encoder Flash Video Encoder je samostojna aplikacija, ki nam omogoča pretvorbo vi-deodatotek v format Flash video (.flv). Novosti, ki jih prinaša nova različica, so občutno večje okno za predogled, novi jeziček Crop & Resize, ki omogoča izre- Prenovljen uporabniški vmesnik 44 junij kaj dobim [kupon popustov in ugodnosti za bralce klik-a | več na: www.klikonline.si/prodaja.aspx] s seznama na spletni strani klika nepreklicno naročam(o): Če želite kot bralec Klika uveljaviti popust pri nabavi programov ali drugih izdelkov, pri katerih na seznamu na naši spletni strani ni navedena končna cena, ampak samo znesek popusta, morate ta kupon poslati na uredništvo revije (naslov: Pro anima, d.o.o, p.p. 2736, 1001 Ljubljana), da vam ga potrdimo in s tem jamčimo prodajalcu vašo istovetnost. [naročilnica na klik] naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti naročnina na revijo - cenik Letna naročnina...........36,72 EUR | 8.800 SIT nepreklicno naročam(o) klik od številke: 89 junij 2007 ............................................. 90 julij | avgust 2007 način plačila Podaljšanje naročnine. 33,05 ................................................................ položnica ......................................................................... račun naročim? s priloženo naročilnico [naročilnica na knji o Internetu www.KHKoniine.si »telefonu I +38i 45 junij Photoshop CS udarni triki jezik: slovenski strani: 240 izid: marec 2005 cena: eur / sit 31,26 / 7.490 za naročnike: ■ 26,33/6.370 Hitri vodnik skozi CorelDRAW X3 jezik: slovenski strani: 160 izid: maj 2006 cena: eur / sit 24,58 / 5.890 za naročnike: 20,91/5.010 Naučite se Macromedia Dreamweaver 8 v 24 urah jezik: slovenski strani: 514 izid: julij 2006 cena: eur / sit 32,92 / 7.890 za naročnike: 28,00/6.710 Fotografirajm digitalno jezik: slovenski strani: 284 izid: junij 2005 cena: eur / sit 24,58 / 5.890 za naročnike: 20,91/5.010 MJVA 1 ^^ pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana f 1 ^H Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 ÄÖ V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je možna le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana [naročilnica pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana kaj dobim CT naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 46 junij programi Izboljšan Flash Video Encoder 3 | Novo orodje za risanje Na področju orodij za risanje je bilo Fla-shu treba nameniti malo več pozornosti. Končno so dodali orodje Pen Tool, ki edino omogoča natančnost pri vektorskem risanju. Orodje se obnaša tako kot pri Adobe Il-lustratorju – vključena je torej možnost dodajanja in odstranjevanja točk na posamičnih objektih. Pretvarjanje animacij v ActionScript 3.0 Integracija s Photoshopom in z Illustratorjem 2 | Pretvarjanje animacij v Action-Script 3.0 Zaradi velike priljubljenosti in razširjenosti Flasha so postale osnovne animacije že dolgočasne, kar je veliko oblikovalcev prisililo v uporabo ActionScripta, ki naredi celotno predstavitev fleksibilnejšo in nadzorljivejšo. Ker pa zna biti proces pisanja kode kompleksen in časovno obsežen, so se pri Adobeju spomnili, kako nam olajšati delo - z možnostjo pretvarjanja animacij na časovni premici v ActionScripu 3.0. To nam omogoča, da animiramo s pomočjo orodij in nato prevedemo animacijo v kodo, ki je ponovno uporabna in jo je mogoče urejati. V praksi je to zelo preprosto. Na časovni premici kliknemo desni miškin gumb na območju animacije in potrdimo Copy Motion as ActionScript. Tako bodo programerski del Flasha uporabljali tudi tisi, ki ga niso nikoli, saj lažjega načina za učenje vsekakor ni ... 1 | Integracija s Photoshopom in z Illustratorjem Največja novost Adobe Flasha CS3 je združljivost s Photoshopom in z Illustratorjem. Flash od zdaj naprej ponuja čarovnika za hitro in preprosto uvažanje Photoshopovih datotek .psd in Illustra-torjevih datotek .ai. Vse plasti ostanejo nedotaknjene in mi se lahko odločimo, ali naj bo vsaka plast uvožena kot vektorska, bitna ali kot besedilo. Čarovnik ponuja tudi možnost uvajanja plasti kot Flash layers (nastavljeno privzeto) ali kot individualne ključne sličice. S to možnostjo lahko naredimo oziroma narišemo animacijo v Photoshopu ali Il lu-stratorju z uporabo plasti, ki jih potem uvozimo v posamične ključne sličice v Flashu, kjer animacijo dokončamo. To smo potrebovali! Sistemske zahteve Ker se je Flash skozi čas občutno spremenil in je postal »požrešnejši«, je treba omeniti tudi sistemske zahteve, potrebne za normalno delovanje programa. Če ustvarjate na Microsoftovem operacijskem sistemu, potrebujete: Intel Pentium 4, Intel Centrino, Intel Xeon ali Intel Core Duo procesor, Microsoft Windows XP SP2 ali Windows Vista, 512 MB RAM-a (zelo priporočljivo je 1 GB) in 2,5 GB prostora na disku. Za nemoteno uporabo na Aplovih računalnikih Macintosh pa je potreben 1-GHz PowerPC G4, G5 ali Mul-ticore Intel procesor, operacijski sistem MacOS v1 0.4.8, najmanj 512 MB RAM-a (prav tako priporočljivo 1 GB) in 2,5 GB prostora na disku. Register @ >» }} 2007 uuu.toptalent.europrix.org Europe's contest for innovative projects and creative content for students and young professionals using all multimedia channels and platforms. Deadline: 15 July 2007 junij 47 strojna oprema roman satošek prikaz slike iz računalnika Microsoft se je ob izdaji Viste odločil predstaviti tudi DirectX10. S tem je naredil naslednji korak v nadgradnji navidezne resničnosti. Sočasno je predstavil programirane shaderje. Napredne možnosti novega sistema pa, tako kot smo do sedaj že vajeni, ne znajo več najbolje izkoristiti prav vse komponente našega računalnika in tista, ki »poklekne« pred DirectX, je grafična kartica. Zato se pojavljajo izboljšani modeli in eden izmed njih je Nvidijina GeForce 8800. Preskusili smo jo v kombinaciji s kakovostnim Dellovim zaslonom UltraSharp 2007WFP.a Teoretične osnove DirectX10 prinaša nekatere pomembne novosti: – Unified Shader Model (Shader Model 4), ki uporablja skupen nabor doslednih ukazov za vse tipe shaderjev. V prejšnjih različicah so ločili Pixel in Vertex shader-je. – Geometri shader: do zdaj so podatki o vertexih prišli v 3D-cevovode in se pretvorili v trikotne podatke. Operacije Vertex Shader so lahko spreminjale lastnosti obstoječih podatkov vertex, niso pa znale narediti novih in izničiti starih. Tako modificirani podatki so bili rasterizirani in takšni obdelani z Pixel Shader. V različici 10 pa so med Ver-tax in Pixel Shader postavili Geometri Shader. Njegova naloga je narediti nov podpora DirectX10 HDCP nov pristop procesiranja Unified Shader . velika poraba energije . velikost nvidia geforce 8800 gtx nvidia avtera www.avtera.si 619,00 eur (z ddv) vertices in uničiti starega ter izvršiti operacijo na enem ali skupini trikotnikov. Stream Out pomeni prehod podatkov po Geometri Shader v videospomin in nato ponovno uporabljenih v GPU. To omogoča delo z zahtevnejšo geometrijo, naprednimi svetlobami in celo fizičnimi simulacijami. Daljši Shader programe, ki so zdaj dolgi do 64 K. Fleksibilnost Shader programov, Flow control je zdaj popolno dinamičen. Število konstantnih registrov se je poveča- lo na 16 x 4096 (16 vhodnih, 4096 začasnih). – Edini operacijski sistem, ki bo podpiral DirectX10, je Vista. Da prej omenjeni DirectX10 »oživi«, je potrebna strojna oprema. Čeprav je ATI že izdelal strojno opremo za to tehnologijo v Xbox 360, jo je za PC-je prva naredila Nvidia in je dosežek kar štiriletnega dela v največji tajnosti. Na sliki 1 je prikazana arhitektura procesorja grafične kartice GeForce 8800GTX. Nvi-dija je procesor razdelila v osem blokov (6 pri GTS). Blok je sestavljen iz 16 tako imenovanih stream procesorjev (unified sha-der procesorji (SP)). To so 1 D-skalarni procesorji s hitrostjo 1.35GHz. V bloku so še 4 teksturne adresne enote, 8 teksturno fil-trirnih enot ter L 1 s spominom. Teh osem blokov je nato povezanih s šestimi ROP in L 2 spominom (pet pri GTS). Vse to na koncu gre v 768 MB 384-bitni videospomin DDR3 s hitrostjo 900 MHz oziroma 1,8 GHz učinkovito. Ne pozabimo še na hitrost jedra, ki je 575 MHz. Vse skupaj je grajeno na 90-nm tehnologiji. 48 junij strojna oprema 2 3 V obdobju cevovodov so bili ločeni proce- S stream procesorji se je to spremenilo. Ker SP vedno 100-% obremenjen. Zato pro-sorji za vertex in pixel. To je pomenilo, da so je SP dinamičen (saj izvaja vertex, pixel, ge- gramerjem ni treba posvečati pozornosti eni delali stoodstotno, drugi pa so mirovali. ometrijske in fizikalne operacije), je blok 16 uravnavanju delovanja grafične kartice. Praktična izkušnja Ko odpreš lepo embalažo, te najprej preseneti sama velikost grafične kartice (~ 270 mm). Prvo vprašanje je, kam jo bom dal. Ko najdeš dovolj velik prostor v ohišju, te šokirata dva 6-pinska konektorja za elektriko. Spet iščeš po ohišju dva prazna konektorja. Zavedati se moramo, da ima kartica 681 milijonov tranzistorjev, ki jih je treba nahraniti s ~ 150 W električne energije. Na sliki 2 je vidna primerjava z nekaterimi priljubljenejšimi karticami, če uporabljamo 3Dmark06. Iz diagrama je razviden napredek. Drugi test je pokazal, da pri preprostem vertex shader ni videti velikega napredka – slika 3. Popolnoma drugače pa je pri kompleksnejših strukturah. Tudi v okolju DirectX9c se grafična kartica odreže veliko boljše kot druge. Poleg 8800GTX/GTS je Nvidia v aprilu izdala še »slabše« brate 8600GTS, 8600GT in 8500 GT. Slednji so izdelani na 80-nm tehnologiji. V prihodnosti pa pričakujemo 8900GTX/GTS in 8950 GX2. Seveda pa konkurenca ATI napoveduje popolno premoč s svojim R600 (HD 2xxx). lcd monitor dell Monitor Dell UltraSharp 2007WFP je HD monitor ločljivosti 1680 x 1050 ter kontrastom 800:1. Drobovje monitorja je obdano z sivo-črnim ohišjem. Na monitor lahko priključimo USB 2.0, DVI-D, D-Sub, 12 V audio jack, kompozitni priklop in S-Video. Te lastnosti nakazujejo na vsestransko uporabnost monitorja. Zraven je priložen podstavek, ki nam omogoča mehko in enostavno prilagajanje ekrana po višini (~100mm), zasukamo ga lahko okoli vodoravnice za kot -50 ÷ 200 ter okrog vertikalne osi za kot ±450. Moteča je le nestabilnost postavka pri premikanju okrog vertikalne osi. Zaslon je možno uporabljati tako v pokončnem ali vodoravnem položaju. Če nam primanjkuje prostora na mizi, lahko dokupimo stojalo, s katerim ga pritrdimo na steno. Potrebno je podariti, da monitor podpira HDCP in je kot tak primeren za gledanje filmskega materiala na Blu-ray-jih in HD-DVD-jih. Po lastnostih se monitor uvršča v sam vrh, kar je opaziti tudi na njegovi ceni. Če želimo iz njega izvleči čim več, ga moramo lastnoročno nastaviti. Da to lahko naredimo, imamo v desnem spodnjem vogalu nabor gumbov. Dell je tudi spremenil tradicionalno postavitev osnovnega menija za nastavljanje zaslona, ki so ga postavili v spodnji desni vogal, podmeniji pa se pojavljajo vertikalno. Ker nimamo gumba za izhod, je po meniju težje navigirati, kot bi pričakovali. Ima pa monitor tipko za spreminjanje v pogled slika v sliki ter spreminjanje med priključki vhodnega signala. Slednje je potrebno, če želite na monitor priklopiti dva računalnika. Enega povežete prek VGA, drugega pa prek vhoda DVI-D, potem pa z gumbom preklapljate med njima. Zaslon omogoča prikaz slike v sliki, kar je posebno zanimivo pri večjih monitorjih. Na trgu pa so se začele zamenjave trenutnih LCD-jev. Že sam Dell je izdal večjega brata E228WFP. Ta ima isto ločljivost in diagonala je 22 palcev. Poleg modelov večjih mer pa so na obzorju že tudi tisti z višjo frekvenco, tja do 100 Hz LCD, poleg tega pa še različne nove tehnologije, kot so laserski monitorji itd. Želja, potreba, priložnost so tiste, ki nam narekujejo, kdaj se bomo odločili za nakup. ultrasharp 2007wfp multimediska uporaba dell HDCP fmc preklapljanje med po- www.fmc.si sameznimi vhodi 514,80 eur (z ddv) za optimalno sliko je potrebno dodatno nastaviti monitor težavno navigiranje po menijih ni HDMI junij 49 strojna oprema roman satošek prostorski navigator Na sejmih in prireditvah je veliko nagradnih iger in žrebanj, pri katerih si imel možnost postati srečni lastnik Space Travelerja. Ker sam nikdar nisem bil izbranec, sem si napravico izposodil, da jo preizkusim z različnimi programi. Preden nadaljujem, pa bi rad poudaril, da ta naprava ni 3D-miška, kakor bi jo nekdo lahko zmotno poimenoval, vsaj ne po mojem poimenovanju vhodnih enot. Pojmovanje vhodnih enot je trenutno sledeče: – 2D-miška je vhodna enota za premikanje kazalčka na zaslonu v dveh smereh. – 3D-miška je potem vhodna enota za premikanje drsnika v prostoru. – 3D-navigacijska naprava omogoča premikanje kamere (pogleda) v prostoru. Če se strinjate s temi definicijami, potem je Space Traveler 3D-navigacijska naprava, ki prevzame premikanje vidnega polja kamere v prostoru, za premikanje kazalč-ka pa še nadalje potrebujemo 2D-miško. Korak naprej je do zdaj v svetu naredilo le podjetje Sandiotech, ki je združilo 2D-mi-ško in 3D-navigator v eno napravo. A ta je trenutno uporabna le v svetu iger, saj gonilniki za podporo Autodeskovih in drugih »resnih« programov še niso izdelani in jih napovedujejo šele do konca poletja. Kot sem že prej omenil, osebno uvrščam Space Traveler v 3D-navigacijske naprave. Napravica bo razveselila vse lastnike notesnikov, saj je kot ustvarjena za mobilne ljudi. Ko odviješ kartonsko embalažo, te najprej preseneti lep usnjen etui, v katerega je varno spravljena naprava. To je prvo potrdilo, da ji je podjetje 3Dcon-nexion namenilo mobilnost. Druge zelo pomembne odlike so zelo nizka teža ter kompaktnost in velikost (oz. majhnost). Tako kot vse naprave 3Dconnexiona ima tudi Space Traveler pod »kapo« šest optičnih senzorjev, ki omogočajo navigacijo skozi prostor. Navigacija je zelo preprosta, saj je treba samo obračati, vleči, potiska- ti (dol, levo, desno), pa se prostor začne premikati. »Kapa« leži na kovinskem valja-stem ohišju, katero ima po obodu osem programabilnih tipk. Tudi za estetiko je poskrbljeno, saj so tipke osvetljene. Z računalnikom je navigator povezan prek USB-povezave. Zelo pohvalna pri 3Dconnexion je njihova podpora z gonilniki. Na spletu jih je preprosto najti, prenesti in naložiti na računalnik. Takoj po nastavitvi je naprava pripravljena za uporabo. Podpira širok nabor programov. Pri tem ne smemo pozabiti, da sodi v skupino 3D-navigacijskih naprav in je tako uporabna le pri programih, ki delujejo v prostoru. 3Dconnexion nam ponuja nastavitveni program, pri katerem lahko nastavljamo space traveler 3Dconnexion izid www.izishop.net 220 eur (z ddv) 50 junij občutljivost »kape« in povežemo posamezne tipke z bližnjicami ukazov. Pri tem lahko nastavitve shranimo za vse programe ali za posamezen program. Tudi to se izvaja preprosto in zelo hitro Space Traveler se je odlično odrezal pri programu Cata, kjer me je navdušil drag-put določanja funkcij tipk. Prav tako se je odrezal pri Inventorju, SolidWorksu, Mayi ter XSI. 3D-programi uporabljajo za manipulacijo s prostorom kombinacijske tipke. Ker pa je potrebnega veliko vrtenja in premikanja prostora, je pridobitev časa in živcev enormna. V večini primerov se Space Traveler uporablja v kombinaciji z miško in v tem primeru jima pripisujejo 30 odstotkov večjo produktivnost. Zdaj pa si namesto 2D-miške zamislite tablico Wacom. To je nekaj podobnega, kot da bi vklopili turbopogon. Seveda tudi pri 3Dconnexionu ne spijo, saj so pred kratkim izdali nov kos strojne opreme, imenovan Space Navigator, ki je po velikosti podoben Space Traveler-ju. Naprava pa je težja in ima samo dve programabilni tipki, za njo pa je treba odšteti tudi manj denarja. Lahko pa si omislimo tudi dražjo napravo, ki nosi ime Space Explorer. Pri njej sicer izgubimo nekaj mobilnosti, a pridobimo kar petnajst programabilnih tipk in samodejno spreminjanje le-teh v odvisnosti od programa. Skratka: nabor naprav se širi in z vsako novo se izboljšuje njihova funkcionalnost. audaH IsoÜKAW AUDAX djo.o. Tbilisi jsiu jIlm 59,1000 LjuNjani Wfc 01 200 «0 50. h*: Ol 4<3 47 OC photoshop tnt matic kos american chopper – inside out Tokrat si bomo ogledali, kako je videti drobovje ameriškega chopperja. Za spremembo ga tokrat ne bomo razstavili, ampak bomo v Photoshopu ponaredili vektorski načrt motorja. 1 | Odpremo novo sliko. 2 | Plast preimenujemo v Lejer 1. Podvojimo (Ctrl + J) in 3 | Lejer 2 ponovno podvojimo in novoustvarjeno plast novo plast poimenujemo Lejer 2. Dodamo filter Image/ poimenujemo Lejer 3. Tokrat plast invertiramo (Image/ Adjustments/Desaturate. Adjustments/Invert ali Ctrl + I). 4 | Blending Mode plasti Lejerja 3 spremenimo na Color 5 | Plast Lejer 1 postavimo na vrh našega sklopa plasti 6 | Izberemo orodje Gradient Tool, nastavimo prehod iz Dodge in mu dodamo Gaussian Blur (Filter/Blur/Gaus- v paleti Lejer. Ko je plast Lejer 1 označena, ji dodamo še bele v črno in potegnemo črto, kot je nakazana na sliki. sian Blur) z vrednostjo 2 ali 3. Slika je zdaj videti nekako masko. Učinek je končan. tako. Seveda lahko preliv naredite tudi v drugi smeri, detajle lah- ko še dodatno povečate z višanjem kontrastov, pobrišete (pobarvate) lahko vse moteče slikovne pike, ki jih blur ni uspel, itd. 52 junij kos dreamweaver tnt snippets Snippets je Dreamweaverjev izraz za okrajšave oziroma bližnjice. Tako kot dejansko pri vseh programih lahko tudi v Dreamweaverju ustvarimo lastne bližnjice in jim dodamo tudi bližnjico na tipkovnici. Pa si oglejmo, kako to naredimo. 1 | Kadar koli v Dreamweaverju uporabljamo na eni strani neko kodo večkrat, lahko namesto ponovnega tipkanja za to kodo ustvarimo bližnjico oziroma snippet. Sam večkrat uporabljam prazno povezavo oziroma povezavo Null, ki služi za aktiviranje kakšnega učinka ali javascripta. Za tako prazno povezavo uporabim ‘’a href’’ tag z javascriptom. 2 | Zdaj pa si oglejmo Snippets. Odpremo jih v zavihku 3 | Da ustvarimo lastne bližnjice, najprej ustvarimo novo Files ali prek kombinacije tipk Shift + F 9. Kot opazimo, mapo v oknu Snippets. To ustvarimo s klikom na desni ima Dreamweaver že ustvarjenih veliko bližnjic, vse od obi- gumb miške in z izbiro možnosti Create New Folder. Ko čajnega urejanja elementov do učinkov css in javascript. V imamo mapo ustvarjeno, jo izberemo in ponovno klikne-spodnjem delu okna imamo ime in opis Snippeta, v zgor- mo desni gumb miške ter izberemo možnost New Sni-njem delu pa Preview. ppets. 4 | Odpre se nam novo okno. Na voljo sta polji Name za ime in Description za opis. Pod Snippet Type imamo dve možnosti: Wrap Selection ali Insert Block. Wrap pomeni, da se bo koda dodala pred in po izbranem elementu; block pa je samo koda, ki se bo vnesla na položaju kurzorja. Za konec imamo na voljo še način predogleda (Preview) ali Design ali Koda. 5 | Za mojo nično kodo uporabim način Wrap, saj potrebujem kodo pred in po izbranem elementu. Ker uporabljam samo tekstovno kodo, bom za način Predogled izbral Code. Potrdim in Snippet je ustvarjen. Vse, kar moramo storiti za aktivacijo Snippeta, je, da v kodi označimo želeno besedilo in z dvoklikom na moj snippet kodo dodamo. 6 | Ker pa želim Snippete uporabljati še hitreje, jim lahko ustvarim bližnjico na tipkovnici. Odprem okno Keyboard Shortcuts (Edit/Keyboard shortcuts). Podvojim celotno zbirko bližnjic s klikom na gumb Duplicate Set. V meniju Command izberem Snippets. Poiščem svoj Snippet in ga izberem. V oknu Press Key sestavim želeno kombinacijo tipk (program nas bo opozoril, če je kombinacija že zasedena) in potrdim s klikom na gumb Change. Tako smo ustvarili bližnjico na tipkovnici, kar bo naše delo s kodo še olajšalo. junij 53 autocad tnt vesna križnar fotometrične luči Pri upodobitvah je svetloba oz. osvetlitev objektov še kako pomembna. Če se skušamo z izdelkom čim bolj približati resničnosti, potrebujemo kar nekaj dobre volje ob preizkušanju nastavitev. Z uvedbo fotometričnih luči postane ta postopek hitrejši in preprostejši – izdelek pa neprimerno boljši. 1. vrsta: način osvetlitve Generic (iz prejšnjih različic AutoCAD-a): prednastavljena luč in uporabniške luči. 2. vrsta: fotometrični način osvetlitve: brez upoštevanja in z upoštevanjem odboja svetlobe. Bi &Q ^o l-O ^0 ^o ^© 4-G ^-o lo 4-tì ^Q ^-o 1 "-Tl. 'Iri.iV. - Mftt. ¥ • . • * ) er kan g L -i ■ 1 | Nova različica AutoCAD 2008 nam je prinesla možnost dela s fotometričnimi lučmi. Vsaki izdelani luči lahko popravljamo fotometrične lastnosti v oknu Properties. Pomembni sta dve lastnosti: jakost luči (merimo jo z eno izmed spodaj navedenih fotometričnih količin) in barva luči, ki je odvisna od tipa žarnice (klasične, halogenske, fluorescenčne …). 2 | Fotometrija pomeni mersko vrednotenje svetlobe. V praksi imamo torej možnost, da lahko lučem določimo »resnične« fotometrične lastnosti, ki izhajajo iz fizikalnih: • svetlobni tok – Flux je merilo za količino energije, ki jo vir seva v prostor. Je ustreznik moči v vatih, vendar z upoštevanjem občutljivosti oči na svetlobo posameznih valovnih dolžin. Merimo ga v lumnih. Nekaj karakterističnih vrednosti (ki pa se od proizvajalca do proizvajalca razlikujejo): navadna žarnica, 100 W ~ 1300 lm, fluorescenčna svetilka, 58 W ~ 5000 lm … 3 | • svetilnost – Intensity je merilo za svetlobni tok v določeni smeri. Merimo ga v candelah. Ker je odvisna od izbrane smeri, jo podajamo v polarnih diagramih. Nekaj karakterističnih vrednosti: sveča ~ 1 cd, navadna žarnica, 100 W ~ 110 cd. • Osvetljenost – Illuminance je merilo za količino svetlobnega toka, ki pada na neko ploskev. Merimo ga v luxih. Nekaj karakterističnih vrednosti:travnik na jasen poletni dan ob 12.00 ~ 100.000 lx, v senci ~ 10.000 lx, namizna površina v pisarni ~ 500 lx … 54 junij .m .J: i .] a*— U*I«k*N*MwjM ta J 1,11 JIIJIJ-..... ;e=t (Si II « 1 4 | Kakšen tip osvetlitve je v naši risbi aktiven, je odvisno od nastavitve Drawing units (DDUNITS). Tam je dodano polje Lightning, kjer lahko izbiramo med tremi načini: • Generic – star način osvetlitve scene (znan iz prejšnjih različic) • Internacional – mednarodni standardi za merjenje svetlobe • American – ameriški standardi za merjenje svetlobe 5 | Ker so vse prej omenjene fotometrične lastnosti vezane na neke razdalje ali površine, je zelo pomembno, da tudi risbo rišemo v »realnih enotah« in da so te enote tudi točno specificirane. Spet smo pri ukazu DDUNITS, kjer je pomemben seznam Insertion scale. Tam izberemo enoto naše risbe, da se ob vnosu fotometrične luči njene lastnosti prilagodijo razmeram v risbi. 6 | Samo delo z lučmi je enako kot v prejšnjih različicah. Izberemo Point light (točkovni izvor svetlobe) ali Spotlight (usmerjen snop svetlobe) in ga postavimo v sceno. Osnovni nadzor nad lučmi imamo prek ročajev ali okna Properties. Če je v sceni več luči, si odpremo seznam (Light List), da jih laže nadziramo. 7 | Ko je luč že v sceni in jo izberemo, imamo v oknu Properties še eno možnost za tip luči. To je WEB light. WEB light je različica luči, ki jo definira proizvajalec, in ima torej 100-% natančne karakteristike glede barve svetlobe in njene razporeditve. Za WEB luč je tako v oknu Properties na voljo tudi diagram razporeditve svetlobe. Oprema scene z WEB lučmi je osnova za natančne študije osvetlitve. 8 | WEB luč bere podatke iz datoteke IES. Te datoteke najdemo na spletnih straneh proizvajalcev luči. Zelo bogato knjižnico najdemo npr. na spletni strani Erco Light Scout (http://www.erco.com/). Datoteke IES so običajno stisnjene v datoteki ZIP. Presnamemo si jih na svoj računalnik, jih razširimo v določeno mapo in jih pozneje v AutoCAD-u iz te mape tudi odčitavamo. 9 | Poleg jakosti in razporeditve svetlobe je pomembna tudi barva. Barvo lahko izbiramo glede na tip žarnice v seznamu standard colors: klasične žarnice (Incandescent), fluorescenčne žarnice, halogenske žarnice, natrijeve žarnice, živosrebrne žarnice … Lahko pa vpišemo tudi vrednost v kelvinih. Če pregledujemo značilnosti žarnic na spletnih straneh proizvajalcev, je podatek o barvi svetlobe vedno natančno podan. 10 | In to še ni vse. Same žarnice so lahko različnih oblik. Npr. klasične žarnice lahko primerjamo res s točko, iz katere sveti. Fluorescenčne žarnice pa so pogosto v obliki »cevi« in samo padanje svetlobe in sence v prostoru je v tem primeru drugačno. Izbrani luči Pointlight lahko v oknu Properties – v rubriki Rendered Shadow Details – spreminjamo tudi ta parameter. 11 | Tip senc moramo spremeniti na Soft (sampled), kar sicer pri renderiranju zahteva več časa. V seznamu Shape lahko izbiramo med različnimi oblikami (sphere, cylinder, disk, rectangle ...) in za posamezno obliko lahko določamo tudi mere. Določimo lahko tudi, če je sama luč vidna v upodobitvi (Visible in render). 12 | Pri sami upodobitvi sta za popolnoma resničen dosežek pomembni še dve nastavitvi. V razširjenem delu Da-shboarda kliknemo na Advanced Render settings. Vključimo Global illumination, da se ob renderiranju upošteva tudi odbita svetloba (stene, tla, strop), kar močno izboljša doseženo. V tem primeru pa risba lahko postane motna, zato vključimo še Final Gather na ON in nastavimo število žarkov (Rays) vsaj na 10. junij 55 archicad tnt gorazd rajh upodabljanje z lightworksom Že ArchiCAD 8.1 nam je prinesel pogon LightWorks, enega najpogosteje uporabljanih v CAD-programih. Čeprav še niso vključene vse možnosti, ki jih omogoča, je mogoče z njim precej hitro izdelati kakovostne predstavitve. Ta članek je namenjen le osnovam, podrobno raziskovanje možnosti pa prepuščam vsakemu uporabniku. Najlaže se jih bo lotil s knjigo „Lightworks in Ar-chiCAD“ ali DVD-jem „Profesional rendering in ArchiCAD“. 1 | Sonce Med objekti osvetlitve boste našli tudi objekt Lightwork Sun Object. Z njim dobimo mehkejše sence kot z uporabo sonca ArchiCAD. Njegovo moč nastavimo na 50. Polje Number of Light Sources določa število izvorov svetlobe, ki omogočijo mehkejše sence. Z večanjem tega števila se močno povečuje čas, potreben za izdelavo slike. Objekt postavimo kamor koli na tloris, saj položaj sonca določa zemljepisni položaj v 3D-oknu. 2 | Nebo V naravi veliko svetlobe prispeva tudi nebo. Zato imamo v ArchiCAD-u tudi Skyobject. Po navidezni polkrogli nad našim modelom se razpostavi veliko luči (polje Number of light samples nastavimo npr. na 150), ki zgradbo osvetlijo z vseh strani. Tudi ta objekt postavimo kamor koli na tloris. 3 | Zemljepisni položaj Če želimo natančneje določiti položaj objekta, predvsem pri izdelavi študij osončenja, v meniju View/3D-View Mode/3D-projection Settings izberemo gumb More Sun. V tem oknu nato določimo zemljepisni položaj naše zgradbe, datum, uro in projektivni sever. Tako dobimo natančen položaj sonca in s tem senc. Da se spremembe položaja upoštevajo, je treba obnoviti 3D-okno (Rebuild). 56 junij 4 | Nastavitve upodabljanja Odpremo okno z nastavitvami (Document/Creative Imaging/Photorendering settings). Na vrhu najprej izberemo Lightworks rendering engine, nato pa določimo velikost končne slike. Ta velikost je v veliki meri odvisna od tega, kaj bomo z njo počeli: objavili na spletu, dodali na liste z načrti ali naredili plakat. 7 | Prva upodobitev Zdaj izdelamo prvo upodobitev (Document/Creative Imaging/Photorender). Le tako bomo videli, ali je svetlobe dovolj, ali so sence prepričljive, izbrani materiali realistični in tako naprej. Kar najprej opazimo, je predvsem temna notranjost objekta. Svetloba lahko prodre le skozi okna, vendar se sama od sebe ne razširi po prostoru. Torej, osvetlimo notranjost. 10 | Nočna scena Poskusimo izdelati še nočno sceno. Izklopimo vse okenske luči in sonce ter za vsako stekleno površino postavimo navadno stropno luč, luč, ki seva v vse smeri. Barvo ji določimo na svetlo rumeno, barvo neba (Sky object) pa nastavimo na malce temnejšo modro. Dobiti moramo le vtis osvetljene notranjosti, zato se ne trudimo postavljati luči na mesta, kjer bodo dejansko vgrajena. 5 | Učinki Zdaj izklopimo izvore svetlobe Sun, Ambient in Camera Light, ker smo v tloris postavili Sun object in Sky object. Druge nastavitve za začetek vklopimo na srednje vrednosti. Ko bomo s sliko zadovoljni, pa jih povečajmo na najvišje, kar bo seveda vplivalo na hitrost izdelave upodobitve. 8 | Window light V knjižnici najdemo še eno svetlobno telo: Window Light. Tega moramo razpostaviti po vseh steklenih površinah, obrnjenega v notranjost prostora. Tudi velikost je najbolje prilagoditi velikosti okna ali steklenih vrat. Vklopimo le tiste objekte, ki so v izbranem pogledu vidni, saj drugače po nepotrebnem podaljšujemo čas izdelave slike. 11| Zimska idila Postavimo naš objekt še v zimsko okolje. Namesto trave na terenu izberemo bel matiran material, za ozadje sliko sivih, težkih oblakov in v nastavitvah Lightworks upodo-bljevalca za ospredje (foreground) izberemo način Snow. Objektu sonce izklopimo prikaz senc, saj običajno na sončen dan ne sneži. 6 | Ozadje V zavihku Background lahko za ozadje podstavimo fotografijo. Za hiter učinek izberemo npr. sliko neba z nekaj oblaki. Z natančno montažo objekta na fotografijo se bomo ukvarjali kdaj drugič. V zavihku Osvetlitev (Brightness) lahko izberemo še Darken all surfaces, ki zmanjša učinek bleščanja preveč osvetljenih površin. 9 | Druga upodobitev Ponovno izdelamo upodobitev. Zdaj je videz notranjosti že veliko boljši. Po potrebi povečamo ali zmanjšamo moč „okenske svetlobe“. Z malo eksperimentiranja bomo dobili pravo razmerje med prosojnostjo in odbojnostjo okenskega stekla. 12| Meglen dan Da zmehčamo sliko, lahko namesto snega vklopimo način Fog. Med nastavitvami je predvsem pomembna razdalja, pri kateri megla postane neprosojna. Tako dobljeno sliko zdaj uporabimo za ozadje pri drugem pogonu ArchiCAD, ki simulira ročno skico. Namesto pogona Lightworks izberemo Sketch, izberemo eno izmed ponujenih možnosti (npr. Koh-i-noor), za ozadje pa uporabimo prejšnjo, megleno sliko. junij 57 catia tnt roman satošek imagine & shape v drugo Že v številki 86 je bilo napovedano nadaljevanje, zato je tokratni TNT na neki način le nadgradnja prejšnjega. Ogledali si bomo še kakšno zanimivo orodje in tako končali ta zelo zanimiv modul. 1 | Organski modul bo obdan z okroglo mrežo. Ta mreža je za naš primer primernejša, saj dobimo pravilnejši valj. Tako narejen valj pozicioniramo na želeno mesto. Za začetek si pomagamo s Compass at the Origin, ki postavi koordinatno izhodišče lika v koordinatno izhodišče Dizajn 1. Sledi končno pozicioniranje, skaliranje in kopiranje, kot smo to delali v prejšnjem TNT-ju. 2 | Zelo podobno smo naredili že v prejšnjem TNT-ju, raz- 3 | Prejšnjikrat smo podobno izvedli s kombinacijo Extru-lika je le v načinu izbiranja. Odločimo se, da izberemo linije sion in z manipulatorji. Tokrat pa bomo uporabili Face mreže. Pri tem nam Catia ponuja pomoč pod ukazom Pro- Subdivision in manipulatorje. Ukaz uporabimo na želeni pagation. Če imamo to vključeno, nam sam izbira celotno površini ali površinah in dobimo razdelitev le-teh, velikost zanko črt v odvisnosti od položaja kazalčka. pa določamo s pomočjo tabele ali pa z drsnikom. Izbere- mo notranje površine in jih potegnemo z manipulatorjem. Opazimo, da se površine, ki jih vlečemo, bombirajo. Ta učinek zmanjšamo s ponovno uporabo ukaza Subdivision. S ponavljanjem kombinacije obeh ukazov dosežemo 4 | Treba je omeniti še dve orodji. Prvo je View Selection, s katerim hitro spreminjamo med osnovnimi pogledi. Pri uporabi tega ukaza je treba le premakniti kazalček na želeno stran in to potrditi. Drugi ukaz je View Modificator, s katerim pa spreminjamo kot pogleda na lik, ne da bi spreminjali položaj kamere. 5 | Zadnja dva koraka sta rezervirana za ukaz Working Zone Defenition. Z njima si olajšamo izbiranje mreže ali pa zaščitimo dele lika. Ko je ukaz aktiven, izberemo dele mreže, katero želimo izbirati. Če pa želimo izbrati dele mreže, katere želimo zaščititi (jih ni možno izbirati), pa uporabimo možnost Selection Inversion. Kadar pa uporabimo ukaz Face Cutting, se pojavi dodatna ikona, ki pove aktivnost prejšnjega ukaza. 6 | Ta ista ikona se pojavi pri manipulaciji in večini preostalih ukazov. Z njeno pomočjo lahko preklapljamo aktivnost prej definirane delovne cone. Postopek je zelo priročen, pogrešam le možnost priprave več kombinacij takšnih con. S tem TNT-jem smo končali modul Imagine & shape. 58 junij OHRANITE PREDNOST V junijskem Monitorju preberite: Široki monitorji LCD Popoln pregled in preizkus širokih monitorjev LCD na slovenskem tržišču. Primerjava videa na fotoaparatih Nadomestek pravim video kameram? Kakšna je kakovost posnetka s fotoaparatom v primerjavi s kamerami miniDV? Monitorjev preizkus in pregled ključnih modelov. LETA 2Û02 NAPftE % C GLASBENI PREDVAJALNIKI E-IZKÜSNA lì-i" SUM0TQRI DREAMS 3 CB NAJ RA UČNEJŠtH PROGRAMOV GIGABAJT FILMOV - posnetih t loloaparnti na preizkusu - JUNL 2O0T Varnostni paketi Preizkus integriranih varnostnih paketov - protivirusna in protivohunska zaščita + požarni zid + varovalo pred goljufivimi spletnimi strani + obramba pred neželeno pošto... Programski paketi za učenje jezikov Ali se je mogoče z njimi tudi res kaj naučiti ali pa gre le za navidezno pomoč, za katero smo odšteli veliko denarja? In še: - Blackberry 8800 Monza (seksi črn pameten telefon) - kako izbrati geslo, ki ga krekerji ne bodo mogli uganiti -vse o podjetju T-2 Stalnica: Novi brizgalni in laserski tiskalniki, prenosniki • Na DVDju Kili Bili 2 in nov Monitor TV. http://WWW.MONITOR.SI naša gesla za leto 2007 ustvarjalnost inovativnost inventivnost aktivnost drugačnost udejanili jih bomo med 17. in 19. oktobrom na sejemski prireditvi Hevreka07 v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bomo poskrbeli za kar najbolj privlačno predstavitev področja »3D« ter najbolj inovativnih rešitev s področja oblikovanja, pri katerih je inovacija doprinesla k presežni vrednosti izdelka I'M'iUflN " !Mil tTT^^cTI REVIJA NOVODOBNIH UST VARJALCEV