Posvetovanja Simpozij podkomisije »Rural Developm ent in Highlands and H igh- latitude Zones« v okviru komisije za ruralni razvoj pri Mednarodni geo­ grafski zvezi. L aponska (F in ska), ju n ij 1982 V elike d ružbenogeografske sprem em be, ki so jih po d ru g i svetovni vo jn i doživeli n a jsev e rn e jš i p rede li naše hem isfere in gorska obm očja, vzbu jajo v vedno več ji m eri zan im an je m ednarodne geografske javnosti. Tako so b ili že n a zasedan ju kom isije za ru ra ln i razvoj le ta 1981 v F resnu (ZDA) re fe ra ti s p rob lem atiko ru ra ln e g a razv o ja gorsk ih obm očij in sud- p o la rn ih p o k ra jin deležni p rece jšn je pozornosti. O bravnava li so p redvsem n e k a te ra a k tu a ln a v p ra ša n ja S ib irije , K anade, A ljaske, H okkaida, F inske, Š kotske in H im alaje. O b jav ili so jih v posebni pub likac iji podkom isije pod naslovom »D evelopm ent in Nordic and M ounta in Settlements« . P odkom isija, k i jo vodi prof. dr. U uno V arjo z un iverze O ulu (F in ­ ska), je m ed 1. in 6. ju n ijem 1982 o rg an iz ira la te re n sk i sim pozij z d e­ lovno tem atiko »Nordic and M ounta in Villages under the Pressure of Change«. T erensko delo je po tekalo na re lac iji R ovaniem i—K em ijärv i— Ivalo— K evo—K arigasn iem a—K autokeino (N orveška) — E notek iö—K ittilä —R ovaniem i. U deleženci so se seznan ili z vp liv i rec en tn ih k lim atsk ih in socioekonom skih dejavn ikov n a ta m k a jšn je km etijs tvo , z biološko opazo­ valno in raz iskovalno posta jo v K evu in tune lsko h id ro e lek tra rn o P ir t t i- koski n a rek i K em ijoki, na jpom em bnejši po h id ro en e rg e tsk i iz rab i n a F in ­ skem (3830 m io kW h). S im pozija se je udeležilo 25 geografov iz d v a n a j­ s tih držav. R efe ra ti so b ili p red s ta v lje n i n a petih zasedan jih podkom isije . M ed pog lav itne tem e je sodila p ro b lem atik a laponske m anjšine , poselitve, r e ­ gionalnega razvo ja in n ač rto v an ja te r iz rabe ru d n eg a (vanad ij) in vodnega bogastva Laponske. D rugi p risp ev k i so za jem ali vseb insk i tem atik i sim ­ pozija u strezn e prob lem e N orveške, K anade, A lp, severne M adžarske in P irenejev . O depopu lac iji slovenskih A lp je poročal M. K l e m e n č i č . P rih o d n ji sestanek podkom isije ko koncem ju n ija 1983 v B arceloni, v osp red ju p a bodo p rob lem i tu rizm a in rek reac ije v P irene jih . B o ru t Belec Strokovno srečanje Mariborskega aktiva v Ljutomeru V zače tku o k to b ra 1982 je b ilo v L ju to m eru celodnevno strokovno srečan je , k i s ta ga o rg an iz ira la m arib o rsk i ak tiv GDS in k a te d ra za geo­ g rafijo pedagoške akadem ije v M ariboru . Z n jim so želeli geografi iz S e­ verovzhodne S lovenije m ed p rv im i počastiti šestdesetletn ico GDS. Poleg štev iln ih geografov so se posveta udeležili tu d i v idne jši d ružbenopo litičn i delavci in k m e tijsk i s tro k o v n jak i iz občine L ju tom er. N jihova zasluga ni sam o v tem , da so om ogočili in p o dp rli srečan je . N jihove vzpodbudne uvodne besede in te h tn i p risp ev k i k raz p ra v i so b istveno obogatili v se­ bino posveta in m u dali tu d i širšo d ružbeno odm evnost. O snovna te m a tik a posveta so b ili učink i m elioracij in kom asacij v pejšažu in fu n k c ijah spodn je ščav n išk e doline. N a n je m p a je svo ja do­ gn an ja in m isli razg rn ilo več geografov iz L ju b ljan e (S. 1 1 e š i_č, V. K 1 e- m e n č i č) in M aribora (B. B e l e c , L. O 1 a s, B. K e r t ) . U činki m elio­ rac ij in kom asacij so bili obdelan i na p rim e ru vzorčn ih k a ta s trsk ih občin (C ezanjevci, B ranoslavci, K ljučarovci, N oršinci). P oročila re fe ra to v in na n jih navezane raz p ra v e so po trd ile u tem eljen o st posveta. U deleženci si niso sam o obogatili zn an ja s fenom enom m elioracij in kom asacij v spodn ji šč av n išk i dolini, am pak so dobili p redstavo tu d i o g lobljih posledicah teh inovacij. P oleg obsežnih fiziognom skih sp rem em b so jim b ili p red stav ljen i tu d i b istven i učink i v la s tn iš tv u in parcelaciji, zaokroženosti in kvalite ti zem ljišč te r s tem v zvezi novi nač in i obdelave in p r ire je živine. K ot n a ­ d a ljn ja posledica teh učinkov pa so že bile nak azan e po treb e po novi m e­ hanizaciji, po zd ru ž ev an ju dela in sredstev , po več ji tržn o sti pro izvodnje