Le lexeme slovene tudi et ses équivalents français

francoski
slovenski

2004

letnik 44, številka 1

francoščina    slovenščina    leksika   primerjalno jezikoslovje   Bartol, Vladimir: Alamut

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtorica v članku obravnava slovenski členek tudi in njegove francoske ustreznike v izbranem korpusu (Bartolov roman Alamut v slovenskem izvirniku in francoski verziji). Členek tudi ima makrofunkcijo (v okviru besedila) in mikrofunkcijo (v okviru stavka). Njegova besediloslovna vloga namreč dvojno prispeva k načelu kohezivnosti znotraj besedila: poleg anaforičnosti skrbi tudi za progresijo v besedilu. Poleg besediloslovne ima členek tudi pomembno vlogo v okviru stavka oziroma povedi, to je poudarjalnost. Slovenski členek neposredno vpliva tudi na členitev po aktualnosti (rematska vloga). Glavna pomenska prvina tega členka v slovenščini je dodajalnost. Seznam ustreznikov v francoščini je presenetljivo dolg in pomensko raznolik, vendar je možno vse ustreznike opredeliti kot prepletanje navezovalnosti (z različnim deležem navezovalnosti v levo ali v desno) in poudarjalnosti (navadne ali okrepljene).Najbolj pogosta prevodna rešitev (približno ena tretjina vseh primerov) je francoski sobesedilni prislov aussi, ki obenem najbolj pokriva tudi, saj ima isti dve temeljni funkciji kot slovenski členek (navezovalnost in poudarjalnost). Prva večja razlika med slovenskim členkom in francoskim prislovom je v njunem mestu glede na besedo, na katero se nanašata, to je glede na njuno jedro. Glavno razhajanje pa je naslednje: medtem ko tudi lahko povezuje navezovalnost in poudarjalnost ali pa izbira med njima, aussi druge t.j. alternativne možnosti ne pozna.

10.06.2016