SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPECIALNE KNJIŽNICE 2020 www.nuk.uni-lj.si 71 Ljubljana, 2021 2 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPECIALNE KNJIŽNICE Poročilo za leto 2020 Ljubljana, 2021 3 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPECIALNE KNJIŽNICE Poročilo za leto 2020 Podatke zbrali in predstavili Damjana Tizaj Marc, Linda Škufca Urednica zbirke Damjana Tizaj Marc Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjižnica, Oddelek za raziskave Za knjižnico Viljem Leban Slovenske knjižnice v številkah (zbirka) ISSN 2386-0324 Dostopno na spletni strani NUK: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/kvs.php Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 200 11 100 Elektronski naslov: nuk@nuk.uni-lj.si Spletna stran: www.nuk.uni-lj.si 4 VSEBINA POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2020 .................................................................................. 5 ZAKONSKE OSNOVE ................................................................................................................................ 9 FREKVENCA ZBIRANJA PODATKOV ........................................................................................................... 9 VSEBINA VPRAŠALNIKA ........................................................................................................................... 9 MERITVE ................................................................................................................................................ 9 DOSTOP DO ZBRANIH PODATKOV ............................................................................................................ 9 PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2020 ...................................................................................................... 10 Tabela 1: KNJIŽNIČNA MREŽA ............................................................................................................ 12 Tabela 2a: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS (inventarne enote) .................................................. 16 Tabela 2b: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS: PRIRAST na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inventarne enote) ............................................................................................................................ 19 Tabela 2.1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS: ELEKTRONSKI VIRI, pridobljeni z nakupom in PODATKOVNE ZBIRKE, KI JIH GRADI KNJIŽNICA (naslovi) ...................................................................... 22 Tabela 3: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: UPORABNIKI .............................................................. 26 Tabela 3.1a: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: STORITVE - bibliografska obdelava, izposoja in uporaba elektronskih virov ................................................................................................................ 29 Tabela 3.1b: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI - STORITVE - medknjižnična izposoja, dostava dokumentov, posredovanje referenčnih informacij in digitalizirane strani izvorno analognega gradiva .... 32 Tabela 3.1c: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: STORITVE - izobraževanje uporabnikov, prireditve in objave na družbenih omrežjih ............................................................................................................ 35 Tabela 4: PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE: ODPRTOST, POVRŠINA, UPORABNIŠKA MESTA, DOSTOP, BIBILIOGRAFSKI ZAPISI, NEINVENTARIZIRANO GRADIVO ... 39 Tabela 4.1: PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE: OPREMA za uporabnike ...................................................................................................................................... 42 Tabela 5: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: PRIHODKI (EUR) ........................................................... 46 Tabela 5.1a: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: ODHODKI (EUR) ......................................................... 49 Tabela 5.1b: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: ODHODKI - sredstva za informacijske vire in izobraževanje (EUR) .......................................................................................................................... 52 Tabela 6: KNJIŽNIČNI DELAVCI: ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) ........................................................ 56 Tabela 6.1: KNJIŽNIČNI DELAVCI - osebe ............................................................................................. 59 Tabela 6.2: KNJIŽNIČNI DELAVCI (ne glede na način zaposlitve): IZOBRAŽEVANJE zaposlenih ................. 62 PRILOGE .............................................................................................................................................. 65 Statistični vprašalnik o delu specialne knjižnice za leto 2020 .............................................................. 66 SPLOŠNA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA ........................................................................ 79 DEFINICIJE 2020 ................................................................................................................................ 80 POGOSTA VPRAŠANJA 2020 .............................................................................................................. 95 SEZNAM SPECIALNIH KNJIŽNIC V LETU 2020 ..................................................................................... 100 5 POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2020 V poročilu o delu specialnih knjižnic Republike Slovenije v letu 2020 so objavljeni podatki, ki jih letno zbira Narodna in univerzitetna knjižnica v skladu s Pravilnikom o statističnih meritvah knjižnic in letnim načrtom statističnih raziskovanj . Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa je bila dejavnost specialnih knjižnic, ki jo sicer uporabnikom nudijo v prostorih knjižnice, v poročevalskem letu 2020 močno okrnjena (npr. obisk knjižnice, izposoja gradiva na dom in v čitalniške prostore, prireditve in drugi dogodki v knjižnici, uvajanja v knjižnico in njene informacijske vire na fizičnih nosilcih). Pri večini knjižnic pa lahko opazimo porast obsega elektronskih storitev (npr. izobraževanja in svetovanja na daljavo, posredovanje dokumentov v digitalni obliki, obisk spletnega mesta, prijave na oddaljen dostop do elektronskih virov, število in obseg pregledanih digitalnih vsebin). Neposredna primerjava statističnih podatkov o delu knjižnic v letu 2020 s preteklimi leti je zato možna le ob dolžni previdnosti ter ob upoštevanju zunanjih dejavnikov, ki so vplivali na delo knjižnic. Specialne knjižnice so organizacijske enote v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpirajo delovni in raziskovalni proces organizacij, v okviru katerih delujejo. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokrivajo posamezno znanstveno disciplino ali določeno področje znanja. Za namen statističnega poročanja o delu knjižnic so specialne knjižnice v poročilu razvrščene v posamezne skupine po področjih delovanja. Skupine so oblikovane glede na vsebino njihove knjižnične zbirke ter način financiranja oziroma financerja dejavnosti. Omenjena delitev je uvedena le za statistične namene in se opira na aktualno izdajo mednarodnega standarda za knjižnično statistiko ISO 2789. Skupine specialnih knjižnic, ki jih uporabljamo za potrebe statističnega poročanja, so naslednje: • Specialne knjižnice s področja industrije in trgovine (I) − delujejo v okviru podjetij in industrijskih družb. Pokrivajo informacijske potrebe strokovnih delavcev v teh ustanovah. Praviloma jih financirajo ustanove, v okviru katerih knjižnice delujejo. • Specialne knjižnice s področja kulture (K) − knjižnice delujejo v okviru muzejev, galerij, zavodov in v vseh tistih ustanovah, ki jih financira ali sofinancira ministrstvo, pristojno za kulturo. Pokrivajo informacijske potrebe zaposlenih v kulturnih ustanovah. • Vladne specialne knjižnice (V) − delujejo pri vladnih službah, oddelkih, agencijah in pri parlamentu. Pokrivajo informacijske potrebe zaposlenih v vladnih ustanovah. • Specialne knjižnice s področja znanosti (Z) − so del znanstvenih organizacij, na primer inštitutov, ki se ukvarjajo z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo oziroma jih financira ali sofinancira ministrstvo pristojno za znanost. Pokrivajo informacijske potrebe strokovnih delavcev s področja znanosti. • Specialne knjižnice s področja zdravstva (ZD) − delujejo v okviru zdravstvenih ustanov in zavodov za zdravstveno varstvo. Pokrivajo informacijske potrebe strokovnih delavcev v zdravstvu. V to skupino ne uvrščamo knjižnic farmacevtskih družb, le-te so vključene v sklop industrije in trgovine. • Društvene specialne knjižnice (DR) − so organizirane v okviru različnih društev in zadovoljujejo informacijske potrebe članov društev. Financirajo jih društva, pri katerih delujejo. • Druge specialne knjižnice (D) − so vse tiste specialne knjižnice, ki iz različnih razlogov ne spadajo v nobeno od zgoraj omenjenih skupin, pod pogojem, da imajo specializirane knjižnične zbirke in da ne delujejo v okviru ustanov visokega šolstva. 6 Statistični vprašalnik za poročevalsko leto 2020 je Narodna in univerzitetna knjižnica posredovala 112 specialnim knjižnicam, ustrezno ga je izpolnilo 95 (85 %) knjižnic, in sicer: • Specialne knjižnice s področja kulture: 33 knjižnic, • Specialne knjižnice s področja znanosti: 17 knjižnic, • Vladne specialne knjižnice: 15 knjižnic, • Druge specialne knjižnice: 11 knjižnic, • Specialne knjižnice s področja zdravstva: 9 knjižnic • Specialne knjižnice s področja industrije in trgovine: 7 knjižnic, • Društvene specialne knjižnice: 3 knjižnice. 17 specialnih knjižnic statističnega vprašalnika, kljub pozivu, žal ni izpolnilo. Poročilo o delu specialnih knjižnic za leto 2020 zato ne vključuje podatkov za knjižnice, ki delujejo v okviru naslednjih organizacij: • Kozjanski park (D) • Zavod za ribištvo Slovenije (D) • Društvo za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk (DR) • Teozofsko društvo Jivatma (DR) • Eurofins ERICo Slovenija d. o. o. (I) • Slovenski šolski muzej (K) • Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje (V) • Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije v Mariboru (ECERS) (Z) • Institut Jožef Stefan Znanstveno informacijski center (Z) • Inštitut za hidravlične raziskave (Z) • Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (Z) • Medicinska fakulteta − Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (Z) • Mednarodni center za promocijo podjetij ICPE (Z) • Mednarodni inštitut arhivskih znanosti Univerze v Mariboru (Z) • Zavod za gradbeništvo Slovenije (Z) • UKC Ljubljana, Ginekološka klinika (ZD) • Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (ZD) Rezultati zadnjih statističnih meritev, ki so potekale v marcu 2021, so pokazali, da je v času meritev v Sloveniji aktivno delovalo 95 specialnih knjižnic (upravnih enot) s 134 enotami (storitvenimi mesti). Na dan 31. 12. 2020 so specialne knjižnice imele 2.492.265 inventarnih enot knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih), od tega 2.413.626 enot knjižnega in 78.639 enot neknjižnega gradiva. Zabeležile so 29.397 enot prirasta in 55.592 inventarnih enot odpisa gradiva. 7.915 enot prirasta je bilo pridobljenega z nakupom. Poročale so o 21.517 naslovih prirasta knjižnega gradiva in 85.973 tekoče naročenih naslovih serijskih publikacij. Na potencialnega uporabnika so imele 56,9 enot gradiva, na člana pa 88,3 enote. Odpisale so 2 % knjižnične zbirke. Neinventariziranih je bilo 132.914 enot gradiva in s tem za uporabnike še nedostopnih. V letu 2020 so imele specialne knjižnice 43.811 potencialnih uporabnikov in 28.228 članov. Zabeležile so 50.600 7 fizičnih obiskov in 130.230 obiskov spletnega mesta knjižnice. Vsak potencialni uporabnik je knjižnico fizično obiskal 1,2-krat. Izposodile so 197.363 enot gradiva oziroma 4,5 enot na potencialnega uporabnika in 7 enot na člana. Naredile so 22.734 bibliografskih zapisov za SICRIS, na družbenih obrežjih pa so imele 988 objav. Skupna neto uporabna površina specialnih knjižnic je v letu 2020 znašala 20.810 m2 oziroma 0,5 m2 na potencialnega uporabnika. Uporabnikom so zagotavljale 1.166 uporabniških mest oziroma 26,6 uporabniških mest na 1000 potencialnih uporabnikov. 572.329 inventarnih enot gradiva je bilo uporabnikom na voljo v prostem pristopu. Vse enote (storitvena mesta) knjižnic so bile skupaj odprte 125.486 ur, kar pomeni, da je v povprečju vsako uro odprtosti v prostore specialne knjižnice vstopilo 0,4 uporabnika. Za nakup knjižničnega gradiva so specialne knjižnice porabile 2.183.235 EUR oziroma 49,8 EUR na potencialnega uporabnika. Za nakup gradiva na fizičnih nosilcih so namenile 896.134 EUR oziroma 41,1 % sredstev, za nakup elektronskih virov pa 1.287.101 EUR oziroma 58,9 %. Za izobraževanje zaposlenih so porabile 2.864 EUR, kar pomeni 16,5 EUR na zaposlenega v knjižnici, ne glede na način njegove zaposlitve. V specialnih knjižnicah je bilo v rednem delovnem razmerju v letu 2020 zaposlenih 134,3 (EPZ) delavcev oziroma 152 oseb. Na 1000 potencialnih uporabnikov so imele zaposlene 3,1 delavce (EPZ). Med zaposlenimi je bilo 106,2 (EPZ) strokovnih knjižničarskih delavcev, kar predstavlja 79,1 % vseh zaposlenih v specialnih knjižnicah. Mlajših od 35 let je bilo 8 oseb, 10 (EPZ) zaposlenih je imelo doktorat znanosti. 72 zaposlenih se je udeležilo izobraževanj, v skupnem obsegu 746 ur. 8 9 ZAKONSKE OSNOVE Narodna in univerzitetna knjižnica v skladu za zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 96/2002, 92/2015, 33. člen, 34. člen, 39d. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (UL RS, št. 46/03, člen 7). FREKVENCA ZBIRANJA PODATKOV Narodna in univerzitetna knjižnica zbira podatke o knjižnicah v skladu s programom statističnih raziskovanj vsako leto. Poročevalsko obdobje je koledarsko leto, torej od 1. januarja do 31. decembra. VSEBINA VPRAŠALNIKA Statistični vprašalnik o delu specialne knjižnice je oblikovan na podlagi veljavnih mednarodnih standardov. Glavne iskalne količine ostajajo nespremenjene že od prvih UNESCovih priporočil o standardizaciji knjižnične statistike. Pri uvajanju novih količin pa se opiramo na mednarodne standarde ISO (ISO 2789, ISO 11620), standarde ISBD, zahteve oziroma predloge SURS in EUROSTAT ter na iniciative knjižnic in na zahteve njihovih financerjev. MERITVE Statistične meritve izvajamo po utečeni časovni shemi. Januarja so bili na spletni strani BibSiSt (https://bibsist. nuk.uni-lj.si) objavljeni vprašalniki v PDF datoteki. Tako so imele knjižnice dovolj časa, da so zbrale podatke in se pripravile na meritve, ki so potekale med 1. in 15. marcem 2021. Statistične meritve o delu specialnih knjižnic smo podaljšali do 7. maja 2021. V tem času je bil možen neposreden vnos podatkov v BibSiSt. Vnos je mogoč le z geslom, ki ga knjižnicam pred meritvami dodeli Narodna in univerzitetna knjižnica. Poročevalskim enotam poskušamo olajšati delo tudi z definicijami merjenih količin, ki so neposredno dostopne v vprašalniku, z metodološkimi navodili ter z objavljenimi odgovori na pogosto zastavljena vprašanja. V času meritev je bila knjižnicam zagotovljena pomoč tako glede vsebinskih problemov kot tudi glede eventualnih težav z vnosom podatkov oziroma dostopanja do vprašalnika. Po uradnem zaključku meritev (15. marec 2021), o katerem so bile knjižnice posebej obveščene, so lahko poročevalske enote vnašale podatke le na posebno zahtevo s posredovanjem svetovalca. DOSTOP DO ZBRANIH PODATKOV Statistični podatki o delu specialnih knjižnic so objavljeni na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice (https:// bibsist.nuk.uni-lj.si) in v publikaciji Slovenske knjižnice v številkah (https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/kvs.php). Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. 10 PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2020 1. Mreža knjižnic 2. Knjižnična zbirka, prirast in odpis 3. Uporaba knjižnic in uporabniki 4. Dostop, prostor, oprema 5. Prihodki in odhodki knjižnic 6. Zaposleni v knjižnicah 11 12 Tabela 1: KNJIŽNIČNA MREŽA (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p št . e no t 1 Andragoški center RS D 1 2 Banka Slovenije D 1 3 Državni izpitni center D 1 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 1 5 Institut IPAL D 1 6 Madžarski kulturni inštitut D 1 7 Mirovni inštitut D 2 8 Nadškofija Ljubljana D 2 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 1 10 Zavod RS za šolstvo D 1 11 Zveza tabornikov Slovenije D 1 Skupaj D 13 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 1 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 1 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 1 Skupaj DR 3 15 CINKARNA Celje, d. d. I 1 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 1 17 Krka, d. d., Novo mesto I 1 18 Revoz d. d. I 1 19 Salonit Anhovo, d. d. I 1 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 1 21 TALUM d. d. Kidričevo I 1 Skupaj I 7 22 Belokranjski muzej Metlika K 1 23 Gorenjski muzej K 1 24 Goriški muzej K 1 25 Koroški pokrajinski muzej K 1 26 Loški muzej Škofja Loka K 1 27 Mestni muzej Idrija K 2 28 Moderna galerija Ljubljana K 1 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 2 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 1 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 1 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 1 33 Muzeji radovljiške občine K 3 34 Narodna galerija K 1 35 Narodni muzej Slovenije K 1 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 1 37 Pokrajinski muzej Celje K 1 38 Pokrajinski muzej Maribor K 1 39 Pomorski muzej Piran K 1 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 1 13 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p št . e no t 41 Posavski muzej Brežice K 1 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 1 43 Semeniška knjižnica K 1 44 Slovenska kinoteka K 1 45 Slovenski etnografski muzej K 1 46 Slovenski gledališki inštitut K 1 47 Tehniški muzej Slovenije K 1 48 Tolminski muzej K 1 49 Umetnostna galerija Maribor K 1 50 Zasavski muzej Trbovlje K 1 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 1 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 1 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 1 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 5 Skupaj K 41 55 Agencija za energijo V 1 56 Arhiv RS V 1 57 Državni zbor RS V 1 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 1 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 1 60 Ministrstvo za finance V 1 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 1 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 1 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 1 64 Ministrstvo za obrambo V 4 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 1 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 1 67 Ustavno sodišče RS V 1 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 1 69 Vrhovno sodišče RS V 1 Skupaj V 18 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 1 71 Geološki zavod Slovenije Z 1 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 1 73 Inštitut za celulozo in papir Z 1 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 1 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 1 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 1 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 1 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 1 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 1 80 Kemijski inštitut Z 1 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 1 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 1 83 Pedagoški inštitut Z 1 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 23 14 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p št . e no t 85 Urbanistični inštitut RS Z 1 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 1 Skupaj Z 39 87 Klinika Golnik ZD 1 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 5 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 1 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 1 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 1 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 1 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 1 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 1 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 1 Skupaj ZD 13 KNJIŽNICA ti p št . e no t 1 Drugo D 13 2 Društvo DR 3 3 Industrija I 7 4 Kultura K 41 5 Vlada V 18 6 Znanost Z 39 7 Zdravstvo ZD 13 Skupaj Slovenija 134 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 15 16 Tabela 2a: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS (inventarne enote) (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip ZB IR K A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga k nj iž no g ra di vo od te ga n ek nj iž no g ra di vo PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) O D PI S G RA D IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) PR IR AS T K N JI ŽN E G A G R AD IV A (n as lo vi ) TE K O Č E N AR O Č E N I N AS LO VI SE R IJ . P U B LI K AC IJ (n e gl ed e na no si le c za pi sa ) ( na sl ov i) 1 Andragoški center RS D 10.948 10.726 222 21 0 19 60 2 Banka Slovenije D 15.387 15.240 147 174 124 114 265 3 Državni izpitni center D 2.907 2.907 0 26 117 24 48 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 16.592 13.268 3.324 288 12 207 21 5 Institut IPAL D 455 455 0 1 0 1 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 1.720 1.716 4 1.550 0 0 10 7 Mirovni inštitut D 5.971 5.955 16 113 0 95 14 8 Nadškofija Ljubljana D 58.570 58.568 2 277 0 220 37 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 3.946 3.939 7 78 30 78 16 10 Zavod RS za šolstvo D 19.279 18.697 582 120 7.221 76 68 11 Zveza tabornikov Slovenije D 39 39 0 0 0 0 0 Skupaj D 135.814 131.510 4.304 2.648 7.504 834 539 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 6.219 6.072 147 95 0 43 15 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 7.469 7.469 0 440 726 428 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 19.947 3.447 16.500 798 0 248 25 Skupaj DR 33.635 16.988 16.647 1.333 726 719 40 15 CINKARNA Celje, d. d. I 6.580 6.580 0 20 0 10 70 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 2.133 2.133 0 4 0 4 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 35.221 35.071 150 290 388 290 67 18 Revoz d. d. I 8.577 8.223 354 42 27 76 34 19 Salonit Anhovo, d. d. I 7.296 7.279 17 37 100 37 21 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 8.440 8.440 0 141 0 32 10 21 TALUM d. d. Kidričevo I 3.445 3.445 0 0 0 0 0 Skupaj I 71.692 71.171 521 534 515 449 202 22 Belokranjski muzej Metlika K 13.154 13.154 0 324 0 324 12 23 Gorenjski muzej K 22.219 18.514 3.705 205 0 152 220 24 Goriški muzej K 33.240 33.240 0 162 0 168 62 25 Koroški pokrajinski muzej K 5.242 5.242 0 3 0 3 12 26 Loški muzej Škofja Loka K 23.595 23.595 0 137 0 104 46 27 Mestni muzej Idrija K 20.681 20.384 297 183 0 180 25 28 Moderna galerija Ljubljana K 55.663 55.663 0 530 0 0 64 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 18.127 18.127 0 153 0 112 17 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 9.168 9.168 0 34 0 34 6 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 16.774 16.608 166 699 0 526 86 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 17.045 17.045 0 125 0 113 24 33 Muzeji radovljiške občine K 7.690 7.576 114 139 390 139 23 34 Narodna galerija K 43.546 43.114 432 1.079 14 955 54 35 Narodni muzej Slovenije K 225.845 225.653 192 684 0 582 2.420 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 47.658 19.408 28.250 180 0 130 13 37 Pokrajinski muzej Celje K 12.232 12.232 0 49 0 49 18 38 Pokrajinski muzej Maribor K 19.042 18.855 187 152 0 150 29 17 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip ZB IR K A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga k nj iž no g ra di vo od te ga n ek nj iž no g ra di vo PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) O D PI S G RA D IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) PR IR AS T K N JI ŽN E G A G R AD IV A (n as lo vi ) TE K O Č E N AR O Č E N I N AS LO VI SE R IJ . P U B LI K AC IJ (n e gl ed e na no si le c za pi sa ) ( na sl ov i) 39 Pomorski muzej Piran K 14.603 14.582 21 93 0 86 7 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 20.410 20.410 0 56 0 56 6 41 Posavski muzej Brežice K 13.904 13.701 203 150 0 97 12 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 31.353 31.156 197 356 24 278 367 43 Semeniška knjižnica K 82.786 82.786 0 490 9 490 89 44 Slovenska kinoteka K 13.513 13.483 30 67 0 57 0 45 Slovenski etnografski muzej K 39.004 38.877 127 610 2 552 91 46 Slovenski gledališki inštitut K 23.280 23.280 0 340 0 340 31 47 Tehniški muzej Slovenije K 13.780 13.780 0 113 0 105 34 48 Tolminski muzej K 7.338 7.116 222 149 0 146 36 49 Umetnostna galerija Maribor K 25.330 25.264 66 949 3 949 38 50 Zasavski muzej Trbovlje K 2.644 2.526 118 11 1 11 6 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 4.282 4.276 6 104 0 98 19 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 5.347 5.347 0 75 2 75 6 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 12.967 12.825 142 474 0 422 13 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 36.533 36.351 182 333 0 333 45 Skupaj K 937.995 903.338 34.657 9.208 445 7.816 3.931 55 Agencija za energijo V 325 325 0 0 0 6 14 56 Arhiv RS V 32.805 32.674 131 243 0 224 60 57 Državni zbor RS V 23.226 23.226 0 723 445 197 181 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 3.726 3.692 34 30 0 30 11 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 4.876 4.811 65 224 463 109 0 60 Ministrstvo za finance V 5.409 5.276 133 68 0 19 76 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 3.699 3.643 56 7 0 7 13 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 33.284 33.143 141 617 0 610 249 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 29.351 29.116 235 119 1.059 91 51 64 Ministrstvo za obrambo V 71.658 71.658 0 3.011 4.278 1.424 48 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 4.835 4.831 4 144 1 121 61 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 1.987 1.710 277 24 33.439 19 35 67 Ustavno sodišče RS V 12.702 12.594 108 204 255 141 90 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 3.728 3.728 0 22 27 27 6 69 Vrhovno sodišče RS V 32.776 32.628 148 562 28 427 116 Skupaj V 264.387 263.055 1.332 5.998 39.995 3.452 1.011 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 12.685 12.558 127 33 0 33 11 71 Geološki zavod Slovenije Z 41.854 41.660 194 147 0 147 4.346 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 6.835 6.486 349 70 11 46 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 4.044 4.044 0 14 0 15 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 54.029 53.708 321 114 980 114 331 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 27.297 27.297 0 22 0 22 4.224 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 28.125 28.125 0 126 0 114 32 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 24.255 23.977 278 171 0 170 1.121 18 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip ZB IR K A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga k nj iž no g ra di vo od te ga n ek nj iž no g ra di vo PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) O D PI S G RA D IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) PR IR AS T K N JI ŽN E G A G R AD IV A (n as lo vi ) TE K O Č E N AR O Č E N I N AS LO VI SE R IJ . P U B LI K AC IJ (n e gl ed e na no si le c za pi sa ) ( na sl ov i) 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 39.411 39.411 0 491 0 466 78 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 10.031 9.972 59 371 69 344 16 80 Kemijski inštitut Z 30.655 30.655 0 61 102 25 19.888 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 30.371 30.229 142 240 0 240 4.716 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 2.931 2.931 0 5 115 5 7 83 Pedagoški inštitut Z 10.855 10.673 182 197 2 191 12.256 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 565.626 547.219 18.407 5.580 3.230 4.962 14.139 85 Urbanistični inštitut RS Z 26.497 26.473 24 284 5 281 1.169 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 10.479 10.396 83 203 699 203 57 Skupaj Z 925.980 905.814 20.166 8.129 5.213 7.378 62.391 87 Klinika Golnik ZD 9.022 8.931 91 84 0 69 63 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 15.449 15.279 170 127 0 124 20 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 15.142 14.972 170 322 0 212 6.174 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 27.663 27.645 18 184 0 152 5.492 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 2.382 2.374 8 128 0 29 0 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 18.087 18.087 0 231 285 111 6.001 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 10.973 10.873 100 159 909 123 44 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 4.411 4.411 0 49 0 49 22 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 19.633 19.178 455 263 0 0 43 Skupaj ZD 122.762 121.750 1.012 1.547 1.194 869 17.859 KNJIŽNICA tip ZB IR KA S KU PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga k nj iž no g ra di vo od te ga n ek nj iž no g ra di vo PR IR AS T GR AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) O DP IS G RA D IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) PR IR AS T KN JI ŽN EG A GR AD IV A (n as lo vi ) TE KO ČE N AR O ČE N I N AS LO VI SE RI J. P U B LI KA C IJ (n e gl ed e na no si le c za pi sa ) ( na sl ov i) 1 Drugo D 135.814 131.510 4.304 2.648 7.504 834 539 2 Društvo DR 33.635 16.988 16.647 1.333 726 719 40 3 Industrija I 71.692 71.171 521 534 515 449 202 4 Kultura K 937.995 903.338 34.657 9.208 445 7.816 3.931 5 Vlada V 264.387 263.055 1.332 5.998 39.995 3.452 1.011 6 Znanost Z 925.980 905.814 20.166 8.129 5.213 7.378 62.391 7 Zdravstvo ZD 122.762 121.750 1.012 1.547 1.194 869 17.859 Skupaj Slovenija 2.492.265 2.413.626 78.639 29.397 55.592 21.517 85.973 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 19 Tabela 2b: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS: PRIRAST na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inventarne enote) (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga z n ak up om od te ga z o bv ez ni m iz vo do m (m at ič ne ) u st an ov e od te ga z z am en o od te ga z d ar om 1 Andragoški center RS D 21 14 2 0 5 2 Banka Slovenije D 174 140 8 5 21 3 Državni izpitni center D 26 15 2 0 9 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 288 251 0 0 37 5 Institut IPAL D 1 0 1 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 1.550 34 0 0 1.516 7 Mirovni inštitut D 113 64 6 0 43 8 Nadškofija Ljubljana D 277 8 4 3 262 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 78 22 0 0 56 10 Zavod RS za šolstvo D 120 57 43 7 13 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 0 0 0 Skupaj D 2.648 605 66 15 1.962 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 95 58 11 0 26 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 440 14 0 0 426 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 798 798 0 0 0 Skupaj DR 1.333 870 11 0 452 15 CINKARNA Celje, d. d. I 20 20 0 0 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 4 4 0 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 290 166 0 0 124 18 Revoz d. d. I 42 30 0 0 12 19 Salonit Anhovo, d. d. I 37 30 0 0 7 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 141 129 1 0 11 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 0 0 0 0 Skupaj I 534 379 1 0 154 22 Belokranjski muzej Metlika K 324 18 0 128 178 23 Gorenjski muzej K 205 23 65 86 31 24 Goriški muzej K 162 75 3 33 51 25 Koroški pokrajinski muzej K 3 1 0 0 2 26 Loški muzej Škofja Loka K 137 9 8 109 11 27 Mestni muzej Idrija K 183 16 1 82 84 28 Moderna galerija Ljubljana K 530 267 0 263 0 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 153 58 10 30 55 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 34 8 0 13 13 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 699 94 25 95 485 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 125 10 0 48 67 33 Muzeji radovljiške občine K 139 75 15 27 22 34 Narodna galerija K 1.079 66 31 116 866 35 Narodni muzej Slovenije K 684 81 21 387 195 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 180 19 0 23 138 37 Pokrajinski muzej Celje K 49 21 0 12 16 38 Pokrajinski muzej Maribor K 152 34 0 107 11 20 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga z n ak up om od te ga z o bv ez ni m iz vo do m (m at ič ne ) u st an ov e od te ga z z am en o od te ga z d ar om 39 Pomorski muzej Piran K 93 15 0 51 27 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 56 3 0 0 53 41 Posavski muzej Brežice K 150 37 1 87 25 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 356 19 10 110 217 43 Semeniška knjižnica K 490 106 0 10 374 44 Slovenska kinoteka K 67 19 14 2 32 45 Slovenski etnografski muzej K 610 57 35 171 347 46 Slovenski gledališki inštitut K 340 42 0 25 273 47 Tehniški muzej Slovenije K 113 71 8 34 0 48 Tolminski muzej K 149 20 0 50 79 49 Umetnostna galerija Maribor K 949 27 0 512 410 50 Zasavski muzej Trbovlje K 11 8 2 1 0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 104 8 0 5 91 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 75 6 0 5 64 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 474 1 0 6 467 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 333 48 9 98 178 Skupaj K 9.208 1.362 258 2.726 4.862 55 Agencija za energijo V 0 0 0 0 0 56 Arhiv RS V 243 34 22 75 112 57 Državni zbor RS V 723 645 0 0 78 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 30 18 0 0 12 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 224 188 0 0 36 60 Ministrstvo za finance V 68 68 0 0 0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 7 7 0 0 0 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 617 70 17 290 240 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 119 85 0 1 33 64 Ministrstvo za obrambo V 3.011 459 0 0 2.552 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 144 87 0 0 57 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 24 1 0 0 23 67 Ustavno sodišče RS V 204 166 8 0 30 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 22 7 0 0 15 69 Vrhovno sodišče RS V 562 385 3 0 174 Skupaj V 5.998 2.220 50 366 3.362 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 33 0 33 0 0 71 Geološki zavod Slovenije Z 147 20 0 122 5 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 70 55 0 0 15 73 Inštitut za celulozo in papir Z 14 14 0 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 114 19 8 0 87 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 22 11 2 8 1 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 126 68 1 12 45 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 171 115 7 26 23 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 491 72 10 60 349 21 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga z n ak up om od te ga z o bv ez ni m iz vo do m (m at ič ne ) u st an ov e od te ga z z am en o od te ga z d ar om 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 371 47 304 0 20 80 Kemijski inštitut Z 61 53 3 1 4 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 240 99 0 10 131 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 5 5 0 0 0 83 Pedagoški inštitut Z 197 158 27 5 7 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 5.580 985 468 1.128 2.999 85 Urbanistični inštitut RS Z 284 16 31 38 199 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 203 109 29 41 24 Skupaj Z 8.129 1.846 923 1.451 3.909 87 Klinika Golnik ZD 84 20 15 0 49 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 127 93 9 1 24 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 322 124 57 0 141 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 184 31 5 0 148 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 128 51 0 0 77 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 231 125 14 0 92 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 159 96 15 0 48 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 49 45 0 0 4 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 263 48 180 0 35 Skupaj ZD 1.547 633 295 1 618 KNJIŽNICA tip PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga z n ak up om od te ga z o bv ez ni m iz vo do m (m at ič ne ) u st an ov e od te ga z z am en o od te ga z d ar om 1 Drugo D 2.648 605 66 15 1.962 2 Društvo DR 1.333 870 11 0 452 3 Industrija I 534 379 1 0 154 4 Kultura K 9.208 1.362 258 2.726 4.862 5 Vlada V 5.998 2.220 50 366 3.362 6 Znanost Z 8.129 1.846 923 1.451 3.909 7 Zdravstvo ZD 1.547 633 295 1 618 Skupaj Slovenija 29.397 7.915 1.604 4.559 15.319 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 22 Tabela 2.1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS: ELEKTRONSKI VIRI, pridobljeni z nakupom in PODATKOVNE ZBIRKE, KI JIH GRADI KNJIŽNICA (naslovi) (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PO D AT K O VN E Z B IR K E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E S E R IJ SK E PU B LI K AC IJ E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E K N JI G E (p ri do bl je ne z n ak up om ) D R U G I D IG IT AL N I D O K U M E N TI (p ri do bl je ni z n ak up om ) PO D AT K O VN E Z B IR K E , K I J IH K N JI ŽN IC A G R AD I S K U PA J od te ga s am os to jn o od te ga v s od el ov an ju z dr ug im i u st an ov am i 1 Andragoški center RS D 0 0 0 0 0 0 0 2 Banka Slovenije D 21 172 862 0 0 0 0 3 Državni izpitni center D 0 0 0 0 0 0 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 12 427 3.499 370.951 0 0 0 5 Institut IPAL D 0 0 0 0 0 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 0 0 0 0 0 0 0 7 Mirovni inštitut D 0 0 0 0 0 0 0 8 Nadškofija Ljubljana D 0 0 0 0 0 0 0 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 0 6 0 0 1 1 0 10 Zavod RS za šolstvo D 0 0 0 0 0 0 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj D 33 605 4.361 370.951 1 1 0 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 0 0 0 0 0 0 0 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 0 0 0 0 0 0 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 0 0 0 0 1 1 0 Skupaj DR 0 0 0 0 1 1 0 15 CINKARNA Celje, d. d. I 0 0 0 0 3 3 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 0 0 0 0 0 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 62 60 123 0 0 0 0 18 Revoz d. d. I 0 0 0 0 0 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 35 0 0 0 0 0 0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 0 0 0 0 0 0 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj I 97 60 123 0 3 3 0 22 Belokranjski muzej Metlika K 0 0 0 0 0 0 0 23 Gorenjski muzej K 0 0 0 0 0 0 0 24 Goriški muzej K 0 0 0 0 0 0 0 25 Koroški pokrajinski muzej K 0 0 0 0 0 0 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 0 0 0 0 0 0 0 27 Mestni muzej Idrija K 0 0 0 0 0 0 0 28 Moderna galerija Ljubljana K 0 0 0 0 0 - - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 0 0 0 0 0 0 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 0 0 0 0 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 1 12 0 0 1 1 0 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 0 0 0 0 0 0 0 33 Muzeji radovljiške občine K 0 0 0 0 4 4 0 34 Narodna galerija K 0 0 10 0 0 0 0 35 Narodni muzej Slovenije K 1 1.787 0 0 0 0 0 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 0 0 0 0 0 0 0 37 Pokrajinski muzej Celje K 0 0 0 0 0 0 0 23 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PO D AT K O VN E Z B IR K E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E S E R IJ SK E PU B LI K AC IJ E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E K N JI G E (p ri do bl je ne z n ak up om ) D R U G I D IG IT AL N I D O K U M E N TI (p ri do bl je ni z n ak up om ) PO D AT K O VN E Z B IR K E , K I J IH K N JI ŽN IC A G R AD I S K U PA J od te ga s am os to jn o od te ga v s od el ov an ju z dr ug im i u st an ov am i 38 Pokrajinski muzej Maribor K 0 0 0 0 1 1 0 39 Pomorski muzej Piran K 0 0 0 0 0 0 0 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 0 0 0 0 0 0 0 41 Posavski muzej Brežice K 0 0 0 0 0 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 0 0 0 0 0 0 0 43 Semeniška knjižnica K 0 0 0 0 0 0 0 44 Slovenska kinoteka K 0 0 0 0 0 0 0 45 Slovenski etnografski muzej K 0 0 0 0 1 1 0 46 Slovenski gledališki inštitut K 0 0 0 0 0 0 0 47 Tehniški muzej Slovenije K 0 0 0 0 0 0 0 48 Tolminski muzej K 0 0 0 0 2 2 - 49 Umetnostna galerija Maribor K 1 0 0 0 0 0 0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 0 0 0 0 0 - - 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 0 0 0 0 0 0 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 0 0 0 0 0 0 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 7 0 0 0 0 0 0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj K 10 1.799 10 0 9 9 0 55 Agencija za energijo V 4 0 0 0 0 0 0 56 Arhiv RS V 1 2 0 0 0 0 0 57 Državni zbor RS V 8 35 0 0 8 8 0 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 2 12 8 0 0 0 0 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 2 5 0 0 1 1 0 60 Ministrstvo za finance V 5 66 0 0 0 0 0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 29 6 13 0 2 2 0 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 1 50 0 0 1 1 0 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 0 9 0 0 0 0 0 64 Ministrstvo za obrambo V 6 11 0 0 0 0 0 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 5 6 2 0 0 0 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 6 0 0 0 1 1 0 67 Ustavno sodišče RS V 3 18 7 0 1 1 0 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 0 0 0 0 0 0 0 69 Vrhovno sodišče RS V 12 717 2.335 0 0 0 0 Skupaj V 84 937 2.365 0 14 14 0 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 0 0 0 0 0 0 0 71 Geološki zavod Slovenije Z 2 4.203 0 0 1 1 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 0 0 0 0 0 0 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 0 0 1 0 0 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 3 309 0 0 0 0 0 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 1 4.224 0 0 0 0 0 24 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PO D AT K O VN E Z B IR K E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E S E R IJ SK E PU B LI K AC IJ E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E K N JI G E (p ri do bl je ne z n ak up om ) D R U G I D IG IT AL N I D O K U M E N TI (p ri do bl je ni z n ak up om ) PO D AT K O VN E Z B IR K E , K I J IH K N JI ŽN IC A G R AD I S K U PA J od te ga s am os to jn o od te ga v s od el ov an ju z dr ug im i u st an ov am i 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 0 0 0 0 0 0 0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 1 952 0 0 1 1 0 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 0 0 0 0 0 0 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 0 2 0 10 2 1 1 80 Kemijski inštitut Z 15 19.871 33.909 0 0 0 0 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 3 4.669 0 0 0 0 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 0 0 0 0 0 0 0 83 Pedagoški inštitut Z 15 12.241 589 0 6 6 0 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 6 13.010 15 0 0 0 0 85 Urbanistični inštitut RS Z 6 1.120 0 0 1 1 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 2 1 0 0 0 0 0 Skupaj Z 54 60.602 34.514 10 11 10 1 87 Klinika Golnik ZD 17 42 87 0 1 0 1 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 0 0 0 0 0 0 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 15 6.058 28.006 0 2 2 0 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 11 5.492 31.667 0 0 0 0 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 3 0 0 0 2 2 0 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 11 5.913 31.810 0 1 1 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 0 29 0 0 0 0 0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 0 10 0 0 0 0 0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 0 1 1 0 0 0 0 Skupaj ZD 57 17.545 91.571 0 6 5 1 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PO D AT K O VN E Z B IR K E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E S E R IJ SK E PU B LI K AC IJ E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E K N JI G E (p ri do bl je ne z n ak up om ) D R U G I D IG IT AL N I D O K U M E N TI (p ri do bl je ni z n ak up om ) PO D AT K O VN E Z B IR K E , K I J IH K N JI ŽN IC A G R AD I S K U PA J od te ga s am os to jn o od te ga v s od el ov an ju z dr ug im i u st an ov am i 1 Drugo D 33 605 4.361 370.951 1 1 0 2 Društvo DR 0 0 0 0 1 1 0 3 Industrija I 97 60 123 0 3 3 0 4 Kultura K 10 1.799 10 0 9 9 0 5 Vlada V 84 937 2.365 0 14 14 0 6 Znanost Z 54 60.602 34.514 10 11 10 1 7 Zdravstvo ZD 57 17.545 91.571 0 6 5 1 Skupaj Slovenija 335 81.548 132.944 370.961 45 43 2 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 25 26 Tabela 3: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: UPORABNIKI (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PO TE N C IA LN I U PO R AB N IK I SK U PA J (s tr ok ov ni in ra zi sk . d el av ci ) AK TI VN I Č LA N I K N JI ŽN IC E SK U PA J (fi zi čn e in p ra vn e os eb e) O B IS K - fi zi čn i O B IS K - sp le tn eg a m es ta kn již ni ce 1 Andragoški center RS D 41 50 44 0 2 Banka Slovenije D 230 132 20 2.700 3 Državni izpitni center D 25 25 20 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 23 498 3.399 - 5 Institut IPAL D 17 17 7 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 28 28 360 25 7 Mirovni inštitut D 21 37 111 232 8 Nadškofija Ljubljana D 757 215 430 313 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 30 44 127 0 10 Zavod RS za šolstvo D 204 67 0 - 11 Zveza tabornikov Slovenije D 6 16 30 0 Skupaj D 1.382 1.129 4.548 3.270 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 15 22 40 - 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 0 160 722 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 2.475 2.504 603 7.541 Skupaj DR 2.490 2.686 1.365 7.541 15 CINKARNA Celje, d. d. I 824 824 130 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 250 100 100 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 600 600 0 0 18 Revoz d. d. I 500 364 1.705 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 25 50 25 0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 42 42 201 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 50 0 0 Skupaj I 2.241 2.030 2.161 0 22 Belokranjski muzej Metlika K 8 0 10 0 23 Gorenjski muzej K 21 134 211 - 24 Goriški muzej K 22 27 27 0 25 Koroški pokrajinski muzej K 7 0 0 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 9 24 5 - 27 Mestni muzej Idrija K 6 11 11 0 28 Moderna galerija Ljubljana K 26 160 72 - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 45 95 365 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 14 16 16 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 22 161 915 - 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 12 29 29 - 33 Muzeji radovljiške občine K 7 10 7 0 34 Narodna galerija K 19 139 1.376 26.168 35 Narodni muzej Slovenije K 67 146 1.720 1.971 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 21 721 500 4.000 37 Pokrajinski muzej Celje K 10 10 0 0 38 Pokrajinski muzej Maribor K 10 10 0 0 39 Pomorski muzej Piran K 15 198 17 512 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 31 31 0 0 27 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PO TE N C IA LN I U PO R AB N IK I SK U PA J (s tr ok ov ni in ra zi sk . d el av ci ) AK TI VN I Č LA N I K N JI ŽN IC E SK U PA J (fi zi čn e in p ra vn e os eb e) O B IS K - fi zi čn i O B IS K - sp le tn eg a m es ta kn již ni ce 41 Posavski muzej Brežice K 15 20 270 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 27 202 1.283 - 43 Semeniška knjižnica K 29 61 1.082 - 44 Slovenska kinoteka K 14 630 53 0 45 Slovenski etnografski muzej K 28 191 - 504 46 Slovenski gledališki inštitut K 4 390 452 2.460 47 Tehniški muzej Slovenije K 12 18 2 0 48 Tolminski muzej K 5 5 18 - 49 Umetnostna galerija Maribor K 12 184 1.215 0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 4 4 - 0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 22 22 180 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 12 13 900 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 52 123 920 0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 30 48 76 0 Skupaj K 638 3.833 11.732 35.615 55 Agencija za energijo V 63 63 0 0 56 Arhiv RS V 69 30 139 0 57 Državni zbor RS V 459 233 5.473 - 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 210 39 - 0 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 700 571 3.200 2.100 60 Ministrstvo za finance V 432 281 30 - 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 3.578 0 - - 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 380 603 102 0 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 8.694 146 472 - 64 Ministrstvo za obrambo V 14.000 4.582 9.481 50.989 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 771 86 1.168 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 20 20 37 0 67 Ustavno sodišče RS V 83 66 1.020 2.877 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 29 44 0 0 69 Vrhovno sodišče RS V 159 770 0 7.626 Skupaj V 29.647 7.534 21.122 63.592 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 329 2.029 27 156 71 Geološki zavod Slovenije Z 82 82 15 - 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 92 72 354 - 73 Inštitut za celulozo in papir Z 21 22 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 25 108 73 0 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 64 87 - - 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 21 87 0 0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 25 265 200 0 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 98 148 1.807 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 66 23 48 - 80 Kemijski inštitut Z 213 267 280 0 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 220 200 600 - 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 60 82 40 0 28 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip PO TE N C IA LN I U PO R AB N IK I SK U PA J (s tr ok ov ni in ra zi sk . d el av ci ) AK TI VN I Č LA N I K N JI ŽN IC E SK U PA J (fi zi čn e in p ra vn e os eb e) O B IS K - fi zi čn i O B IS K - sp le tn eg a m es ta kn již ni ce 83 Pedagoški inštitut Z 43 702 157 - 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 235 4.235 3.500 12.000 85 Urbanistični inštitut RS Z 31 53 124 1.575 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 91 71 300 - Skupaj Z 1.716 8.533 7.525 13.731 87 Klinika Golnik ZD 100 83 316 - 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 500 270 150 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 500 298 338 6.481 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 600 501 - - 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 300 500 300 0 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 2.090 291 703 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 420 200 - - 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 340 340 340 0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 847 0 0 0 Skupaj ZD 5.697 2.483 2.147 6.481 KNJIŽNICA tip PO TE N C IA LN I U PO R AB N IK I SK U PA J (s tr ok ov ni in ra zi sk . d el av ci ) AK TI VN I Č LA N I K N JI ŽN IC E SK U PA J (fi zi čn e in p ra vn e os eb e) O B IS K - fiz ič ni O B IS K - sp le tn eg a m es ta kn již ni ce 1 Drugo D 1.382 1.129 4.548 3.270 2 Društvo DR 2.490 2.686 1.365 7.541 3 Industrija I 2.241 2.030 2.161 0 4 Kultura K 638 3.833 11.732 35.615 5 Vlada V 29.647 7.534 21.122 63.592 6 Znanost Z 1.716 8.533 7.525 13.731 7 Zdravstvo ZD 5.697 2.483 2.147 6.481 Skupaj Slovenija 43.811 28.228 50.600 130.230 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 29 Tabela 3.1a: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: STORITVE - bibliografska obdelava, izposoja in uporaba elektronskih virov (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip B IB LI O G R AF SK A O B D E LA VA G R AD IV A ZA S IC R IS S K U PA J (k re ir an i i n re di gi ra ni z ap is i) IZ PO SO JA S K U PA J (n a do m in v k nj iž ni co ) (fi zi čn e en ot e) od te ga iz po so ja n a do m /d el ov no m es to od te ga iz po so ja v k nj iž ni co PO D AL JŠ AN JA IZ PO SO JE (o d iz po so je s ku pa j) (fi zi čn e en ot e) U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo P R E VZ E M O V U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo IZ PO SO J 1 Andragoški center RS D 41 249 249 0 105 0 0 2 Banka Slovenije D 1 3.352 1.952 1.400 340 0 0 3 Državni izpitni center D 5 260 260 0 - - - 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 0 4.473 4.473 0 1.659 - - 5 Institut IPAL D 0 18 18 0 8 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 0 35 35 0 0 0 0 7 Mirovni inštitut D 358 157 157 0 72 0 0 8 Nadškofija Ljubljana D 293 104 58 46 - - - 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 8 222 222 0 5 0 0 10 Zavod RS za šolstvo D 373 278 278 0 46 0 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 13 8 5 0 0 0 Skupaj D 1.079 9.161 7.710 1.451 2.235 0 0 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 88 130 130 0 - 0 0 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 0 1.762 1.762 0 0 0 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 0 39.148 39.148 0 0 0 0 Skupaj DR 88 41.040 41.040 0 0 0 0 15 CINKARNA Celje, d. d. I 0 180 180 0 0 0 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 0 0 0 0 - 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 0 0 0 0 0 0 0 18 Revoz d. d. I 0 1.359 1.359 0 0 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 0 3 3 0 0 0 0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 0 281 281 0 0 0 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 1.000 1.000 0 0 0 0 Skupaj I 0 2.823 2.823 0 0 0 0 22 Belokranjski muzej Metlika K 0 0 0 0 0 0 0 23 Gorenjski muzej K 0 277 238 39 4 0 0 24 Goriški muzej K 0 141 132 9 82 2 0 25 Koroški pokrajinski muzej K 0 46 46 0 1 0 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 0 1.403 1.400 3 0 0 0 27 Mestni muzej Idrija K 0 53 53 0 0 0 0 28 Moderna galerija Ljubljana K 533 1.863 120 1.743 - - - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 0 146 102 44 0 0 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 0 77 77 0 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 207 5.780 5.219 561 3.790 - - 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 0 2.075 2.075 0 - 0 0 33 Muzeji radovljiške občine K 0 93 93 0 0 0 0 34 Narodna galerija K 60 3.762 2.522 1.240 - 0 0 35 Narodni muzej Slovenije K 312 9.379 1.678 7.701 503 0 0 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 186 840 280 560 0 0 0 37 Pokrajinski muzej Celje K 0 0 0 0 0 0 0 30 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip B IB LI O G R AF SK A O B D E LA VA G R AD IV A ZA S IC R IS S K U PA J (k re ir an i i n re di gi ra ni z ap is i) IZ PO SO JA S K U PA J (n a do m in v k nj iž ni co ) (fi zi čn e en ot e) od te ga iz po so ja n a do m /d el ov no m es to od te ga iz po so ja v k nj iž ni co PO D AL JŠ AN JA IZ PO SO JE (o d iz po so je s ku pa j) (fi zi čn e en ot e) U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo P R E VZ E M O V U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo IZ PO SO J 38 Pokrajinski muzej Maribor K 0 0 0 0 0 0 0 39 Pomorski muzej Piran K 14 30 12 18 0 0 0 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 0 82 82 0 0 0 0 41 Posavski muzej Brežice K 0 435 340 95 0 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 351 1.661 976 685 19 0 0 43 Semeniška knjižnica K 0 3.165 2.353 812 1.940 - - 44 Slovenska kinoteka K 439 402 402 0 284 0 0 45 Slovenski etnografski muzej K 910 1.368 1.315 53 896 1.129 0 46 Slovenski gledališki inštitut K 0 320 210 110 7 0 166 47 Tehniški muzej Slovenije K 519 5 5 0 0 0 0 48 Tolminski muzej K 120 107 32 75 3 - - 49 Umetnostna galerija Maribor K 0 2.110 1.891 219 0 667 0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 0 0 0 0 0 - - 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 42 600 591 9 - 0 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 0 520 520 0 0 0 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 393 170 170 0 - - - 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 0 60 10 50 0 0 - Skupaj K 4.086 36.970 22.944 14.026 7.529 1.798 166 55 Agencija za energijo V 0 0 0 0 0 0 0 56 Arhiv RS V 391 282 187 95 - 0 0 57 Državni zbor RS V 1 56.920 56.920 0 995 0 0 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 0 150 150 0 75 27.239 0 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 134 2.130 1.165 965 - - - 60 Ministrstvo za finance V 0 1.060 1.050 10 20 - - 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 0 109 109 0 - - - 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 617 1.153 175 978 - 0 0 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 0 1.022 882 140 298 - - 64 Ministrstvo za obrambo V 1.008 7.878 7.878 0 3.842 0 0 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 5 1.440 735 705 280 0 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 0 276 154 122 0 0 0 67 Ustavno sodišče RS V 89 709 709 0 0 - - 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 0 23 23 0 - 0 0 69 Vrhovno sodišče RS V 0 15.661 15.658 3 6.311 0 0 Skupaj V 2.245 88.813 85.795 3.018 11.821 27.239 0 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 0 11 4 7 0 0 0 71 Geološki zavod Slovenije Z 372 25 25 0 - 4.224 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 44 431 424 7 15 - - 73 Inštitut za celulozo in papir Z 73 52 36 16 0 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 146 82 82 0 6 - - 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 370 58 56 2 55 - - 31 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip B IB LI O G R AF SK A O B D E LA VA G R AD IV A ZA S IC R IS S K U PA J (k re ir an i i n re di gi ra ni z ap is i) IZ PO SO JA S K U PA J (n a do m in v k nj iž ni co ) (fi zi čn e en ot e) od te ga iz po so ja n a do m /d el ov no m es to od te ga iz po so ja v k nj iž ni co PO D AL JŠ AN JA IZ PO SO JE (o d iz po so je s ku pa j) (fi zi čn e en ot e) U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo P R E VZ E M O V U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo IZ PO SO J 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 365 1.005 1.005 0 422 0 0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 218 127 122 5 23 0 16 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 469 1.922 1.922 0 1.380 0 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 212 66 66 0 6 0 0 80 Kemijski inštitut Z 657 460 174 286 24 172.175 104.513 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 886 1.500 580 920 0 0 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 0 65 65 0 0 0 0 83 Pedagoški inštitut Z 393 247 231 16 21 526 0 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 5.224 5.030 3.786 1.244 750 0 0 85 Urbanistični inštitut RS Z 186 213 213 0 51 - - 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 498 2.035 2.035 0 1.804 - - Skupaj Z 10.113 13.329 10.826 2.503 4.557 176.925 104.529 87 Klinika Golnik ZD 1.092 1.915 1.833 82 264 1.000 0 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 841 139 135 4 0 0 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 839 1.288 1.288 0 643 156.733 0 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 110 115 115 0 29 32.183 0 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 260 85 85 0 - 979 1.802 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 1.449 750 711 39 363 95.586 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 532 876 853 23 606 - 0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 0 0 0 0 - 0 0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 0 59 59 0 0 0 0 Skupaj ZD 5.123 5.227 5.079 148 1.905 286.481 1.802 KNJIŽNICA tip B IB LI O G R AF SK A O B D E LA VA G R AD IV A ZA S IC R IS S K U PA J (k re ir an i i n re di gi ra ni z ap is i) IZ PO SO JA S K U PA J (n a do m in v k nj iž ni co ) (fi zi čn e en ot e) od te ga iz po so ja n a do m /d el ov no m es to od te ga iz po so ja v k nj iž ni co PO D AL JŠ AN JA IZ PO SO JE (o d iz po so je s ku pa j) (fi zi čn e en ot e) U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo P R E VZ E M O V U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo IZ PO SO J 1 Drugo D 1.079 9.161 7.710 1.451 2.235 0 0 2 Društvo DR 88 41.040 41.040 0 0 0 0 3 Industrija I 0 2.823 2.823 0 0 0 0 4 Kultura K 4.086 36.970 22.944 14.026 7.529 1.798 166 5 Vlada V 2.245 88.813 85.795 3.018 11.821 27.239 0 6 Znanost Z 10.113 13.329 10.826 2.503 4.557 176.925 104.529 7 Zdravstvo ZD 5.123 5.227 5.079 148 1.905 286.481 1.802 Skupaj Slovenija 22.734 197.363 176.217 21.146 28.047 492.443 106.497 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 32 Tabela 3.1b: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI - STORITVE - medknjižnična izposoja, dostava dokumentov, posredovanje referenčnih informacij in digitalizirane strani izvorno analognega gradiva (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip M E D K N JI ŽN IČ N A IZ PO SO JA SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) od te ga iz po so ja (p as iv a) od te ga p os oj a (a kt iv a) de le ž re al iz ir an ih z ah te v po m ed kn již ni čn i i zp os oj i ( % ) D O ST AV A D O K U M E N TO V SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) PO SR E D O VA N E R E FE R E N Č N E IN FO R M AC IJ E D IG IT AL IZ IR AN E IN VE N TA R N E E N O TE IZ VO R N O A N AL O G N E G A G R AD IV A 1 Andragoški center RS D 15 6 9 100 0 123 0 2 Banka Slovenije D 406 166 240 10 0 0 0 3 Državni izpitni center D 11 5 6 - 11 0 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 1 0 1 100 0 - 0 5 Institut IPAL D 1 1 0 0 0 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 0 0 0 0 0 0 0 7 Mirovni inštitut D 7 3 4 70 2 - 0 8 Nadškofija Ljubljana D 0 0 0 - 0 284 0 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 15 3 12 100 3 0 0 10 Zavod RS za šolstvo D 9 6 3 100 3 56 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj D 465 190 275 19 463 0 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 5 0 5 100 0 30 0 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 0 0 0 0 0 0 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 0 0 0 0 0 756 67 Skupaj DR 5 0 5 0 786 67 15 CINKARNA Celje, d. d. I 0 0 0 0 0 0 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 0 0 0 0 0 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 0 0 0 0 0 0 0 18 Revoz d. d. I 0 0 0 0 0 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 0 0 0 0 0 0 0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 0 0 0 0 0 0 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj I 0 0 0 0 0 0 22 Belokranjski muzej Metlika K 0 0 0 0 0 0 0 23 Gorenjski muzej K 22 19 3 90 1 38 0 24 Goriški muzej K 7 5 2 100 2 281 3 25 Koroški pokrajinski muzej K 0 0 0 0 0 0 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 0 0 0 0 0 0 0 27 Mestni muzej Idrija K 0 0 0 0 0 - 0 28 Moderna galerija Ljubljana K 6 6 0 100 250 570 - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 9 4 5 100 0 0 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 0 0 0 0 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 27 12 15 85 14 - 20 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 1 1 0 - 0 - - 33 Muzeji radovljiške občine K 0 0 0 - 0 0 0 34 Narodna galerija K 1 1 0 - 5 - 0 35 Narodni muzej Slovenije K 12 1 11 100 47 92 0 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 50 10 40 - 20 100 0 33 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip M E D K N JI ŽN IČ N A IZ PO SO JA SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) od te ga iz po so ja (p as iv a) od te ga p os oj a (a kt iv a) de le ž re al iz ir an ih z ah te v po m ed kn již ni čn i i zp os oj i ( % ) D O ST AV A D O K U M E N TO V SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) PO SR E D O VA N E R E FE R E N Č N E IN FO R M AC IJ E D IG IT AL IZ IR AN E IN VE N TA R N E E N O TE IZ VO R N O A N AL O G N E G A G R AD IV A 37 Pokrajinski muzej Celje K 0 0 0 0 0 0 0 38 Pokrajinski muzej Maribor K 12 12 0 100 0 0 0 39 Pomorski muzej Piran K 8 5 3 100 0 7 0 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 0 0 0 0 0 0 0 41 Posavski muzej Brežice K 0 0 0 0 0 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 30 14 16 100 21 50 20 43 Semeniška knjižnica K 0 0 0 0 82 120 3 44 Slovenska kinoteka K 6 0 6 100 30 66 0 45 Slovenski etnografski muzej K 37 24 13 100 5 - 1 46 Slovenski gledališki inštitut K 184 7 177 100 176 560 112 47 Tehniški muzej Slovenije K 0 0 0 0 0 0 0 48 Tolminski muzej K 0 0 0 - 0 4 - 49 Umetnostna galerija Maribor K 23 20 3 - 824 0 0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 0 0 0 0 0 - 0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 2 0 2 - 0 - 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 0 0 0 0 0 0 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 1 0 1 100 0 - 0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj K 438 141 297 1.477 1.888 159 55 Agencija za energijo V 1 1 0 100 0 0 0 56 Arhiv RS V 8 8 0 100 0 - 0 57 Državni zbor RS V 34 19 15 100 4 77 0 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 0 0 0 0 0 0 0 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 32 18 14 100 20 2.000 0 60 Ministrstvo za finance V 8 8 0 100 25 30 0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 17 17 0 0 67 0 0 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 3 0 3 100 30 45 0 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 24 20 4 100 16 2.117 0 64 Ministrstvo za obrambo V 148 125 23 100 0 623 0 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 9 4 5 100 0 - 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 0 0 0 0 0 0 0 67 Ustavno sodišče RS V 48 44 4 96 0 - 0 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 0 0 0 0 0 0 0 69 Vrhovno sodišče RS V 202 26 176 98 0 150 29 Skupaj V 534 290 244 162 5.042 29 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 35 35 0 100 32 28 0 71 Geološki zavod Slovenije Z 13 9 4 100 37 - 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 35 33 2 83 0 0 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 0 0 0 0 0 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 14 9 5 100 33 48 0 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 4 4 0 100 4 10 0 34 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip M E D K N JI ŽN IČ N A IZ PO SO JA SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) od te ga iz po so ja (p as iv a) od te ga p os oj a (a kt iv a) de le ž re al iz ir an ih z ah te v po m ed kn již ni čn i i zp os oj i ( % ) D O ST AV A D O K U M E N TO V SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) PO SR E D O VA N E R E FE R E N Č N E IN FO R M AC IJ E D IG IT AL IZ IR AN E IN VE N TA R N E E N O TE IZ VO R N O A N AL O G N E G A G R AD IV A 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 39 19 20 98 7 0 0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 65 20 45 100 15 10 61 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 78 50 28 90 27 90 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 12 7 5 100 4 120 0 80 Kemijski inštitut Z 38 20 18 93 237 1.620 0 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 87 40 47 95 59 250 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 0 0 0 0 0 0 0 83 Pedagoški inštitut Z 37 3 34 97 643 - 0 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 992 551 441 97 495 460 40 85 Urbanistični inštitut RS Z 105 80 25 100 34 22 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 41 28 13 98 6 180 0 Skupaj Z 1.595 908 687 1.633 2.838 101 87 Klinika Golnik ZD 10 7 3 95 48 25 0 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 35 21 14 100 90 200 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 13 13 0 98 294 500 1.500 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 5 2 3 95 27 - 0 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 0 0 0 0 309 100 0 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 293 265 28 98 271 229 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 44 23 21 100 12 - 0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 0 0 0 0 215 0 0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 5 5 0 0 0 500 0 Skupaj ZD 405 336 69 1.266 1.554 1.500 KNJIŽNICA tip M E D K N JI ŽN IČ N A IZ PO SO JA SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) od te ga iz po so ja (p as iv a) od te ga p os oj a (a kt iv a) de le ž re al iz ir an ih z ah te v po m ed kn již ni čn i i zp os oj i ( % ) D O ST AV A D O K U M E N TO V SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) PO SR E D O VA N E R E FE R E N Č N E IN FO R M AC IJ E D IG IT AL IZ IR AN E IN VE N TA R N E E N O TE IZ VO R N O A N AL O G N E G A G R AD IV A 1 Drugo D 465 190 275 19 463 0 2 Društvo DR 5 0 5 0 786 67 3 Industrija I 0 0 0 0 0 0 4 Kultura K 438 141 297 1.477 1.888 159 5 Vlada V 534 290 244 162 5.042 29 6 Znanost Z 1.595 908 687 1.633 2.838 101 7 Zdravstvo ZD 405 336 69 1.266 1.554 1.500 Skupaj Slovenija 3.442 1.865 1.577 4.557 12.571 1.856 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 35 Tabela 3.1c: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: STORITVE - izobraževanje uporabnikov, prireditve in objave na družbenih omrežjih (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip U D E LE ŽE N C I I ZO B R AŽ E VA N JA SK U PA J (o se be ) od te ga u de le že nc i or ga ni zi ra ne ga iz ob ra že va nj a od te ga u de le že nc i iz ob ra že va nj a pr ek o sp le ta (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) U R E IZ O B R AŽ E VA N JA S K U PA J (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) PR IR E D IT VE K N JŽ N IC E ob is ko va lc i p ri re di te v O B JA VE N A D R U ŽB E N IH O M R E ŽJ IH 1 Andragoški center RS D 5 0 0 5 0 0 221 2 Banka Slovenije D 55 55 55 1 0 0 0 3 Državni izpitni center D 0 0 0 0 0 0 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 75 75 0 5 17 159 74 5 Institut IPAL D 0 0 0 0 0 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 0 0 0 0 2 150 8 7 Mirovni inštitut D 0 0 0 0 0 0 0 8 Nadškofija Ljubljana D 0 0 0 0 0 0 0 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 0 0 0 0 0 0 0 10 Zavod RS za šolstvo D 29 15 8 62 0 0 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj D 164 145 63 73 19 309 303 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 2 0 0 2 0 0 0 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 0 0 0 0 2 0 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 30 0 13 35 5 284 111 Skupaj DR 32 0 13 37 7 284 111 15 CINKARNA Celje, d. d. I 0 0 0 0 0 0 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 0 0 0 0 0 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 170 100 70 110 0 0 0 18 Revoz d. d. I 0 0 0 0 0 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 0 0 0 0 0 0 0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 0 0 0 0 0 0 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj I 170 100 70 110 0 0 0 22 Belokranjski muzej Metlika K 0 0 0 0 0 0 0 23 Gorenjski muzej K 0 0 0 0 0 0 1 24 Goriški muzej K 22 0 0 22 0 0 11 25 Koroški pokrajinski muzej K 0 0 0 0 0 0 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 0 0 0 0 0 0 2 27 Mestni muzej Idrija K 0 0 0 0 0 0 0 28 Moderna galerija Ljubljana K 0 - 0 0 - - 0 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 0 0 0 0 0 0 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 0 0 0 0 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 8 0 0 0 0 0 10 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 0 0 0 0 0 0 0 33 Muzeji radovljiške občine K 0 0 0 0 0 0 0 34 Narodna galerija K 43 37 0 6 0 0 0 35 Narodni muzej Slovenije K 21 0 0 2 6 0 96 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 0 0 0 0 2 400 250 37 Pokrajinski muzej Celje K 0 0 0 0 0 0 0 36 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip U D E LE ŽE N C I I ZO B R AŽ E VA N JA SK U PA J (o se be ) od te ga u de le že nc i or ga ni zi ra ne ga iz ob ra že va nj a od te ga u de le že nc i iz ob ra že va nj a pr ek o sp le ta (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) U R E IZ O B R AŽ E VA N JA S K U PA J (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) PR IR E D IT VE K N JŽ N IC E ob is ko va lc i p ri re di te v O B JA VE N A D R U ŽB E N IH O M R E ŽJ IH 38 Pokrajinski muzej Maribor K 0 0 0 0 0 0 0 39 Pomorski muzej Piran K 0 0 0 0 0 0 0 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 0 0 0 0 0 0 0 41 Posavski muzej Brežice K 0 0 0 0 0 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 2 0 0 4 0 0 0 43 Semeniška knjižnica K 19 7 0 2 57 646 0 44 Slovenska kinoteka K 0 0 0 0 0 0 0 45 Slovenski etnografski muzej K 0 0 0 0 0 0 1 46 Slovenski gledališki inštitut K 22 20 0 2 0 0 0 47 Tehniški muzej Slovenije K 0 0 0 0 0 0 0 48 Tolminski muzej K 0 - 0 0 0 - 0 49 Umetnostna galerija Maribor K 0 0 0 0 0 0 0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 0 0 0 0 0 - 0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 2 0 0 5 0 0 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 0 0 0 0 0 0 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 0 0 0 0 0 0 0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj K 139 64 0 43 65 1.046 371 55 Agencija za energijo V 0 0 0 0 0 0 0 56 Arhiv RS V 0 0 0 0 0 0 0 57 Državni zbor RS V 57 52 52 8 7 0 3 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 0 0 0 0 0 0 0 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 20 0 0 10 20 0 0 60 Ministrstvo za finance V 0 0 0 0 0 0 0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 0 0 0 0 0 - 0 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 35 0 10 15 0 0 0 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 10 0 10 2 0 0 0 64 Ministrstvo za obrambo V 60 60 26 22 4 315 0 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 0 0 0 0 0 0 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 0 0 0 0 0 0 0 67 Ustavno sodišče RS V 0 0 0 0 0 0 0 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 0 0 0 0 0 0 0 69 Vrhovno sodišče RS V 0 0 0 0 2 0 145 Skupaj V 182 112 98 57 33 315 148 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 2 - 19 3 0 0 0 71 Geološki zavod Slovenije Z 0 0 0 0 0 0 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 0 0 0 0 0 0 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 0 0 0 0 0 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 3 0 0 2 4 - 0 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 0 0 0 0 0 0 0 37 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip U D E LE ŽE N C I I ZO B R AŽ E VA N JA SK U PA J (o se be ) od te ga u de le že nc i or ga ni zi ra ne ga iz ob ra že va nj a od te ga u de le že nc i iz ob ra že va nj a pr ek o sp le ta (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) U R E IZ O B R AŽ E VA N JA S K U PA J (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) PR IR E D IT VE K N JŽ N IC E ob is ko va lc i p ri re di te v O B JA VE N A D R U ŽB E N IH O M R E ŽJ IH 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 0 0 0 0 - 0 0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 0 0 0 0 0 100 5 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 0 0 0 0 0 0 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 4 0 0 4 0 0 0 80 Kemijski inštitut Z 67 0 0 67 0 0 0 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 9 0 9 9 0 0 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 0 0 0 0 0 0 0 83 Pedagoški inštitut Z 0 0 0 0 0 0 0 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 0 0 0 0 100 100 50 85 Urbanistični inštitut RS Z 0 0 0 0 0 0 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj Z 85 0 28 85 104 200 55 87 Klinika Golnik ZD 0 0 0 0 0 0 0 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 60 30 55 19 0 0 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 3 0 0 3 0 0 0 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 0 0 0 0 0 - 0 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 100 0 30 0 0 0 0 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 97 0 0 0 0 0 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 0 0 0 0 0 0 0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 0 0 0 0 0 0 0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj ZD 260 30 85 22 0 0 0 KNJIŽNICA tip U D E LE ŽE N C I I ZO B R AŽ E VA N JA SK U PA J (o se be ) od te ga u de le že nc i or ga ni zi ra ne ga iz ob ra že va nj a od te ga u de le že nc i iz ob ra že va nj a pr ek o sp le ta (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) U R E IZ O B R AŽ E VA N JA S K U PA J (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) PR IR E D IT VE K N JŽ N IC E ob is ko va lc i p ri re di te v O B JA VE N A D R U ŽB E N IH O M R E ŽJ IH 1 Drugo D 164 145 63 73 19 309 303 2 Društvo DR 32 0 13 37 7 284 111 3 Industrija I 170 100 70 110 0 0 0 4 Kultura K 139 64 0 43 65 1.046 371 5 Vlada V 182 112 98 57 33 315 148 6 Znanost Z 85 0 28 85 104 200 55 7 Zdravstvo ZD 260 30 85 22 0 0 0 Skupaj Slovenija 1.032 451 357 427 228 2.154 988 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 38 39 Tabela 4: PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE: ODPRTOST, POVRŠINA, UPORABNIŠKA MESTA, DOSTOP, BIBILIOGRAFSKI ZAPISI, NEINVENTARIZIRANO GRADIVO (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip LE TN O Š T. U R O D PR TO ST I K N JI ŽN IC E (v se h en ot s ku pa j) N E TO U PO R AB N A PO VR ŠI N A K N JI ŽN IC E (m 2 ) U PO R AB N IŠ K A M E ST A K N JI ŽN IČ N O G R AD IV O V PR O ST E M P R IS TO PU (in v. e no te ) B IB IL O G R AF SK I Z AP IS I Z A G R AD IV O , K I G A VK LJ U Č U JE K N JI Ž. Z B IR K A SK U PA J N E IV E N TA R IZ IR AN O G R AD IV O (š te vi lo e no t) 1 Andragoški center RS D 300 100 3 10.730 11.039 0 2 Banka Slovenije D 1.170 77 8 0 15.240 0 3 Državni izpitni center D 800 50 4 2.907 2.907 - 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 861 129 1 15.785 16.607 200 5 Institut IPAL D 60 25 5 455 212 243 6 Madžarski kulturni inštitut D 1.760 36 2 1.720 1.592 128 7 Mirovni inštitut D 130 39 10 5.971 8.039 0 8 Nadškofija Ljubljana D 282 205 2 0 23.025 - 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 122 50 0 0 3.939 0 10 Zavod RS za šolstvo D 0 75 5 19.279 23.094 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 10.440 30 8 39 39 30 Skupaj D 15.925 816 48 56.886 105.733 601 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 48 150 10 6.219 2.992 0 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 260 46 1 1 7.860 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 1.608 550 1 0 16.511 0 Skupaj DR 1.916 746 12 6.220 27.363 0 15 CINKARNA Celje, d. d. I 2.340 200 2 6.580 0 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 1.700 20 8 0 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 1.800 450 22 0 22.167 0 18 Revoz d. d. I 420 60 10 8.000 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 800 75 2 2.000 0 500 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 1.980 102 6 8.395 4.346 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 192 40 0 0 0 0 Skupaj I 9.232 947 50 24.975 26.513 500 22 Belokranjski muzej Metlika K 1.400 53 2 0 13.154 0 23 Gorenjski muzej K 1.046 87 4 15.338 10.156 6.502 24 Goriški muzej K 416 267 1 32.159 32.159 2.018 25 Koroški pokrajinski muzej K 1.200 28 8 5.242 5.242 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 50 88 10 1.900 24.837 1.500 27 Mestni muzej Idrija K 1.205 51 2 20.681 0 15 28 Moderna galerija Ljubljana K 1.280 197 12 35.500 55.663 14.209 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 1.500 235 2 1.200 0 430 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 1.002 48 2 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 2.096 181 4 16.168 21.829 4.643 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 1.040 50 1 5.000 2.970 - 33 Muzeji radovljiške občine K 2.088 60 0 7.690 2.300 0 34 Narodna galerija K 1.208 305 8 13.197 63.160 3.650 35 Narodni muzej Slovenije K 1.305 1.583 12 7.110 63.107 50.000 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 1.820 50 16 0 19.408 19.408 40 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip LE TN O Š T. U R O D PR TO ST I K N JI ŽN IC E (v se h en ot s ku pa j) N E TO U PO R AB N A PO VR ŠI N A K N JI ŽN IC E (m 2 ) U PO R AB N IŠ K A M E ST A K N JI ŽN IČ N O G R AD IV O V PR O ST E M P R IS TO PU (in v. e no te ) B IB IL O G R AF SK I Z AP IS I Z A G R AD IV O , K I G A VK LJ U Č U JE K N JI Ž. Z B IR K A SK U PA J N E IV E N TA R IZ IR AN O G R AD IV O (š te vi lo e no t) 37 Pokrajinski muzej Celje K 2.033 42 8 0 0 0 38 Pokrajinski muzej Maribor K 2.040 92 1 19.042 19.042 0 39 Pomorski muzej Piran K 650 80 1 0 10.654 750 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 450 100 12 20.410 4.397 35 41 Posavski muzej Brežice K 2.096 40 6 9.452 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 600 32 10 1.000 22.996 20.000 43 Semeniška knjižnica K 1.800 301 17 5.920 29.486 3.000 44 Slovenska kinoteka K 1.416 153 2 0 10.457 - 45 Slovenski etnografski muzej K 300 200 6 - 20.434 - 46 Slovenski gledališki inštitut K 520 60 7 800 6.831 550 47 Tehniški muzej Slovenije K 2 54 2 0 1.409 0 48 Tolminski muzej K 1.200 80 6 - 7.360 12 49 Umetnostna galerija Maribor K 650 75 7 3.754 13.820 200 50 Zasavski muzej Trbovlje K 800 8 1 - 0 - 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 1.300 20 12 4.000 4.247 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 1.600 30 5 0 0 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 1.000 45 1 12.825 25.645 0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 4.500 5.688 40 0 7.635 500 Skupaj K 41.613 10.383 228 238.388 498.398 127.422 55 Agencija za energijo V 2.470 50 0 325 325 0 56 Arhiv RS V 1.380 104 21 0 32.674 410 57 Državni zbor RS V 1.912 275 12 137 201.260 0 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 2.040 36 0 0 1.423 - 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 2.100 70 1 0 4.561 - 60 Ministrstvo za finance V 48 85 10 2.802 4.426 120 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 1.600 16 2 3.643 3.643 0 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 200 223 7 14.742 31.525 495 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 807 308 10 24.553 41.897 - 64 Ministrstvo za obrambo V 4.216 830 71 66.937 41.434 0 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 1.350 38 4 4.179 4.710 800 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 116 13 4 1.320 0 0 67 Ustavno sodišče RS V 2.040 165 8 0 9.144 - 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 1.920 150 1 3.728 3.728 0 69 Vrhovno sodišče RS V 2.040 100 14 0 24.456 0 Skupaj V 24.239 2.463 165 122.366 405.206 1.825 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 800 63 18 4.500 8.580 0 71 Geološki zavod Slovenije Z 1.240 320 8 0 14.966 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 917 150 8 4.168 11.999 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 2.040 30 13 0 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 360 200 14 100 54.294 - 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 980 141 8 - 9.015 2.000 41 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip LE TN O Š T. U R O D PR TO ST I K N JI ŽN IC E (v se h en ot s ku pa j) N E TO U PO R AB N A PO VR ŠI N A K N JI ŽN IC E (m 2 ) U PO R AB N IŠ K A M E ST A K N JI ŽN IČ N O G R AD IV O V PR O ST E M P R IS TO PU (in v. e no te ) B IB IL O G R AF SK I Z AP IS I Z A G R AD IV O , K I G A VK LJ U Č U JE K N JI Ž. Z B IR K A SK U PA J N E IV E N TA R IZ IR AN O G R AD IV O (š te vi lo e no t) 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 1.230 200 22 28.155 12.556 0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 1.020 180 1 0 64.591 50 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 1.385 210 12 492 15.805 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 1.256 136 16 10.031 9.655 - 80 Kemijski inštitut Z 1.233 470 374 1.036 31.693 - 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 2.008 50 5 180 31.155 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 2.008 33 1 0 0 0 83 Pedagoški inštitut Z - 42 3 267 21.577 6 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 5.000 1.700 30 1.500 245.151 0 85 Urbanistični inštitut RS Z - 250 9 17.872 12.896 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 1.008 165 36 10.396 7.523 0 Skupaj Z 22.485 4.340 578 78.697 551.456 2.056 87 Klinika Golnik ZD 688 90 1 9.022 2.406 510 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 500 77 14 - 15.449 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 1.656 157 8 14.972 21.739 0 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 1.350 200 12 11.100 6.860 - 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 1.200 50 2 2.350 2.051 - 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 1.320 272 16 5.961 33.714 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 830 185 6 1.160 16.280 0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 900 20 20 100 0 - 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 1.632 65 6 132 19.633 0 Skupaj ZD 10.076 1.116 85 44.797 118.132 510 KNJIŽNICA tip LE TN O Š T. U R O D PR TO ST I K N JI ŽN IC E (v se h en ot s ku pa j) N E TO U PO R AB N A PO VR ŠI N A K N JI ŽN IC E (m 2 ) U PO R AB N IŠ K A M E ST A K N JI ŽN IČ N O G R AD IV O V PR O ST E M P R IS TO PU (in v. e no te ) B IB IL O G R AF SK I Z AP IS I Z A G R AD IV O , K I G A VK LJ U Č U JE K N JI Ž. Z B IR K A SK U PA J N E IV E N TA R IZ IR AN O G R AD IV O (š te vi lo e no t) 1 Drugo D 15.925 816 48 56.886 105.733 601 2 Društvo DR 1.916 746 12 6.220 27.363 0 3 Industrija I 9.232 947 50 24.975 26.513 500 4 Kultura K 41.613 10.383 228 238.388 498.398 127.422 5 Vlada V 24.239 2.463 165 122.366 405.206 1.825 6 Znanost Z 22.485 4.340 578 78.697 551.456 2.056 7 Zdravstvo ZD 10.076 1.116 85 44.797 118.132 510 Skupaj Slovenija 125.486 20.810 1.166 572.329 1.732.801 132.914 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 42 Tabela 4.1: PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE: OPREMA za uporabnike (specialne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p N AM IZ N I R AČ U N AL N IK I R AČ U N AL N IŠ K E M O B IL N E N AP R AV E (p re no sn i ra ču na ln ik i, br al ni ki , t ab lic e) N AP R AV E Z A PR E SL IK O VA N JE /T IS K A N JE 1 Andragoški center RS D 1 0 1 2 Banka Slovenije D 1 2 1 3 Državni izpitni center D 0 0 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 2 2 0 5 Institut IPAL D 0 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D - 1 1 7 Mirovni inštitut D 0 0 0 8 Nadškofija Ljubljana D 2 1 3 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 0 0 0 10 Zavod RS za šolstvo D 0 0 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 2 Skupaj D 6 6 8 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 1 0 1 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 1 0 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 1 1 1 Skupaj DR 3 1 2 15 CINKARNA Celje, d. d. I 2 0 1 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 2 2 2 17 Krka, d. d., Novo mesto I 5 2 5 18 Revoz d. d. I 0 0 1 19 Salonit Anhovo, d. d. I 0 0 0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 1 1 1 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 0 0 Skupaj I 10 5 10 22 Belokranjski muzej Metlika K 1 0 2 23 Gorenjski muzej K 0 0 0 24 Goriški muzej K 1 1 1 25 Koroški pokrajinski muzej K 0 0 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 0 0 2 27 Mestni muzej Idrija K 2 0 2 28 Moderna galerija Ljubljana K 3 - 2 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 1 0 1 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 0 0 0 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 0 0 0 33 Muzeji radovljiške občine K 0 1 3 34 Narodna galerija K 0 1 1 35 Narodni muzej Slovenije K 2 0 1 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 2 1 2 37 Pokrajinski muzej Celje K 1 0 1 38 Pokrajinski muzej Maribor K 0 0 1 43 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p N AM IZ N I R AČ U N AL N IK I R AČ U N AL N IŠ K E M O B IL N E N AP R AV E (p re no sn i ra ču na ln ik i, br al ni ki , t ab lic e) N AP R AV E Z A PR E SL IK O VA N JE /T IS K A N JE 39 Pomorski muzej Piran K 0 1 1 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 1 2 4 41 Posavski muzej Brežice K 0 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 1 0 2 43 Semeniška knjižnica K 1 2 4 44 Slovenska kinoteka K 2 0 3 45 Slovenski etnografski muzej K 1 0 1 46 Slovenski gledališki inštitut K 1 0 1 47 Tehniški muzej Slovenije K 1 0 1 48 Tolminski muzej K 1 0 0 49 Umetnostna galerija Maribor K 1 1 2 50 Zasavski muzej Trbovlje K - 1 1 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 0 0 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 0 0 1 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 0 0 0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 1 0 1 Skupaj K 24 11 41 55 Agencija za energijo V 0 0 0 56 Arhiv RS V 1 0 1 57 Državni zbor RS V 2 1 1 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 0 0 1 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 1 0 1 60 Ministrstvo za finance V 0 0 1 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 1 1 1 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 1 0 1 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 1 0 1 64 Ministrstvo za obrambo V 17 - 4 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 1 0 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 0 0 0 67 Ustavno sodišče RS V 3 0 1 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 1 0 1 69 Vrhovno sodišče RS V 2 0 0 Skupaj V 31 2 14 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 1 0 1 71 Geološki zavod Slovenije Z 1 0 1 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 2 0 1 73 Inštitut za celulozo in papir Z 0 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 1 0 0 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 1 0 0 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 1 0 2 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 6 0 6 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 1 0 1 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 1 - - 44 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p N AM IZ N I R AČ U N AL N IK I R AČ U N AL N IŠ K E M O B IL N E N AP R AV E (p re no sn i ra ču na ln ik i, br al ni ki , t ab lic e) N AP R AV E Z A PR E SL IK O VA N JE /T IS K A N JE 80 Kemijski inštitut Z 1 0 1 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 1 0 1 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 1 0 1 83 Pedagoški inštitut Z 1 0 1 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 0 2 0 85 Urbanistični inštitut RS Z 2 0 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 0 0 0 Skupaj Z 21 2 16 87 Klinika Golnik ZD 0 0 1 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 1 1 1 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 1 0 1 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 1 0 1 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 1 0 2 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 3 0 1 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 2 0 0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 1 0 1 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 0 0 1 Skupaj ZD 10 1 9 KNJIŽNICA ti p N AM IZ N I R AČ U N AL N IK I R AČ U N AL N IŠ K E M O B IL N E N AP R AV E (p re no sn i ra ču na ln ik i, br al ni ki , t ab lic e) N AP R AV E Z A PR E SL IK O VA N JE /T IS K A N JE 1 Drugo D 6 6 8 2 Društvo DR 3 1 2 3 Industrija I 10 5 10 4 Kultura K 24 11 41 5 Vlada V 31 2 14 6 Znanost Z 21 2 16 7 Zdravstvo ZD 10 1 9 Skupaj Slovenija 105 28 100 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 45 46 Tabela 5: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: PRIHODKI (EUR) (specialne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p PR IH O D K I S K U PA J od te ga pr ih od ki iz s re ds te v ja vn ih fi na nc od te ga dr ug i p ri ho dk i z a iz va ja nj e ja vn e sl už be in tr žn e de ja vn os ti 1 Andragoški center RS D 1.000 1.000 0 2 Banka Slovenije D 161.000 0 161.000 3 Državni izpitni center D 58.231 58.231 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 33.559 0 33.559 5 Institut IPAL D 30 30 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 0 0 0 7 Mirovni inštitut D 7.933 2.598 5.335 8 Nadškofija Ljubljana D 1.954 1.954 0 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 0 0 0 10 Zavod RS za šolstvo D 88.937 88.937 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 0 Skupaj D 352.644 152.750 199.894 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 0 - - 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 309 309 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 382.214 382.214 0 Skupaj DR 382.523 382.523 0 15 CINKARNA Celje, d. d. I 45.000 0 45.000 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 0 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 0 0 0 18 Revoz d. d. I 0 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 49.867 0 49.867 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 0 0 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 0 0 Skupaj I 94.867 0 94.867 22 Belokranjski muzej Metlika K 1.162 1.162 0 23 Gorenjski muzej K 47.524 47.506 18 24 Goriški muzej K 37.817 37.817 0 25 Koroški pokrajinski muzej K 642 642 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 3.226 3.226 - 27 Mestni muzej Idrija K 1.720 0 1.720 28 Moderna galerija Ljubljana K 0 - - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 1.369 1.369 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 50.135 50.135 0 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 715 715 0 33 Muzeji radovljiške občine K 777 70 708 34 Narodna galerija K 59.685 59.685 0 35 Narodni muzej Slovenije K 152.025 151.987 38 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 32.530 32.530 0 37 Pokrajinski muzej Celje K 0 0 0 38 Pokrajinski muzej Maribor K 596 596 0 39 Pomorski muzej Piran K 33.821 33.821 0 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 1.806 1.806 0 47 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p PR IH O D K I S K U PA J od te ga pr ih od ki iz s re ds te v ja vn ih fi na nc od te ga dr ug i p ri ho dk i z a iz va ja nj e ja vn e sl už be in tr žn e de ja vn os ti 41 Posavski muzej Brežice K 415 415 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 38.826 38.806 20 43 Semeniška knjižnica K 0 0 0 44 Slovenska kinoteka K 35.806 35.806 0 45 Slovenski etnografski muzej K 79.869 79.813 56 46 Slovenski gledališki inštitut K 1.117 1.117 0 47 Tehniški muzej Slovenije K 2.780 2.780 0 48 Tolminski muzej K 389 389 - 49 Umetnostna galerija Maribor K 43.051 43.051 0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 0 0 0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 232 0 232 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 1.315 1.315 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 0 - - 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 0 0 0 Skupaj K 629.350 626.558 2.792 55 Agencija za energijo V 0 0 0 56 Arhiv RS V 3.638 3.638 0 57 Državni zbor RS V 464.155 464.155 0 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 0 0 0 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 35.000 35.000 0 60 Ministrstvo za finance V 82.938 82.938 0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 239.512 239.512 0 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 0 0 0 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 173.217 173.217 0 64 Ministrstvo za obrambo V 110.833 110.833 0 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 0 0 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 0 - - 67 Ustavno sodišče RS V 117.053 117.053 0 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 12.712 12.712 0 69 Vrhovno sodišče RS V 80.303 80.303 0 Skupaj V 1.319.361 1.319.361 0 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 0 - - 71 Geološki zavod Slovenije Z 54.759 54.759 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 31.585 31.585 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 888 0 888 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 32.074 0 32.074 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 93.130 13.778 79.352 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 736 715 21 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 217.042 217.042 0 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 174 0 174 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 15.210 0 15.210 80 Kemijski inštitut Z 163.344 163.344 0 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 128.292 128.292 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 0 0 0 48 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p PR IH O D K I S K U PA J od te ga pr ih od ki iz s re ds te v ja vn ih fi na nc od te ga dr ug i p ri ho dk i z a iz va ja nj e ja vn e sl už be in tr žn e de ja vn os ti 83 Pedagoški inštitut Z 25.966 25.966 0 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 585.942 585.942 0 85 Urbanistični inštitut RS Z 88.470 88.470 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 69.388 69.361 27 Skupaj Z 1.507.003 1.379.255 127.748 87 Klinika Golnik ZD 44.908 44.908 0 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 0 0 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 243.264 243.264 0 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 140.722 140.722 0 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 0 - - 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 22.205 21.096 1.109 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 0 - - 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 3.450 0 3.450 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 22.534 0 22.534 Skupaj ZD 477.083 449.990 27.093 KNJIŽNICA ti p PR IH O D K I S K U PA J od te ga pr ih od ki iz s re ds te v ja vn ih fi na nc od te ga dr ug i p ri ho dk i z a iz va ja nj e ja vn e sl už be in tr žn e de ja vn os ti 1 Drugo D 352.644 152.750 199.894 2 Društvo DR 382.523 382.523 0 3 Industrija I 94.867 0 94.867 4 Kultura K 629.350 626.558 2.792 5 Vlada V 1.319.361 1.319.361 0 6 Znanost Z 1.507.003 1.379.255 127.748 7 Zdravstvo ZD 477.083 449.990 27.093 Skupaj Slovenija 4.762.831 4.310.437 452.394 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 49 Tabela 5.1a: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: ODHODKI (EUR) (specialne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p O D H O D K I S K U PA J od te ga pl ač e, p ri sp ev ki in d ru gi iz da tk i z ap os le ni h od te ga iz da tk i z a bl ag o in s to ri tv e od te ga in ve st ic ijs ki o dh od ki od in ve st ic ijs ki h od ho dk ov - ve čj e in ve st ic ije , n ak up al i g ra dn ja o bj ek to v, it d. 1 Andragoški center RS D 10.476 10.476 0 0 0 2 Banka Slovenije D 0 0 0 0 0 3 Državni izpitni center D 58.231 44.902 13.062 267 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 31.506 - 26.050 5.456 0 5 Institut IPAL D 0 0 0 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 2.429 0 1.371 1.058 1.058 7 Mirovni inštitut D 7.933 0 5.641 2.292 0 8 Nadškofija Ljubljana D 21.132 21.132 0 0 0 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 0 0 0 0 0 10 Zavod RS za šolstvo D 88.937 80.618 90 8.229 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 0 0 0 Skupaj D 220.643 157.127 46.214 17.302 1.058 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 0 - - - - 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 1.428 0 1.428 0 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 382.214 138.768 243.445 0 0 Skupaj DR 383.641 138.768 244.873 0 0 15 CINKARNA Celje, d. d. I 86.000 41.000 0 45.000 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 0 0 0 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 0 0 0 0 0 18 Revoz d. d. I 0 0 0 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 49.867 31.920 17.947 0 0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 31.526 20.366 0 11.160 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 0 0 0 0 Skupaj I 167.393 93.286 17.947 56.160 0 22 Belokranjski muzej Metlika K 0 0 0 0 0 23 Gorenjski muzej K 47.416 42.954 4.083 379 0 24 Goriški muzej K 38.317 34.489 0 3.828 0 25 Koroški pokrajinski muzej K 0 0 0 0 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 3.226 2.103 734 390 0 27 Mestni muzej Idrija K 0 0 0 0 0 28 Moderna galerija Ljubljana K 0 - - - - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 1.369 0 1.369 0 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 0 0 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 43.036 30.317 7.511 5.208 0 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 715 - - 715 0 33 Muzeji radovljiške občine K 0 0 0 0 0 34 Narodna galerija K 59.685 52.778 6.906 0 0 35 Narodni muzej Slovenije K 158.413 141.375 10.088 6.950 0 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 32.530 31.195 0 1.335 0 37 Pokrajinski muzej Celje K 0 0 0 0 0 38 Pokrajinski muzej Maribor K 596 0 0 596 0 39 Pomorski muzej Piran K 34.923 32.712 2.211 0 0 50 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p O D H O D K I S K U PA J od te ga pl ač e, p ri sp ev ki in d ru gi iz da tk i z ap os le ni h od te ga iz da tk i z a bl ag o in s to ri tv e od te ga in ve st ic ijs ki o dh od ki od in ve st ic ijs ki h od ho dk ov - ve čj e in ve st ic ije , n ak up al i g ra dn ja o bj ek to v, it d. 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 0 0 0 0 0 41 Posavski muzej Brežice K 0 0 0 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 38.827 34.157 1.957 2.713 0 43 Semeniška knjižnica K 0 - - - - 44 Slovenska kinoteka K 35.806 33.697 261 1.848 0 45 Slovenski etnografski muzej K 79.869 77.910 114 1.845 0 46 Slovenski gledališki inštitut K 0 0 0 0 0 47 Tehniški muzej Slovenije K 2.780 2.188 0 593 0 48 Tolminski muzej K 389 - 19 369 - 49 Umetnostna galerija Maribor K 52.391 33.711 16.400 2.279 0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 0 0 0 0 0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 0 - - - - 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 0 0 0 0 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 0 - - - - 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 10.091 6.984 0 3.106 0 Skupaj K 640.379 556.570 51.652 32.156 0 55 Agencija za energijo V 0 0 0 0 0 56 Arhiv RS V 3.638 - 3.638 - - 57 Državni zbor RS V 464.155 300.104 164.051 0 0 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 0 0 0 0 0 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 0 - - - - 60 Ministrstvo za finance V 82.938 - 56.340 26.598 0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 239.627 - 220.472 19.155 - 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 13.747 1.784 5.717 6.246 0 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 173.217 161.430 - 11.787 0 64 Ministrstvo za obrambo V 0 0 0 0 0 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 113.404 29.554 7.528 76.321 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 0 - - - 0 67 Ustavno sodišče RS V 117.053 61.301 10.060 45.691 0 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 12.702 8.400 0 4.302 0 69 Vrhovno sodišče RS V 0 0 0 0 0 Skupaj V 1.220.481 562.574 467.808 190.100 0 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 0 - - - - 71 Geološki zavod Slovenije Z 37.910 37.225 685 0 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 31.585 17.693 5.059 8.833 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 888 0 888 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 32.074 19.265 8.853 3.957 289 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 93.130 9.835 83.296 0 0 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 40.641 31.066 0 9.575 0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 245.276 147.443 63.821 34.012 0 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 64.981 49.075 15.905 0 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 7.246 7.246 0 0 0 51 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p O D H O D K I S K U PA J od te ga pl ač e, p ri sp ev ki in d ru gi iz da tk i z ap os le ni h od te ga iz da tk i z a bl ag o in s to ri tv e od te ga in ve st ic ijs ki o dh od ki od in ve st ic ijs ki h od ho dk ov - ve čj e in ve st ic ije , n ak up al i g ra dn ja o bj ek to v, it d. 80 Kemijski inštitut Z 163.344 52.333 84.619 26.392 0 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 134.316 73.972 28.594 31.750 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 1.839 0 1.839 0 0 83 Pedagoški inštitut Z 25.379 16.862 8.517 0 0 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 585.942 547.930 33.259 4.753 0 85 Urbanistični inštitut RS Z 88.470 26.837 61.633 0 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 69.477 39.288 30.100 89 0 Skupaj Z 1.622.499 1.076.071 427.068 119.360 289 87 Klinika Golnik ZD 44.908 24.993 7.601 12.315 0 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 43.000 40.000 3.000 0 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 243.264 62.068 124.711 56.486 31.294 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 49.531 47.790 - 1.741 0 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 0 - - - - 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 329.381 56.041 273.339 0 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 0 - - - - 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 43.349 28.774 14.432 142 0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 0 0 0 0 0 Skupaj ZD 753.433 259.666 423.083 70.684 31.294 KNJIŽNICA ti p O D H O D K I S K U PA J od te ga pl ač e, p ri sp ev ki in d ru gi iz da tk i z ap os le ni h od te ga iz da tk i z a bl ag o in s to ri tv e od te ga in ve st ic ijs ki o dh od ki od in ve st ic ijs ki h od ho dk ov - ve čj e in ve st ic ije , n ak up al i g ra dn ja o bj ek to v, it d. 1 Drugo D 220.643 157.127 46.214 17.302 1.058 2 Društvo DR 383.641 138.768 244.873 0 0 3 Industrija I 167.393 93.286 17.947 56.160 0 4 Kultura K 640.379 556.570 51.652 32.156 0 5 Vlada V 1.220.481 562.574 467.808 190.100 0 6 Znanost Z 1.622.499 1.076.071 427.068 119.360 289 7 Zdravstvo ZD 753.433 259.666 423.083 70.684 31.294 Skupaj Slovenija 5.008.470 2.844.063 1.678.645 485.763 32.641 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 52 Tabela 5.1b: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: ODHODKI - sredstva za informacijske vire in izobraževanje (EUR) (specialne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p SR E D ST VA , P O R AB LJ E N A ZA N AK U P K N JI ŽN IČ N E G A G R AD IV A SK U PA J od te ga z a na ku p gr ad iv a na fi zi čn ih n os ilc ih od te ga z a na ku p el ek tr on sk ih vi ro v oz . z a za go ta vl ja nj e do st op a do n jih SR E D ST VA , P O R AB LJ E N A ZA IZ O B R AŽ E VA N JE Z AP O SL E N IH 1 Andragoški center RS D 1.000 1.000 0 0 2 Banka Slovenije D 161.000 42.000 119.000 0 3 Državni izpitni center D 8.369 8.369 0 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 5.456 5.456 0 0 5 Institut IPAL D 0 0 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 1.058 1.058 0 0 7 Mirovni inštitut D 2.292 2.292 0 0 8 Nadškofija Ljubljana D 245 155 90 70 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 0 0 0 0 10 Zavod RS za šolstvo D 8.229 8.229 0 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 0 0 Skupaj D 187.649 68.559 119.090 70 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 2.710 2.710 0 0 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 0 0 0 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 9.471 7.609 1.862 0 Skupaj DR 12.181 10.319 1.862 0 15 CINKARNA Celje, d. d. I 45.000 45.000 0 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 3.031 3.031 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 0 0 0 0 18 Revoz d. d. I 8.985 8.985 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 17.947 16.554 1.393 0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 10.120 10.120 0 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 24.776 24.776 0 0 Skupaj I 109.859 108.466 1.393 0 22 Belokranjski muzej Metlika K 0 0 0 0 23 Gorenjski muzej K 469 379 90 0 24 Goriški muzej K 3.828 3.828 0 0 25 Koroški pokrajinski muzej K 283 0 283 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 390 390 0 0 27 Mestni muzej Idrija K 1.720 1.720 0 0 28 Moderna galerija Ljubljana K 10.262 10.262 - - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 340 340 0 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 608 608 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 7.099 5.208 1.891 0 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 715 715 0 0 33 Muzeji radovljiške občine K 708 708 0 70 34 Narodna galerija K 6.584 1.947 4.637 122 35 Narodni muzej Slovenije K 6.397 6.383 14 207 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 1.335 1.335 0 0 37 Pokrajinski muzej Celje K 156 156 0 0 38 Pokrajinski muzej Maribor K 597 597 0 0 53 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p SR E D ST VA , P O R AB LJ E N A ZA N AK U P K N JI ŽN IČ N E G A G R AD IV A SK U PA J od te ga z a na ku p gr ad iv a na fi zi čn ih n os ilc ih od te ga z a na ku p el ek tr on sk ih vi ro v oz . z a za go ta vl ja nj e do st op a do n jih SR E D ST VA , P O R AB LJ E N A ZA IZ O B R AŽ E VA N JE Z AP O SL E N IH 39 Pomorski muzej Piran K 1.102 1.102 0 0 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 1.806 1.806 0 0 41 Posavski muzej Brežice K 415 415 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 1.797 1.797 0 70 43 Semeniška knjižnica K 3.690 3.600 90 0 44 Slovenska kinoteka K 232 232 0 0 45 Slovenski etnografski muzej K 1.845 1.845 0 0 46 Slovenski gledališki inštitut K 1.117 1.117 0 0 47 Tehniški muzej Slovenije K 593 593 0 0 48 Tolminski muzej K 369 369 - - 49 Umetnostna galerija Maribor K 130 40 90 0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 1.238 1.238 0 0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 232 232 0 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 1.315 1.315 0 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 0 0 0 0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 648 648 0 0 Skupaj K 58.019 50.925 7.095 468 55 Agencija za energijo V 20.970 3.370 17.600 0 56 Arhiv RS V 3.638 3.548 90 0 57 Državni zbor RS V 163.340 132.644 30.696 140 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 37.635 14.694 22.941 140 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 35.000 35.000 - - 60 Ministrstvo za finance V 82.938 26.598 56.340 0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 239.512 19.040 220.472 115 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 5.602 1.103 4.499 0 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 11.717 11.717 0 70 64 Ministrstvo za obrambo V 110.833 58.033 52.800 1.325 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 83.440 76.321 7.118 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 8.902 0 8.902 0 67 Ustavno sodišče RS V 55.751 45.691 10.060 0 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 4.302 4.302 0 0 69 Vrhovno sodišče RS V 19.995 0 19.995 0 Skupaj V 883.576 432.061 451.514 1.790 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 0 - - - 71 Geološki zavod Slovenije Z 8.424 939 7.486 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 10.827 8.833 1.994 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 888 678 210 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 6.381 3.668 2.713 0 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 13.374 - 13.374 - 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 9.575 9.575 0 70 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 34.762 34.012 751 0 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 5.034 5.034 0 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 7.965 7.935 30 0 80 Kemijski inštitut Z 95.727 26.392 69.335 0 54 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p SR E D ST VA , P O R AB LJ E N A ZA N AK U P K N JI ŽN IČ N E G A G R AD IV A SK U PA J od te ga z a na ku p gr ad iv a na fi zi čn ih n os ilc ih od te ga z a na ku p el ek tr on sk ih vi ro v oz . z a za go ta vl ja nj e do st op a do n jih SR E D ST VA , P O R AB LJ E N A ZA IZ O B R AŽ E VA N JE Z AP O SL E N IH 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 59.574 31.750 27.823 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 1.839 1.839 0 0 83 Pedagoški inštitut Z 6.545 5.967 578 0 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 3.594 3.424 170 70 85 Urbanistični inštitut RS Z 6.556 4.864 1.691 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 21.483 89 21.395 0 Skupaj Z 292.549 144.998 147.551 140 87 Klinika Golnik ZD 16.508 12.315 4.193 115 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 7.000 6.500 500 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 133.479 11.437 122.043 140 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 87.360 2.031 85.329 70 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 37.112 835 36.277 70 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 268.089 16.899 251.190 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 50.037 2.807 47.231 0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 17.282 5.448 11.834 0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 22.534 22.534 0 0 Skupaj ZD 639.402 80.805 558.597 395 KNJIŽNICA ti p SR E D ST VA , P O R AB LJ E N A ZA N AK U P K N JI ŽN IČ N E G A G R AD IV A SK U PA J od te ga z a na ku p gr ad iv a na fiz ič ni h no si lc ih od te ga z a na ku p el ek tr on sk ih vi ro v oz . z a za go ta vl ja nj e do st op a do n jih SR E D ST VA , P O R AB LJ E N A ZA IZ O B R AŽ E VA N JE Z AP O SL E N IH 1 Drugo D 187.649 68.559 119.090 70 2 Društvo DR 12.181 10.319 1.862 0 3 Industrija I 109.859 108.466 1.393 0 4 Kultura K 58.019 50.925 7.095 468 5 Vlada V 883.576 432.061 451.514 1.790 6 Znanost Z 292.549 144.998 147.551 140 7 Zdravstvo ZD 639.402 80.805 558.597 395 Skupaj Slovenija 2.183.235 896.134 1.287.102 2.864 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 55 56 Tabela 6: KNJIŽNIČNI DELAVCI: ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) (specialne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki de la vc i od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci od te ga ad m in is tr at iv no -t eh ni čn i de la vc i M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J 1 Andragoški center RS D 0,5 0,5 0,0 0,0 0,0 0,5 2 Banka Slovenije D 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3 Državni izpitni center D 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 1,0 1,0 0,0 0,0 1,0 0,4 5 Institut IPAL D 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6 Madžarski kulturni inštitut D 1,0 0,0 1,0 0,0 1,0 0,0 7 Mirovni inštitut D 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 8 Nadškofija Ljubljana D 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 10 Zavod RS za šolstvo D 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj D 7,5 6,5 1,0 0,0 2,0 1,1 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 0,0 - - - 0,0 - 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 5,8 1,0 4,0 0,8 3,5 0,0 Skupaj DR 5,8 1,0 4,0 0,8 3,5 0,1 15 CINKARNA Celje, d. d. I 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 4,0 3,0 1,0 0,0 1,0 0,0 18 Revoz d. d. I 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj I 8,2 7,0 1,2 0,0 1,0 0,0 22 Belokranjski muzej Metlika K 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 23 Gorenjski muzej K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 24 Goriški muzej K 0,0 - - - 0,0 0,0 25 Koroški pokrajinski muzej K 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 26 Loški muzej Škofja Loka K 0,1 - 0,1 - 0,0 0,1 27 Mestni muzej Idrija K 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 28 Moderna galerija Ljubljana K 1,0 1,0 - - 0,0 - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 33 Muzeji radovljiške občine K 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 34 Narodna galerija K 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,5 35 Narodni muzej Slovenije K 5,0 5,0 0,0 0,0 1,0 0,0 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 37 Pokrajinski muzej Celje K 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 57 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki de la vc i od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci od te ga ad m in is tr at iv no -t eh ni čn i de la vc i M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J 38 Pokrajinski muzej Maribor K 1,0 0,0 1,0 0,0 0,0 - 39 Pomorski muzej Piran K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 1,0 0,0 1,0 0,0 1,0 0,0 41 Posavski muzej Brežice K 1,0 0,0 1,0 0,0 0,0 0,0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 0,8 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 43 Semeniška knjižnica K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 44 Slovenska kinoteka K 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 45 Slovenski etnografski muzej K 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46 Slovenski gledališki inštitut K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 47 Tehniški muzej Slovenije K 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 48 Tolminski muzej K 1,0 1,0 - - 0,0 0,0 49 Umetnostna galerija Maribor K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 1,0 0,0 1,0 0,0 0,0 0,0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj K 28,1 23,8 4,2 0,1 2,0 0,6 55 Agencija za energijo V 0,2 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 56 Arhiv RS V 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 57 Državni zbor RS V 6,8 3,8 2,0 1,0 0,0 0,0 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 1,0 0,0 1,0 0,0 1,0 0,0 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 60 Ministrstvo za finance V 0,5 0,2 0,0 0,3 0,0 0,0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,3 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 0,0 64 Ministrstvo za obrambo V 12,0 6,0 5,0 1,0 0,0 0,0 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 1,0 0,0 1,0 0,0 0,0 0,0 67 Ustavno sodišče RS V 2,0 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 69 Vrhovno sodišče RS V 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj V 37,4 25,1 10,0 2,3 1,0 0,3 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 71 Geološki zavod Slovenije Z 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 0,5 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 0,5 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 58 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA ti p D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki de la vc i od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci od te ga ad m in is tr at iv no -t eh ni čn i de la vc i M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 0,0 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 - 80 Kemijski inštitut Z 1,5 1,0 0,5 0,0 0,0 0,0 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 0,2 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 83 Pedagoški inštitut Z 0,5 0,5 0,0 0,0 0,0 0,2 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 18,0 14,0 3,0 1,0 0,0 0,0 85 Urbanistični inštitut RS Z 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj Z 35,2 30,7 3,5 1,0 0,0 0,3 87 Klinika Golnik ZD 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 3,0 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 0,5 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 0,6 0,6 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj ZD 12,1 12,1 0,0 0,0 0,0 0,0 KNJIŽNICA ti p D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki de la vc i od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci od te ga ad m in is tr at iv no -t eh ni čn i de la vc i M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J 1 Drugo D 7,5 6,5 1,0 0,0 2,0 1,1 2 Društvo DR 5,8 1,0 4,0 0,8 3,5 0,1 3 Industrija I 8,2 7,0 1,2 0,0 1,0 0,0 4 Kultura K 28,1 23,8 4,2 0,1 2,0 0,6 5 Vlada V 37,4 25,1 10,0 2,3 1,0 0,3 6 Znanost Z 35,2 30,7 3,5 1,0 0,0 0,3 7 Zdravstvo ZD 12,1 12,1 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj Slovenija 134,3 106,2 23,9 4,2 9,5 2,3 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 59 Tabela 6.1: KNJIŽNIČNI DELAVCI - osebe (specialne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci od te ga ad m in is tr at iv no -t eh ni čn i d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) ST R O K O VN I K N JI ŽN IČ AR SK I D E LA VC I Z O PR AV LJ E N IM B IB LI O TE K AR SK IM IZ PI TO M (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J 1 Andragoški center RS D 1 1 0 0 0 1 1 2 Banka Slovenije D 1 1 0 0 0 1 0 3 Državni izpitni center D 1 1 0 0 0 1 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 1 1 0 0 1 1 3 5 Institut IPAL D 0 0 0 0 0 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 1 0 1 0 0 0 0 7 Mirovni inštitut D 0 0 0 0 0 0 1 8 Nadškofija Ljubljana D 1 1 0 0 0 1 0 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 0 0 0 0 0 0 1 10 Zavod RS za šolstvo D 2 2 0 0 0 2 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj D 8 7 1 0 1 7 6 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 0 0 0 0 0 0 1 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 0 0 0 0 0 0 5 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 7 1 4 2 3 1 0 Skupaj DR 7 1 4 2 3 1 6 15 CINKARNA Celje, d. d. I 2 2 0 0 0 0 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 2 0 2 0 0 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 4 3 1 0 1 3 0 18 Revoz d. d. I 1 0 1 0 0 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 1 1 0 0 0 1 1 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 1 1 0 0 0 0 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 1 1 0 0 0 0 0 Skupaj I 12 8 4 0 1 4 1 22 Belokranjski muzej Metlika K 0 0 0 0 0 0 0 23 Gorenjski muzej K 1 1 0 0 0 1 0 24 Goriški muzej K 1 1 - - 0 1 0 25 Koroški pokrajinski muzej K 1 1 0 0 0 0 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 1 - 1 - 0 0 2 27 Mestni muzej Idrija K 0 0 0 0 0 0 0 28 Moderna galerija Ljubljana K 1 1 - - 0 1 - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 1 1 0 0 0 0 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 1 0 0 1 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 1 1 0 0 0 1 0 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 1 1 0 0 0 1 0 33 Muzeji radovljiške občine K 0 0 0 0 0 0 0 34 Narodna galerija K 2 2 0 0 0 2 1 35 Narodni muzej Slovenije K 5 5 0 0 1 5 0 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 1 1 0 0 0 1 0 37 Pokrajinski muzej Celje K 0 0 0 0 0 0 0 60 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci od te ga ad m in is tr at iv no -t eh ni čn i d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) ST R O K O VN I K N JI ŽN IČ AR SK I D E LA VC I Z O PR AV LJ E N IM B IB LI O TE K AR SK IM IZ PI TO M (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J 38 Pokrajinski muzej Maribor K 1 0 1 0 0 0 0 39 Pomorski muzej Piran K 1 1 0 0 0 1 0 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 1 1 0 0 1 0 0 41 Posavski muzej Brežice K 1 0 1 0 0 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 1 1 0 0 0 1 0 43 Semeniška knjižnica K 1 1 0 0 0 1 0 44 Slovenska kinoteka K 2 2 0 0 0 2 0 45 Slovenski etnografski muzej K 2 2 0 0 0 2 0 46 Slovenski gledališki inštitut K 1 1 0 0 0 1 0 47 Tehniški muzej Slovenije K 0 0 0 0 0 0 1 48 Tolminski muzej K 1 1 - - 0 0 0 49 Umetnostna galerija Maribor K 1 1 0 0 0 1 1 50 Zasavski muzej Trbovlje K 1 0 1 0 0 0 0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 1 1 0 0 0 1 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 1 0 0 1 0 0 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 1 1 0 0 0 1 0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 1 1 0 0 0 1 0 Skupaj K 35 29 4 2 2 25 5 55 Agencija za energijo V 1 1 0 0 0 0 0 56 Arhiv RS V 1 - 1 0 0 1 0 57 Državni zbor RS V 7 4 2 1 0 4 0 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 1 0 1 0 1 0 0 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 1 1 0 0 0 1 0 60 Ministrstvo za finance V 2 1 0 1 0 1 0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 1 1 0 0 0 1 0 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 1 1 0 0 0 1 1 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 4 4 0 0 0 4 0 64 Ministrstvo za obrambo V 12 12 - - 0 8 0 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 1 1 0 0 0 1 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 1 0 1 0 0 0 0 67 Ustavno sodišče RS V 2 1 1 0 0 2 0 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 1 1 0 0 0 1 0 69 Vrhovno sodišče RS V 0 0 0 0 0 4 0 Skupaj V 36 28 6 2 1 29 1 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 1 1 0 0 0 1 0 71 Geološki zavod Slovenije Z 1 1 0 0 0 1 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 1 1 0 0 0 1 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 0 0 0 0 0 0 1 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 1 1 0 0 0 1 0 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 1 1 0 0 0 1 0 61 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci od te ga ad m in is tr at iv no -t eh ni čn i d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) ST R O K O VN I K N JI ŽN IČ AR SK I D E LA VC I Z O PR AV LJ E N IM B IB LI O TE K AR SK IM IZ PI TO M (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 1 1 0 0 0 1 0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 4 4 0 0 0 3 0 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 1 1 0 0 0 1 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 1 1 0 0 0 1 1 80 Kemijski inštitut Z 2 1 1 0 0 1 0 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 2 2 0 0 0 2 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 0 0 0 0 0 0 0 83 Pedagoški inštitut Z 1 1 0 0 0 0 1 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 18 18 0 0 0 12 0 85 Urbanistični inštitut RS Z 2 1 1 0 0 1 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 1 1 0 0 0 0 0 Skupaj Z 38 36 2 0 0 27 3 87 Klinika Golnik ZD 1 1 0 0 0 1 0 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 1 1 0 0 0 1 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 3 3 0 0 0 2 0 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 1 1 0 0 0 1 0 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 1 1 0 0 0 1 0 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 4 2 2 0 0 2 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 2 2 0 0 0 2 0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 1 1 0 0 0 0 0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 2 0 2 0 0 1 0 Skupaj ZD 16 12 4 0 0 11 0 KNJIŽNICA tip D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci od te ga ad m in is tr at iv no -t eh ni čn i d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) ST R O K O VN I K N JI ŽN IČ AR SK I D E LA VC I Z O PR AV LJ E N IM B IB LI O TE K AR SK IM IZ PI TO M (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J 1 Drugo D 8 7 1 0 1 7 6 2 Društvo DR 7 1 4 2 3 1 6 3 Industrija I 12 8 4 0 1 4 1 4 Kultura K 35 29 4 2 2 25 5 5 Vlada V 36 28 6 2 1 29 1 6 Znanost Z 38 36 2 0 0 27 3 7 Zdravstvo ZD 16 12 4 0 0 11 0 Skupaj Slovenija 152 121 25 6 8 104 22 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 62 Tabela 6.2: KNJIŽNIČNI DELAVCI (ne glede na način zaposlitve): IZOBRAŽEVANJE zaposlenih (specialne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip U D E LE ŽE N C I I ZO B R AŽ E VA N JA (o se be ) od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci U R E IZ O B R AŽ E VA N JA od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci 1 Andragoški center RS D 1 0 0 8 0 0 2 Banka Slovenije D 0 1 0 0 100 0 3 Državni izpitni center D 0 0 0 0 0 0 4 Francoski inštitut v Sloveniji D 0 0 0 0 0 0 5 Institut IPAL D 0 0 0 0 0 0 6 Madžarski kulturni inštitut D 1 0 1 21 0 21 7 Mirovni inštitut D 0 0 0 0 0 0 8 Nadškofija Ljubljana D 1 1 0 22 22 0 9 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana D 0 0 0 0 0 0 10 Zavod RS za šolstvo D 1 1 0 12 12 0 11 Zveza tabornikov Slovenije D 0 0 0 0 0 0 Skupaj D 4 3 1 63 134 21 12 Čebelarska zveza Slovenije DR 0 0 0 0 0 0 13 Društvo upokojencev Škofja Loka, Marinkina knjižnica DR 0 0 0 0 0 0 14 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije DR 18 1 6 0 0 0 Skupaj DR 18 1 6 0 0 0 15 CINKARNA Celje, d. d. I 0 0 0 0 0 0 16 DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o. I 0 0 0 0 0 0 17 Krka, d. d., Novo mesto I 4 3 1 70 60 10 18 Revoz d. d. I 0 0 0 0 0 0 19 Salonit Anhovo, d. d. I 0 0 0 0 0 0 20 SIJ ACRONI d. o. o. I 0 0 0 0 0 0 21 TALUM d. d. Kidričevo I 0 0 0 0 0 0 Skupaj I 4 3 1 70 60 10 22 Belokranjski muzej Metlika K 0 0 0 0 0 0 23 Gorenjski muzej K 1 1 0 40 40 0 24 Goriški muzej K 0 0 0 0 0 0 25 Koroški pokrajinski muzej K 0 0 0 0 0 0 26 Loški muzej Škofja Loka K 0 0 0 0 0 0 27 Mestni muzej Idrija K 0 0 0 0 0 0 28 Moderna galerija Ljubljana K - - - - - - 29 Muzej in galerije mesta Ljubljane K 1 1 0 8 8 0 30 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 0 0 0 0 0 0 31 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 1 1 0 4 4 0 32 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 0 0 0 0 0 0 33 Muzeji radovljiške občine K 1 0 0 16 0 0 34 Narodna galerija K 3 3 0 16 16 0 35 Narodni muzej Slovenije K 2 2 0 29 29 0 36 Pokrajinski arhiv Maribor K 1 1 0 8 8 0 63 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip U D E LE ŽE N C I I ZO B R AŽ E VA N JA (o se be ) od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci U R E IZ O B R AŽ E VA N JA od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci 37 Pokrajinski muzej Celje K 0 0 0 0 0 0 38 Pokrajinski muzej Maribor K 0 0 0 0 0 0 39 Pomorski muzej Piran K 0 0 0 0 0 0 40 Pomurski muzej Murska Sobota K 1 - 1 - - - 41 Posavski muzej Brežice K 0 0 0 0 0 0 42 Prirodoslovni muzej Slovenije K 1 1 0 8 8 0 43 Semeniška knjižnica K 0 0 0 0 0 0 44 Slovenska kinoteka K 0 0 0 0 0 0 45 Slovenski etnografski muzej K 0 0 0 0 0 0 46 Slovenski gledališki inštitut K 0 0 0 0 0 0 47 Tehniški muzej Slovenije K 0 0 0 0 0 0 48 Tolminski muzej K 0 0 0 0 0 0 49 Umetnostna galerija Maribor K 1 1 0 6 6 0 50 Zasavski muzej Trbovlje K 0 0 0 0 0 0 51 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 0 0 0 0 0 0 52 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 0 0 0 0 0 0 53 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center K 0 0 0 0 0 0 54 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 1 1 0 16 16 0 Skupaj K 14 12 1 151 135 0 55 Agencija za energijo V 0 0 0 0 0 0 56 Arhiv RS V 0 0 0 0 0 0 57 Državni zbor RS V 7 4 3 53 32 21 58 Državno odvetništvo Republike Slovenije V 1 0 1 8 0 8 59 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 0 0 0 0 0 0 60 Ministrstvo za finance V 1 1 0 6 6 0 61 Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Generalni finančni urad V 1 1 0 15 15 0 62 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino V 1 1 0 20 20 0 63 Ministrstvo za notranje zadeve V 1 1 0 6 1 0 64 Ministrstvo za obrambo V 3 3 - 115 115 - 65 Ministrstvo za zunanje zadeve V 0 0 0 0 0 0 66 Slovenski inštitut za standardizacijo V 0 0 0 0 0 0 67 Ustavno sodišče RS V 0 0 0 0 0 0 68 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 0 0 0 0 0 0 69 Vrhovno sodišče RS V 4 4 0 65 0 0 Skupaj V 19 15 4 288 189 29 70 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 1 0 0 12 0 0 71 Geološki zavod Slovenije Z 0 0 0 0 0 0 72 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 0 0 0 0 0 0 73 Inštitut za celulozo in papir Z 0 0 0 0 0 0 74 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 1 0 0 6 0 0 75 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 1 0 0 14 0 0 64 za po re dn a št ev ilk a KNJIŽNICA tip U D E LE ŽE N C I I ZO B R AŽ E VA N JA (o se be ) od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci U R E IZ O B R AŽ E VA N JA od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci 76 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 1 1 0 8 8 0 77 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 0 0 0 0 0 0 78 Inštitut za novejšo zgodovino Z 0 0 0 0 0 0 79 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 0 0 0 0 0 0 80 Kemijski inštitut Z 0 0 0 0 0 0 81 Kmetijski inštitut Slovenije Z 0 0 0 0 0 0 82 Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Z 0 0 0 0 0 0 83 Pedagoški inštitut Z 2 2 0 40 40 0 84 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 1 1 0 8 8 0 85 Urbanistični inštitut RS Z 0 0 0 0 0 0 86 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Z 0 0 0 0 0 0 Skupaj Z 7 4 0 88 56 0 87 Klinika Golnik ZD 1 1 0 12 12 0 88 Nacionalni inštitut za javno zdravje ZD 0 0 0 0 0 0 89 Onkološki inštitut Ljubljana ZD 3 3 0 50 50 0 90 Splošna bolnišnica Celje ZD 1 1 0 8 8 0 91 Splošna bolnišnica Novo mesto ZD 1 1 0 16 16 0 92 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 0 0 0 0 0 0 93 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 0 0 0 0 0 0 94 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 0 0 0 0 0 0 95 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 0 0 0 0 0 0 Skupaj ZD 6 6 0 86 86 0 KNJIŽNICA tip U D E LE ŽE N C I I ZO B R AŽ E VA N JA (o se be ) od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci U R E IZ O B R AŽ E VA N JA od te ga st ro ko vn i k nj iž ni ča rs ki d el av ci od te ga dr ug i s tr ok ov ni d el av ci 1 Drugo D 4 3 1 63 134 21 2 Društvo DR 18 1 6 0 0 0 3 Industrija I 4 3 1 70 60 10 4 Kultura K 14 12 1 151 135 0 5 Vlada V 19 15 4 288 189 29 6 Znanost Z 7 4 0 88 56 0 7 Zdravstvo ZD 6 6 0 86 86 0 Skupaj Slovenija 72 44 13 746 660 60 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 65 PRILOGE Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 1 /15 66 Statistični vprašalnik o delu specialne knjižnice za leto 2020 Narodna in univerzitetna knjižnica 1. Podatki o knjižnici 1.1 Uradni podatki knjižnice ime knjižnice naslov knjižnice (ulica) kraj knjižnice pošta in poštna številka knjižnice občina, v kateri ima knjižnica sedež telefon knjižnice elektronski naslov knjižnice ime in priimek vodje knjižnice stopnja izobrazbe bibliotekarski izpit datum opravljenega bibliotekarskega izpita elektronski naslov vodje knjižnice naslov spletnega mesta knjižnice sigla ISIL spletni naslov razvojnega strateškega dokumenta knjižnice spletni naslov dokumenta o izgradnji in razvoju knjižnične zbirke Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS št. 87/01, 96/02 - ZUJIK in 92/15). Posredovanje podatkov je obvezno. SI-0 Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 2/15 67 Knjižnica na družbenih omrežjih (naslov): Facebook Twitter Instagram drugo 1.2 Dodatni podatki za nesamostojne knjižnice naziv pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (ulica) poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (kraj) poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (pošta) telefon pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje elektronski naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje naslov spletnega mesta pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje ime in priimek direktorja (poslovodnega organa) pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje elektronski naslov 1.3 Tip knjižnice Tip knjižnice: 1.4 Enote (storitvena mesta) knjižnice skupno število enot knjižnice (knjižnica ima vsaj eno enoto) naziv enote naslov enote Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 3/15 68 2. Knjižnična zbirka, prirast in odpis 2.1 Knjižno gradivo na fizičnih nosilcih 2.1.1 Zbirka knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ 2.1.2 Prirast knjižnega gradiva: a) Prirast knjižnega gradiva po načinu pridobivanja (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ nakup obvezni izvod (matične) ustanove zamena dar SKUPAJ b) Prirast knjižnega gradiva ne glede na način pridobivanja (naslovi): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ 2.1.3 Odpis knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 4/15 69 2.2 Neknjižno gradivo na fizičnih nosilcih 2.2.1 Zbirka neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije nafizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.2.2 Prirast neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod (matične) ustanove zamena dar SKUPAJ 2.2.3 Odpis neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije nafizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 5/15 70 2.3 Zbirka, prirast in odpis knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih 2.3.1 Skupaj knjižnična zbirka (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.3.2 Skupaj prirast knjižničnega gradiva (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.3.3 Skupaj odpis knjižničnega gradiva (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 6/15 71 2.4 Elektronski viri, ki so nameščeni oziroma dostopni v lokalnem omrežju, na delovnih postajah ali na drugih strežnikih (dostopni na daljavo) 2.4.1 Obseg knjižnične zbirke elektronskih virov glede na način pridobivanja (stanje na dan 31. 12. 2020): a) Elektronski viri pridobljeni z nakupom (knjižnica je zagotovila pravico do dostopa) (število naslovov): samostojno v sodelovanju zunanje financiranje SKUPAJ podatkovne zbirke elektronske serijske publikacije elektronske knjige drugo (zvočni posnetki itd.) b) Elektronski viri, pridobljeni z obveznim izvodom (število naslovov): obvezni izvod (matične) ustanove elektronske knjige (naslovi) elektronske serijske publikacije (naslovi) drugo (plakati, spletna mesta itd.) c) Podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica (število naslovov): samostojno v sodelovanju z drugimi ustanovami SKUPAJ č) Elektronski viri, nastali z digitalizacijo lastnega gradiva knjižnice: število digitaliziranih inventarnih enot izvorno analognega gradiva: 2.5 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij (v vseh oblikah) (štejemo nakup, obvezni izvod, zameno, dar), ki ste jih naročili samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami (štejte vse naslove, ki so vam dostopni npr. preko konzorcijev, pri katerih participirate pri naročnini ali pa je vaše naročilo tiskanih naslovov pogoj, da je konzorcij dobil dostop): časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ Od tega tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij, ki jih je knjižnica naročila samostojno (vključene so tudi tiste serijske publikacije, katerih naročilo je pogoj za vstop v konzorcij): časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 7/15 72 3. Uporaba knjižnice in uporabniki 3.2 Uporabniki knjižnice 3.1.1 Potencialni uporabniki knjižnice: Potencialni uporabniki knjižnice (stanje 31. 12. 2020 − število strokovnih in raziskovalnih delavcev v organizaciji): 3.1.2 Aktivni člani knjižnice: a) Člani fizične osebe: zaposleni v ustanovi drugi uporabniki SKUPAJ b) Člani pravne osebe: 3.1.3 Obisk: a) Število obiskovalcev knjižnice (število oseb − fizični obisk): število obiskovalcev knjižnice SKUPAJ - od tega obisk zaradi udeležbe na prireditvah b) Število obiskov spletnega mesta knjižnice: število obiskovalcev spletnega mesta knjižnice SKUPAJ 3.2 Storitve knjižnice 3.2.1 Bibliografska obdelava gradiva (za SICRIS): število kreiranih zapisov število redigiranih zapisov SKUPAJ članki in drugi sestavni deli monografije in druga zaključena dela izvedena dela SKUPAJ 3.2.2 Izposoja: a) Izposoja gradiva na dom in v knjižnico (štejemo tudi podaljšanje izposoje) (fizične enote): knjižno gradivo knjižno gradivo neknjižno gradivo knjige, brošure, dipl., mag. naloge, disertacije serijske publikacije avdiovizualno gradivo, e-publikacije in drugo gradivo na fizičnih nosilcih SKUPAJ na dom oziroma na delovno mesto v knjižnico SKUPAJ b) Število podaljšanj izposoje (od izposoje skupaj): c) Uporaba elektronskih virov (ki niso na fizičnih nosilcih): število vpogledov v vsebinske enote (prevzem) število izposoj Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 8/15 73 3.2.3 Medknjižnična izposoja gradiva: a) Realizirana medknjižnična izposoja: pasiva (izposoja) − gradivo, pridobljeno iz drugih knjižnic ali od drugih posrednikov aktiva (posoja) − gradivo, posredovano uporabnikom ali drugim knjižnicam SKUPAJ medknjižnična izposoja gradiva na fizičnih nosilcih (knjige revije, DVD itd., ki jih mora uporabnik po določenem času vrniti) (število fizičnih enot) medknjižnična izposoja elektronskega gradiva (ki ni na fizičnih nosilcih) (e-knjige, članki v elektronski obliki itd.), ki po določenem času ugasnejo oz. je njihova uporaba časovno omejena) (število dokumentov) SKUPAJ b) Delež realiziranih zahtev po medknjižnični izposoji (v %): 3.2.4 Dostava (posredovanje nevračljivih) dokumentov: pasiva − gradivo, pridobljeno iz drugih knjižnic ali od drugih posrednikov aktiva − gradivo, posredovano uporabnikom ali drugim knjižnicam SKUPAJ kopije dokumentov, posredovane v fizični obliki (na fizičnih nosilcih) dokumenti, posredovani oz. dostopni v elektronski obliki (npr. e-knjige, članki v e-obliki ipd., ki po uporabi ne ugasnejo oz. njihova uporaba ni časovno omejena) SKUPAJ 3.2.5 Objave na družbenih omrežjih (število objav): Facebook Instagram Twitter drugo (npr. Linkedln) SKUPAJ Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 9/15 74 3.2.6 Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica gradi: a) Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica gradi samostojno: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1. 1. 2020−31. 12. 2020) število vpogledov v vsebinske enote (prevzem) (1. 1. 2020−31. 12. 2020) b) Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast vseh zapisov (število) (1. 1. 2020−31. 12. 2020) prirast zapisov, ki jih je prispevala knjižnica (število) (1. 1. 2020−31. 12. 2020) število vpogledov v vsebinske enote, ki jih je v podatkovno zbirko prispevala knjižnica (prevzem) (1. 1. 2020−31. 12. 2020) 3.2.7 Digitalizacija (od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020): število digitaliziranih inventarnih enot izvorno analognega gradiva število digitaliziranih strani izvorno analognega gradiva (npr. knjige in brošure, serijske publ., rokopisi) trajanje digitaliziranih posnetkov avdiovizualnega gradiva (npr. video posnetki, glasbeni in drugi zvočniposnetki) (ure) 3.2.8 Posredovanje informacij: število posredovanih referenčnih informacij: 3.2.9 Izobraževanje uporabnikov in prireditve: a) Izobraževanje uporabnikov: individualno izobraževanje organizirano izobraževanje SKUPAJ število udeležencev (osebe) SKUPAJ - od tega število udeležencev izobraževanja preko spleta število ur izobraževanja Ali je izobraževanje vključeno v letni načrt matične organizacije? b) Prireditve knjižnice (sem ne štejemo oblik izobraževanja, ki so navedene v zgornjih tabelah): število prireditev za obiskovalce knjižnice: Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 10/15 75 4. Prostor in oprema ter dostopnost gradiva in storitev knjižnice 4.1 Odprtost letno število ur odprtosti knjižnice (vseh enot knjižnice skupaj) za uporabnike: 4.2 Površina knjižnice neto uporabna površina knjižnice v m2: 4.3 Uporabniška mesta skupno število uporabniških mest: 4.4 Dostop do interneta knjižnica omogoča svojim uporabnikom brezžično povezavo z internetom: 4.5 Knjižnično gradivo v prostem pristopu knjižnično gradivo v prostem pristopu (inv. enote): 4.6 Oprema knjižnice Oprema za uporabnike (število kosov): namizni računalniki računalniške mobilne naprave (npr. prenosni računalniki, tablice,bralniki) naprave za preslikovanje/tiskanje (skenerji, fotokopirni stroji, multifunkcijske naprave, tiskalniki ipd.) drugo (napišite vrsto opreme): 4.7 Katalogi in bibliografska obdelava gradiva a) Število bibliografskih zapisov za gradivo, ki ga vključuje knjižnična zbirka na dan 31. 12. 2020: bibliografski zapisi v sistemu COBISS.SI bibliografski zapisi v drugih računalniških katalogih bibliografski zapisi v listkovnih katalogih SKUPAJ b) Število enot neinventariziranega gradiva na dan 31. 12. 2020: Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 11/15 76 5. Prihodki in odhodki knjižnice (evidentirano po načelu denarnega toka) 5.1 Prihodki knjižnice vrsta prihodka znesek v EUR prihodki iz sredstev javnih financ drugi prihodki za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti SKUPAJ prihodki 5.2 Odhodki knjižnice vrsta odhodka znesek v EUR plače, prispevki in drugi izdatki zaposlenih izdatki za blago in storitve investicijski odhodki - od tega večje investicije, nakup ali gradnja objektov itd. SKUPAJ odhodki 5.2.1 Sredstva porabljena za informacijske vire in izobraževanje znesek v EUR sredstva, porabljena za nakup gradiva na fizičnih nosilcih sredstva za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih SKUPAJ sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 14/15 77 6. Knjižnični delavci 6.1 Oblika zaposlitve knjižničnih delavcev (na dan 31. 12. 2020) a) Delavci knjižnice, ki so v rednem delovnem razmerju: strokovni knjižničarski delavci drugi strokovni delavci administrativno-tehnični delavci SKUPAJ število oseb EPZ število oseb EPZ število oseb EPZ število oseb EPZ SKUPAJ - od tega mlajši od 35 let Od tega: število strokovnih knjižničarskih delavcev z opravljenim bibliotekarskim izpitom (osebe): b) Delavci knjižnice, ki niso v rednem delovnem razmerju: število oseb EPZ 6.2 Stopnja izobrazbe knjižničnih delavcev (osebe v rednem delovnem razmerju na dan 31. 12. 2020, izraženo v EPZ − ekvivalentu polne zaposlitve) Stopnja izobrazbe (delavci knjižnice v EPZ na dan 31. 12. 2020): raven 1−4 raven 5 raven 6/1 raven 6/2 raven 7 raven 8/1 raven 8/2 SKUPAJ strokovni knjižničarski delavci drugi strokovni delavci administrativno -tehnični delavci SKUPAJ 6.3 Izobraževanje zaposlenih a) Skupno število ur izobraževanja vseh zaposlenih: število udeležencev izobraževanja (osebe) število ur izobraževanja vsi zaposleni (ne glede na način zaposlitve) - od tega strokovni knjižničarski delavci - od tega drugi strokovni delavci Poročilo o delu 2020 − specialne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 25. 1. 2021 | Stran 14/15 78 7. Novosti in posebnosti ter drugi vidiki delovanja knjižnice v letu 2020 7.1 Vpliv epidemije COVID-19 na izvajanje dejavnosti vaše knjižnice v letu 2020 Epidemija je spodbudila izvajanje dejavnosti (na kakšen način, katere nove storitve je knjižnica uvedla v času epidemije): Zaradi epidemije je bilo izvajanje dejavnosti knjižnice okrnjeno (zakaj, na katerih področjih dela): 7.2 Seznam publikacij, ki jih je izdala knjižnica 7.3 Nova in/ali prenovljena enota (storitveno mesto) knjižnice (kraj, velikost v m2, opis izvedenih del) v letu 2020 7.4 Posebne dejavnosti, ki jih je knjižnica opravljala v letu 2020 7.5 Nove dejavnosti 7.6 Posebnosti, ki se nanašajo na statistični vprašalnik o delu knjižnice Drugo/opombe: Vaša mnenja in predlogi: Koliko časa ste porabili za pripravo podatkov in za izpolnjevanje vprašalnika (ure): Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Za pravilnost podatkov odgovarja odgovorna oseba matične organizacije specialne knjižnice (npr. direktor, ravnatelj): Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: 79 SPLOŠNA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA 1. Vprašalnik izpolnite v predpisanem roku: do 15. marca 2021. 2. Ko vprašalnik zaklenete in pošljete se vsebina avtomatsko prenese v bazo BibSiSt. Če ste vprašalnik zaklenili po pomoti, se obrnite na eno od kontaktnih oseb, navedenih v obvestilu, da vam vprašalnik odklene. 3. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 4. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: • z besedo, potrjenim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če na primer, nimate glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), • s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), • če je podatek vaša ocena, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika, • če podatek zahteva pojasnilo, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika. 5. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 6. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 7. Pred zaklepanjem vprašalnika preverite točnost podatkov. 8. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. 80 DEFINICIJE 2020 ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNI DELAVCI so zaposleni, ki ne glede na stopnjo izobrazbe v knjižnici opravljajo manipulativna, administrativna, tehnična in druga podporna dela, potrebna za izvajanje knjižnične dejavnosti (npr. delavci v knjižničnih skladiščih, ekonomi, vozniki, administrativne in finančne službe itd.). AKTIVNI UPORABNIK (Glej: ČLAN KNJIŽNICE) AVDIOVIZUALNI DOKUMENT je dokument v katerem prevladujeta zvok in/ali slika in je za njegovo gledanje in/ali poslušanje potrebna uporaba posebne opreme. Vključeno je avdio gradivo (npr. gramofonske plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, CD-ji, DVD- ji), video gradivo (npr. diafilmi, diapozitivi, prosojnice) in kombinirano avdiovizualno gradivo (npr. filmi, videoposnetki, računalniške igre). Avdiovizualni dokumenti sodijo v neknjižno gradivo. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika avdiovizulne dokumente v mikroobliki štejemo kot drugo neknjižno gradivo. BIBLIOGRAFSKA OBDELAVA je izdelava bibliografskih opisov publikacij oziroma dokumentov ali dogodkov po mednarodno ali nacionalno veljavnih standardih in strokovnih smernicah. BIBLIOGRAFSKA PODATKOVNA ZBIRKA je podatkovna zbirka, ki vsebuje bibliografske podatke brez izvlečkov. Primer bibliografske podatkovne zbirke je Slovenska bibliografija. BIBLIOPEDAGOŠKO DELO V ŠOLSKI KNJIŽNICI obsega informacijsko opismenjevanje ter posredovanje knjižničnih informacijskih znanj v knjižnici, v okviru obveznih izbirnih predmetov, izbirnih vsebin in medpredmetnega sodelovanja. BROŠURA je tiskana ali kako drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. CD-ROM (KOMPAKTNI DISK, ZGOŠČENKA) je na laserski tehnologiji zasnovan medij za računalniško podprto shranjevanje in iskanje podatkov, ki vsebuje podatke v besedilni in/ali multimedijski obliki. Glede na vsebine, ki jih CD- ROM-i hranijo, se štejejo kot podatkovne zbirke, digitalni dokumenti ali elektronske serijske publikacije. ČASNIK je serijska publikacija, ki vsebuje novice o tekočih dogodkih in splošnih temah. Izhaja v določenih in pogostih časovnih intervalih, običajno dnevno, tedensko ali poltedensko. Elektronski časniki so vključeni. ČASOPIS (REVIJA) je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih, in vključuje znanstvene, strokovne oziroma poljudne članke različnih avtorjev. ČLAN KNJIŽNICE (REGISTRIRANI UPORABNIK) je fizična ali pravna oseba, ki se včlani v knjižnico, da bi lahko v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali zunaj njih uporabljala knjižnično gradivo in storitve, ki jih knjižnica zagotavlja le članom. Kot aktivnega člana knjižnice štejemo le tistega registriranega uporabnika, ki je v poročevalskem obdobju vsaj enkrat obiskal knjižnico oziroma uporabil njene informacijske vire, storitve ali opremo. Uporabnike elektronskih informacijskih virov in storitev vključimo v primeru, ko lahko identificiramo elektronsko uporabo in virtualne obiske posameznega uporabnika ali lahko podatke pridobimo z uporabo raziskovalnih metod. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika upoštevamo aktivne člane knjižnice. Člane drugih knjižnic, ki so elektronske informacijske vire uporabljali prek oddaljenega dostopa, ne štejemo kot aktivne člane knjižnice, beležimo in prikazujemo jih lahko ločeno. Za namen vprašalnika za splošne knjižnice zbiramo podatke o mladih in odraslih članih. Izraz »mladina do 15. leta« vključuje mlade do vključno 14. leta starosti. DIGITALIZACIJA je postopek pretvarjanja analognega gradiva v digitalno obliko. Digitalizacija za namene ohranjanja gradiva je vključena, prav tako je vključena masovna digitalizacija. Enota se šteje kot 81 digitalizirana samo, kadar je digitalizirana v celoti. Digitalizacija dokumentov iz knjižnične zbirke za posredovanje kopij uporabnikom ali organizacijam in nabava elektronskih kopij gradiva za nadomestilo tiskanih kopij nista vključena. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo samo tiste digitalizirane dokumente, ki so dostopni uporabnikom. O gradivu, ki je bilo digitalizirano v skupnih projektih, poročajo knjižnice v dogovoru. Enota štetja je določena v vprašalniku. DIGITALIZIRANA STRAN DOKUMENTA je vsaka digitalizirana stran dokumenta (npr. knjige, brošure, serijske publikacije, rokopisa), ki nastane ob digitalizaciji celotnega izvorno analognega dokumenta ali njegovega dela. DIGITALIZIRANI DOKUMENT je dokument, ki je nastal z digitalizacijo izvorno analognega dokumenta, to je knjižnega ali neknjižnega gradiva v analogni obliki zapisa. DIGITALNI DOKUMENT je dokument, ki je nastal z digitalizacijo ali ga je knjižnica pridobila v digitalni obliki. Vključene so e- knjige, patenti v elektronski obliki, spletni avdiovizualni dokumenti in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski in glasbeni dokumenti, prednatisi itd. Digitalni dokument je lahko sestavljen iz ene ali več datotek ter vključuje eno ali več vsebinskih enot. Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako tudi ne dokumentov, ki so njihovi sestavni deli. DIGITALNI IZVIRNIK je digitalni dokument s končno vsebino publikacije, pripravljene za tisk (končna datoteka za tisk). DISLOCIRANA ENOTA ŠOLSKE KNJIŽNICE je enota knjižnice, ki na lokaciji, prostorsko oddaljeni od sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda, zagotavlja knjižnične storitve za določeno skupino uporabnikov (npr. za otroke, pedagoško osebje) ali za določene uporabnike iz lokalnega okolja. DISLOCIRANA ENOTA VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA je tista organizacijska enota oziroma del zavoda, ki izvaja javno veljavne programe vzgoje in izobraževanja na lokaciji, ki je prostorsko oddaljena od sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda. Med dislocirane enote štejemo podružnice osnovnih šol, glasbenih šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, vrtce in domove za učence, ki delujejo kot organizacijske enote osnovnih šol, dijaške domove, ki delujejo v sklopu srednjih šol, šole, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnega zavoda (na primer šolskega centra) ter medpodjetniške izobraževalne centre. Šolska knjižnica izvaja v dislociranih enotah knjižnično dejavnost v obsegu, ki zadošča za uspešno izvajanje javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki jih izvaja dislocirana enota. DOGODEK je predhodno dogovorjena in vnaprej najavljena dejavnost kulturnega, družbenega, izobraževalnega, poučevalnega in podobnega značaja za uporabnike knjižnice oziroma za širšo javnost (npr. razstave, pogovori z avtorji, delavnice). Vključeni so samo dogodki, ki jih organizira knjižnica sama ali v sodelovanju z drugimi organizacijami, znotraj ali zunaj knjižničnih prostorov. Dogodki, ki potekajo v prostorih knjižnice, vendar jih organizirajo zunanje organizacije brez sodelovanja knjižnice, niso vključeni. Izobraževanja uporabnikov in ogledi knjižnice so izključeni. Tekoči programi knjižnice so vključeni, vsaka izvedba posameznega programa se šteje za en dogodek. Dogodki, izvedeni v virtualnem (spletnem) okolju, so vključeni. DOKUMENT je zapisana informacija ali materialni objekt (predmet), ki se lahko obravnava kot enota v dokumentacijskem procesu (npr. publikacija, članek, slika), in sicer ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. DOMENSKO IME je identifikacijska oznaka, ki opredeljuje področje avtonomije organizacije, pristojnosti ali nadzora na internetu. Domensko ime je določeno s pravili in postopki sistema domenskih imen (DNS). Sistem domenskih imen (DNS) je hierarhični in distribuirani sistem poimenovanja, ki se uporablja za identifikacijo različnih entitet povezanih v internet. DOMOZNANSKA ZBIRKA vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjižnica s svojo domoznansko 82 dejavnostjo pokriva: gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje, avtor gradiva je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja, gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi osebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo s tega območja. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo le domoznansko gradivo, ki ga je knjižnica inventarizirala in označila kot del posebne, to je domoznanske zbirke. DOSTAVA (POSREDOVANJE) DOKUMENTOV je posredovanje dokumenta ali dela dokumenta iz knjižnične zbirke knjižnice uporabniku. Izvede ga knjižnično osebje in ni nujno, da poteka s posredovanjem druge knjižnice. Dokumenti posredovani na tak način (z dostavo) ostanejo v lasti uporabnika oziroma uporaba dokumenta časovno ni omejena. Ločimo med dostavo kopij dokumentov, ki so posredovane v fizični obliki (na fizičnih nosilcih) in med dokumenti, ki so posredovani oziroma dostopni v elektronski obliki (npr. elektronske knjige, članki v elektronski obliki itd.). Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo kot dostavo dokumentov tiste dokumente, ki jih knjižnica posreduje za uporabnike druge knjižnice iz lastne knjižnične zbirke (aktiva) in tudi tiste dokumente, ki jih knjižnica posreduje iz knjižnične zbirke druge knjižnice za svoje uporabnike (pasiva). DOSTOP (SEJA) je uspešna zahteva po spletni storitvi (npr. podatkovni zbirki ali računalniškem katalogu), ki jo zagotavlja knjižnica. Dostop je en cikel uporabnikove aktivnosti, ki se običajno prične, ko se uporabnik prijavi v spletno knjižnično storitev, in se konča z eksplicitno ali implicitno prekinitvijo aktivnosti. Eksplicitna pomeni prekinitev dela zaradi odjave ali izhoda iz spletne storitve, implicitna pa pomeni prekinitev zaradi poteka časa zaradi uporabnikove neaktivnosti. DROBNI TISK je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedilno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Običajno obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. DRUGI STROKOVNI DELAVCI so zaposleni, ki v knjižnici opravljajo strokovna dela, potrebna za izvajanje knjižnične dejavnosti (npr. informatiki, restavratorji/konzervatorji, strokovnjaki s področja financ, kadrov, računalništva, odnosov z javnostmi itd.). DRUGO KNJIŽNIČNO GRADIVO so dokumenti, ki niso niti elektronski viri niti knjižno ali rokopisno gradivo, mikrooblika, kartografsko gradivo, glasbeni tisk, avdiovizualno gradivo, patent itd. Sem štejemo igre, igrače in drugo tridimenzionalno gradivo. Publikacije v brajici se štejejo kot tiskani dokumenti in jih uvrščamo med knjižno gradivo. EKVIVALENT POLNE ZAPOSLITVE (EPZ) je mera števila zaposlenih delavcev v razmerju glede na enega zaposlenega s polnim delovnim časom v enem letu. Primer izračuna: v knjižnici so zaposleni trije delavci: dva od njih za četrtino delovnega časa, eden pa za polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1). ELEKTRONSKA KNJIGA (E-KNJIGA) je digitalni dokument, primerljiv s tiskano knjigo, v katerem prevladuje besedilo, po katerem je mogoče iskati (lahko poizvedujemo). V mnogih primerih je za uporabo (ogled) e-knjige potrebna posebna naprava (npr. bralnik e-knjig) in/ali programska oprema. E-knjige lahko knjižnica posoja uporabnikom na prenosnih napravah (bralnikih e-knjig) ali s časovno omejenim prenosom na uporabnikov osebni računalnik oziroma na drugo napravo. Dokumenti, ki jih je digitalizirala knjižnica, so vključeni. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo kot e-knjige tudi doktorske disertacije, magistrska in diplomska ter druga zaključna dela visokošolskega študija v elektronski obliki. Predmet štetja je število e-knjig (naslovi) v zbirki. Za namen vprašalnika štejemo tudi e-knjige, ki so v podatkovnih zbirkah. ELEKTRONSKA SERIJSKA PUBLIKACIJA je serijska publikacija, izdana samo v elektronski obliki ali tako v elektronski kot tudi v analogni obliki. Vključene so serijske publikacije, ki so shranjene lokalno ali so dostopne na daljavo in je bila za njih pridobljena pravica dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Vključene so tudi serijske publikacije, ki jih je digitalizirala knjižnica. 83 Odprto dostopne serijske publikacije se obravnavajo kot prosto dostopni internetni viri in jih ne štejemo kot del knjižnične zbirke. ELEKTRONSKA STORITEV je storitev knjižnice, dostopna na elektronski način z lokalnih strežnikov ali zagotovljena preko omrežja. Elektronske storitve knjižnice vključujejo uporabo računalniškega kataloga, spletnega mesta knjižnice, zbirke elektronskih virov, elektronsko izposojo, elektronsko dostavo dokumentov (posredovano), elektronske referenčne storitve, usposabljanje uporabnikov v elektronskem okolju, storitve za mobilne naprave, storitve za interaktivno uporabo (vključno s storitvami v družbenih omrežjih) ter dostop do interneta, ki ga zagotavlja knjižnica. Rezervacije fizičnih storitev knjižnice (npr. sob ali vodenih ogledov knjižnice) na elektronski način niso vključene. ENOTA KNJIŽNICE (STORITVENO MESTO) je knjižnica ali (organizacijski) del knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjen neposrednemu delu z uporabniki oziroma zagotavljanju knjižničnih storitev. Bibliobus se šteje kot enota knjižnice, ne pa tudi kraji, kjer ustavlja bibliobus. Postajališč premičnih zbirk ne štejemo kot enote knjižnice. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika bo tako v primeru splošne knjižnice, ki sestoji iz osrednje/glavne knjižnice, petih krajevnih in dveh potujočih knjižnic, skupno število enot knjižnice osem (1 osrednja/glavna knjižnica + 5 krajevnih knjižnic + 2 potujoči knjižnici = 8 enot). Primer: upravna enota knjižnice je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Poleg osrednje/glavne knjižnice ima še tri enote knjižnice, tj. krajevne knjižnice. Skupno število enot knjižnice znaša 4. Za namen tega vprašalnika je v primeru šolske knjižnice enota poleg knjižnice na matični šoli lahko tudi knjižnica, ki deluje na podružnici osnovne šole ali v katerikoli drugi dislocirani enoti vzgojno- izobraževalnega zavoda. FIZIČNA ENOTA je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi oziroma v kakšni drugi obliki zaščite (npr. v zaščitni škatli), ne glede na število enot gradiva v njej in ne glede na njen obseg. Pri tiskanih dokumentih se izraz »volumen« oziroma »zvezek« uporablja za fizično enoto gradiva. FIZIČNI NOSILEC je fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiva je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (npr. trak, film), ki je zaprt v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (npr. kaseta). INSTITUCIONALNI REPOZITORIJ je odprtodostopni repozitorij, namenjen shranjevanju publikacij ene ali več organizacij, na primer univerz. Vključuje lahko znanstvenoraziskovalna, strokovnih in druga dela, tehnična poročila, teze in disertacije, raziskovalne podatke, gradiva za poučevanje in učenje itd. INTERNET (MEDMREŽJE) je obsežno računalniško omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki za medsebojno komuniciranje uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve interneta obsegajo prenos datotek, svetovni splet (www), elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme in drugo. INVENTARNA ENOTA je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo knjižnično zbirko. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika je inventarna enota pri monografskih publikacijah fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo vsak zvezek posebej). Pri serijskih publikacijah je inventarna enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo. Pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos gradiva (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm itd.). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi štejemo kot eno inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih, gramofonske plošče v skupnih ovitkih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno 84 uporabljivo celoto. Kot inventarne enote štejemo tudi priloge, če dobijo svojo inventarno številko. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število fizičnih enot), lahko pa tudi po posameznih fizičnih enotah. ISIL je mednarodni standardni identifikator za knjižnice in sorodne organizacije. Knjižnice pridobijo mednarodni standardni identifikator (ISIL) z vlogo na obrazcu, ki je dostopen na spletnem naslovu NUK. Če že imajo siglo, lahko same oblikujejo ISIL tako, da pred siglo dodajo kodo države, Primer: SI- 50001 Narodna in univerzitetna knjižnica. IZOBRAŽEVANJE UPORABNIKOV je izobraževanje, katerega namen je pridobivanje znanj in spretnosti za uporabo knjižnice in informacijskih virov. Knjižnice ga izvajajo kot organizirano oziroma kot individualno izobraževanje uporabnikov. Organizirano izobraževanje uporabnikov je program izobraževanja z vnaprej določenim načrtom izvedbe učnih vsebin, katerih cilji so doseganje specifičnih učnih rezultatov za uporabo knjižnice in drugih informacijskih storitev. Program se lahko izvaja v prostorih knjižnice ali kot spletna storitev za uporabnike. Čas trajanja izvedbe učnih vsebin ni pomemben. Izobraževanje uporabnikov prek spleta se izvaja z uporabo učnih modulov (elektronske učilnice, npr. Moodle), posnetih predavanj ali v interaktivni obliki, tj. v realnem času. Splošne tečaje, ki se vsebinsko neposredno ne nanašajo na storitve in informacijske vire knjižnic(e) (npr. tečaji računalništva, kaligrafije itd.), ne štejemo kot izobraževanje uporabnikov, ampak kot prireditve. Individualno izobraževanje izvajajo zaposleni v knjižnici na zahtevo uporabnikov, običajno na kraju uporabe določene storitve, informacijskih virov ali opreme. Število individualnih izobraževanj uporabnikov lahko ocenimo z merjenjem v tipičnem tednu. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo le izvedene organizirane oblike izobraževanja uporabnikov. IZPOSOJA je postopek neposredne izposoje ali dostave knjižničnega gradiva v neelektronski obliki (npr. tiskane knjige), elektronskega dokumenta na fizičnem nosilcu (npr. CD-ROM-a) ali naprave (npr. bralnika e-knjig) ali posredovanje elektronskega dokumenta (npr. e-knjige) uporabniku za omejeno časovno obdobje. V primeru, da si uporabnik na svojo napravo prenese e-knjigo ali drugo elektronsko gradivo za nedoločen čas, to ni izposoja, ampak prevzem vsebinske enote. Izposoja vključuje evidentirano izposojo znotraj knjižnice (izposoja v knjižnico). Pod izposojo štejemo tudi enote, izposojene s knjigomatom. Medknjižnično izposojo gradiva in posredovanje dokumentov štejemo in prikazujemo ločeno. Statistični vprašalnik: V skladu s standardom ISO 2789:2013 podaljšanja izposoje niso vključena in se štejejo ter prikazujejo ločeno. Za namen tega vprašalnika podaljšanja izposoje štejemo v izposojo. IZPOSOJA V KNJIŽNICO je dostava knjižničnega gradiva, v večini primerov iz zaprtih knjižničnih skladišč, za uporabo v prostorih knjižnice. Štejemo le evidentirano izposojo (uporabnik je osebno zadolžen za prevzeto gradivo). IZVORNO DIGITALNI DOKUMENT je elektronski dokument, ki je bil že izvorno ustvarjen v digitalni obliki in ne z digitalizacijo. KARTOGRAFSKI DOKUMENT je dokument, ki v pomanjšani obliki prikazuje dejanski ali abstraktni pojav, ki ga je mogoče umestiti v času in prostoru. Vključeni so dokumenti, kot so dvo- ali tridimenzionalni zemljevidi, globusi, načrti, topografski modeli, taktilni zemljevidi, zračni posnetki in podobno, niso pa vključeni atlasi in drugi kartografski dokumenti v knjižni, mikro-, avdiovizualni in elektronski obliki. KNJIGA je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v knjižni vezavi. Vključene so publikacije, ki imajo 49 ali več strani. KNJIGOMAT je naprava, ki omogoča članom knjižnice samostojno evidentiranje izposoje ali vračila knjižničnega gradiva brez posredovanja knjižničarja. Sem ne štejemo nabiralnikov za vračilo gradiva, ki ne omogočajo avtomatskega evidentiranja vračila. KNJIŽNICA je organizacija ali del organizacije, katere glavni namen je zagotavljati dostopnost informacijskih 85 virov, storitev in pripomočkov, ki so potrebni za zadovoljevanje informacijskih, raziskovalnih, izobraževalnih, kulturnih ali sprostitvenih potreb njenih uporabnikov. Knjižnice delimo na nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. KNJIŽNIČNA ZBIRKA je vse gradivo oziroma dokumenti določene vrste (npr. tiskane knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske publikacije), ki jih knjižnica nudi svojim uporabnikom. Vključeni so informacijski viri, ki so dostopni lokalno (v knjižnici), in viri zunaj knjižnice, za katere je knjižnica pridobila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si knjižnica lahko pridobi sama, preko konzorcijev ali preko zunanjega financiranja. V knjižnično zbirko ne štejemo internetnih virov, do katerih knjižnica sicer objavlja povezave, vendar za njih ni zagotovila dostopa s pravnim sporazumom, licenco ali drugim pogodbenim in/ali vzajemnim sporazumom. Internetne vire s prostim dostopom, ki jih je knjižnica katalogizirala v knjižničnem katalogu ali podatkovni zbirki, štejemo ločeno. Tudi dokumenti, ki jih je knjižnica zbrala in posredovala v institucionalni repozitorij oziroma je sodelovala pri upravljanju repozitorija, niso del knjižnične zbirke, knjižnice jih lahko štejejo in prikazujejo ločeno. KNJIŽNIČNA ZBIRKA V PROSTEM PRISTOPU zajema tisto knjižnično gradivo, ki je v prostorih knjižnice fizično dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. KNJIŽNIČNI DELAVCI so vse osebe, ki so zaposlene v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Knjižnice zaposlujejo za izvajanje knjižnične dejavnosti strokovne knjižničarske delavce in druge strokovne delavce ter administrativno-tehnične delavce. Osebe, ki so v knjižnici zaposlene v programu javnih del, štejemo kot redno zaposlene za določen čas. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika med delavce knjižnice glede na stopnjo izobrazbe ne štejemo oseb, zaposlenih po pogodbi o delu, preko različnih servisov, prostovoljcev in osebja na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka. Glede na obliko zaposlitve za namen vprašalnika štejemo delavce knjižnice, ki so v rednem delovnem razmerju (redno zaposleni za nedoločen ali določen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom) in tudi osebe, ki niso v rednem delovnem razmerju (občasno, projektno zaposleni po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu, zaposleni preko študentskega servisa, prostovoljni, neplačani delavci). Za namen tega vprašalnika upoštevamo naslednje stopnje izobrazbe: 1 – 4 osnovnošolska, nižje poklicna in srednje poklicna izobrazba 5 srednješolska izobrazba 6/1 visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 6/II visokošolska strokovna izobrazba (1. bolonjska stopnja) 7 visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja), specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi 8/I magisterij znanosti 8/II doktorat znanosti, 3. bolonjska stopnja KNJIŽNIČNO GRADIVO so objavljeni tiskani, zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki jih zbirajo in javnosti posredujejo knjižnice ter so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja. Knjižnično gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno), namenjeni potrebam iz prejšnjega odstavka. Tridimenzionalni predmeti (npr. didaktična gradiva) so knjižnično gradivo takrat, ko so opremljeni z bibliografskimi podatki ter namenjeni informiranju, izobraževanju in zadovoljevanju kulturnih in znanstvenoraziskovalnih potreb. Med knjižnično gradivo ne štejemo naprav (e- bralniki, povečevalna stekla, glasbeni instrumenti itd.), ki so potrebne za reprodukcijo zapisov in računalniških programov. Prav tako med knjižnično gradivo ne štejemo tridimenzionalnih objektov brez bibliografskih podatkov, zapisanih na površini objekta oziroma na pripadajočem ovitku ali ohišju objekta, temveč jih tako kot naprave za reproduciranje zapisov, vodimo kot inventar knjižnice. KNJIŽNO GRADIVO so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Statistični vprašalnik Za namen tega vprašalnika v primeru splošnih 86 knjižnic uvrščamo med drugo knjižno gradivo disertacije, magistrske, diplomske in raziskovalne naloge ter gradivo, ki je v bibliografskem zapisu označeno kot monografska tiskana publikacija z besedilom in ni reprodukcija. V primeru šolskih knjižnic uvrščamo med drugo knjižno gradivo patente, standarde, disertacije, magistrske, diplomske in raziskovalne naloge ter gradivo, ki je v bibliografskem zapisu označeno kot monografska tiskana publikacija z besedilom in ni reprodukcija. LASTNA PODATKOVNA ZBIRKA je podatkovna zbirka, pri kateri knjižnica nastopa kot založnik ali jo izdela sama oziroma v sodelovanju z drugimi knjižnicami. Vključene so tudi tiste podatkovne zbirke, ki se ne dopolnjujejo več, vendar so uporabnikom še vedno dostopne. LASTNI PRIHODKI so tisti prihodki knjižnice, ki jih knjižnica pridobi iz izvajanja javne službe, prodaje blaga in storitev ali na drug način. Vključeni so na primer prihodki članarin, vpisnin, zamudnin, povračil za izgubljeno gradivo, prodaje publikacij vezanih na dejavnost, preslikovanja gradiv, sponzorstev ter donacij itd. MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA je izposoja dokumenta v tiskani ali elektronski obliki iz ene v drugo knjižnico, ki ne delujeta pod isto upravo. Posredovanje dokumenta v tiskani ali elektronski obliki, ki postane last uporabnika, se ne šteje kot medknjižnična izposoja, ampak kot dostava (posredovanje) dokumentov. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika merimo izposojo gradiva iz drugih knjižnic (pasiva) kot tudi posojo gradiva v druge knjižnice (aktiva). MIKROOBLIKA (DOKUMENT V MIKROOBLIKI) je predstavitev dokumenta oziroma publikacije v obliki pomanjšanih posnetkov, berljivih z mikročitalnikom. Nosilec zapisa je lahko mikrofilmski trak ali mikrokartica. Diapozitive in podobne dokumente štejemo kot avdiovizualne dokumente. MONOGRAFSKA PUBLIKACIJA je publikacija v tiskani ali netiskani obliki, ki običajno izide v enem ali več zvezkih (fizičnih enotah) oziroma z vnaprej določenim dokončnim številom fizično ločenih zvezkov. MULTIMEDIJSKI (VEČPREDSTAVNOSTNI) DOKUMENT je elektronski dokument pri katerem je vsebina predstavljena s kombinacijo besedila, slike, zvoka, animacij, videoposnetkov ter interaktivnosti. Multimedijski dokumenti se štejejo glede na njihove glavne značilnosti ali namen, na primer kot podatkovna zbirka, elektronska serijska publikacija ali digitalni dokument. NACIONALNA KNJIŽNICA je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in ohranjanje praviloma vseh publikacij, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, ohranja in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; ohranja in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, vendar omenjenih funkcij ne opravljajo, ne uvrščamo med nacionalne knjižnice. NACIONALNA ZBIRKA je temeljna nacionalna knjižnična zbirka pisne kulturne dediščine določenega naroda, za katere izgradnjo in trajno ohranjanje je pristojna nacionalna knjižnica. Praviloma so v zbirko vključena dela v tradicionalni ali elektronski obliki, ki so bila izdana v državi, tista dela, ki se po svoji vsebini nanašajo na državo in dela avtorjev, ki so v neki državi rojeni ali pa so povezani z državo. Nacionalna zbirka lahko vključuje tudi arhivirane vsebine nacionalne domene na spletu. NASLOV je za namene statističnih meritev dokument, ki predstavlja vsebinsko celoto s prepoznavnim naslovom, ne glede na to, ali izide v eni ali več fizičnih enotah in na enem ali več različnih nosilcih zapisov. NEKNJIŽNO GRADIVO so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani, ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo. 87 Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika uvrščamo med drugo neknjižno gradivo rokopisno gradivo, glasbene tiske, kartografsko gradivo, dvodimenzionalno slikovno gradivo, tridimenzionalne izdelke in predmete, mikrooblike in drobne tiske. Za namen vprašalnika je enota štetja določena pri posamezni vrsti gradiva. NETO UPORABNA POVRŠINA je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali se uporabljajo za opravljanje knjižnične dejavnosti. Vključuje čitalnice, skladišča in druge prostore za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za uporabniške storitve (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno), prostore za dogodke, razstave in srečanja, toaletne prostore, delovne prostore za osebje in druge prostore, namenjene knjižnični dejavnosti. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, jaškov za dvigala, prometnih površin za vozila, prostorov varnostne službe in hišnika, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Ne vključuje tudi funkcionalnega prostora, kjer je nameščena centralna oprema za delovanje stavbe (npr. za ogrevanje, prezračevanje, odvajanje odplak, transportno tehniko). Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izračunamo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Od celotne neto površine ne odštevamo površin, ki jih zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police. Prav tako ne odštevamo površine, ki jo zasedajo stebri in drugi elementi gradbene strukture. OBISK (FIZIČNI) je vstop osebe (posameznika) v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič, ko vstopi v knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih ali z ročnim štetjem obiskovalcev. Statistični vprašalnik: V primeru merjenja obiska z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, moramo upoštevati, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če zaposleni uporabljajo isti vhod kot uporabniki, potem prihode in izhode osebja odštejemo. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna. Za namen tega vprašalnika pri vprašanju »Obisk zaradi udeležbe na prireditvah« štejemo le osebe, ki so se udeležile prireditev v organizaciji knjižnice. Splošne knjižnice v okviru štetja obiskovalcev prireditev ločeno zbirajo in prikazujejo tudi število obiskovalcev razstav. OBISK SPLETNEGA MESTA KNJIŽNICE je en cikel uporabniških aktivnosti na spletnem mestu knjižnice, izveden s strani uporabnikov ne glede na število ogledanih strani ali elementov. Kot obisk spletnega mesta knjižnice štejemo vse seje uporabnikov ne glede na fizično lokacijo, od kjer dostopajo do spletnega mesta. Obisk se običajno prične po uporabnikovem dostopu do vstopne strani na spletnem mestu knjižnice in se konča, kadar uporabnik sam zaključi sejo, oziroma kadar v določenem časovnem intervalu ni zaznana nobena aktivnost na strani. Naslednji dostop po daljšem intervalu pomeni nov obisk. Znani spletni programi za iskanje podatkov (»spiders«) in sistemi za zajemanje spleta (»harvester«) naj bodo izključeni. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika knjižnicam priporočamo, da obisk svojega spletnega mesta štejejo s pomočjo spletne aplikacije Google Analytics (http://www.google.com/analytics/). Kot obisk se štejejo seje oziroma obiski, ne pa edinstveni obiskovalci ali ogledi strani. V primeru, ko je knjižnica del organizacije in nima ločenega oziroma lastnega spletnega mesta, ampak ima spletno stran znotraj spletnega mesta matične organizacije, merimo obisk spletne strani knjižnice in njenih podstrani. OBVEZNI IZVOD je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. ODDALJENI DOSTOP je način dostopa do elektronskega informacijskega vira izven knjižnice, kjer se mora uporabnik za njegovo uporabo avtenticirati in avtorizirati (prijaviti). ODHODKI KNJIŽNICE so vsi odhodki, ki jih je knjižnica evidentirala v poročevalskem letu. Evidentirani so po načelu denarnega toka. Vključujejo plače, prispevke in druge izdatke za zaposlene, izdatke za blago in storitve ter investicijske odhodke. 88 Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika delimo odhodke knjižnice na plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih (plače, odpravnine, jubilejne nagrade itd.), izdatke za blago in storitve (stroški materiala in storitev, stroški čiščenja, komunalni stroški, stroški za elektriko in ogrevanje, najemnine, tekoče vzdrževanje, nakup gradiva v elektronski obliki, avtorsko, pogodbeno in študentsko delo, izdatki za izobraževanje zaposlenih itd.) in investicijske odhodke (nakup gradiva na fizičnih nosilcih, nakup drobnega inventarja, nakup zemljišč, gradnja novih objektov itd.). ODPISANO GRADIVO je knjižnično gradivo, ki je bilo trajno odstranjeno iz knjižnične zbirke. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. Na daljavo dostopne elektronske vire odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. ODPIS je postopek izločanja knjižničnega gradiva iz knjižnične zbirke. Odpisano gradivo mora biti evidentirano po predpisanih pravilih. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo, odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. ODPRTI DOSTOP je neomejen dostop do informacij, dokumentov ali informacijskih storitev. V ožjem smislu besede to pomeni, da so informacijske vsebine prosto dostopne prek interneta. ODPRTODOSTOPNI REPOZITORIJ je skladišče digitalnih objektov, ustvarjeno in vzdrževano z namenom zagotavljati prost dostop do informacijskih vsebin. V večini primerov repozitorij upravlja visokošolska ali raziskovalna organizacija, in sicer kot pripomoček za podporo izobraževanju in raziskovanju. Repozitorij lahko vključuje tudi gradivo z omejenim dostopom, ki za določeno časovno obdobje ni prosto dostopno. ODPRTOST KNJIŽNICE (OBRATOVALNI ČAS) je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Upoštevamo ure, ko so osnovne fizične storitve knjižnice (npr. informacijska služba in storitve izposoje, čitalnica) dostopne uporabnikom. Letno število ur odprtosti knjižnice je skupno število ur odprtosti vseh enot knjižnice v poročevalskem obdobju. Čas trajanja prireditev knjižnice, ki so izven rednega urnika odprtosti, ne štejemo v skupno število ur odprtosti. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika v primeru splošne knjižnice, ki ima več enot, v rubriko »tedensko število ur odprtosti knjižnice, ki je najdlje odprta«, navedemo število ur odprtosti tiste enote knjižnice (storitvenega mesta), ki je najdlje odprta v tipičnem obdobju. Pri šolski knjižnici za tedensko število ur odprtosti navedemo število ur odprtosti knjižnice v tipičnem tednu na matični šoli. V rubriki »urnik odprtosti knjižnice na matični šoli v mesecih, ko poteka pouk« navedemo čas dneva (od – do), v katerem je knjižnica odprta. Pri tem upoštevamo tipični teden na matični šoli (npr.: pon: 7:00 – 11.00, tor: 7:00 – 11:00 itd.). OSREDNJA OBMOČNA KNJIŽNICA je splošna knjižnica, ki za splošne knjižnice na svojem območju izvaja posebne naloge: zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij; nudi strokovno pomoč vsem knjižnicam območja; koordinira zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva na svojem območju; usmerja izločeno gradivo s svojega območja. Posebne naloge izvaja na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo, in v soglasju s svojim ustanoviteljem. PATENT je vladni dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom izključno pravico, da uporabljajo ali dovoljujejo uporabo izuma. PERIODIČNA PUBLIKACIJA je serijska publikacija, ki pod enim naslovom izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih, v časovnem obdobju, ki ni vnaprej določeno. Posamezni zvezki iz serije so zaporedno številčeni ali pa je vsak od njih opremljen z datumom izdaje. Serije poročil organizacij, serije rednih kongresnih zbornikov in letopisov so vključene, medtem ko so časniki in knjižne zbirke izključeni. Elektronske periodične publikacije so vključene. PODATKOVNA ZBIRKA je zbirka elektronsko shranjenih zapisov oziroma vsebinskih enot (vključno s podatki, celotnimi besedili, slikami, zvočnimi posnetki itd.), s skupnim uporabniškim vmesnikom ter programsko podporo za iskanje in upravljanje s podatki. Zapisi ali 89 vsebinske enote so običajno zbrani namensko in se navezujejo na določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko dostopna neposredno (se nahaja npr. na CD- romu) ali prek računalniškega omrežja oziroma medmrežja (interneta). Ločimo podatkovne zbirke s celotnimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter druge podatkovne zbirke (npr. bibliografske, faktografske itd.). Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika vsako licenčno podatkovno zbirko štejemo ločeno, čeprav je lahko več zbirk dostopnih prek skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika informacijskega vira (npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost). Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov, in ga običajno zagotavlja založnik ali ponudnik informacijskega vira, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect, IUS Info). Kataloga knjižnice v elektronski obliki (računalniški katalog) ne štejemo za podatkovno zbirko, prav tako kot podatkovno zbirko ne štejemo posameznih serijskih publikacij. PODATKOVNA ZBIRKA S CELOTNIMI BESEDILI je zbirka neokrnjenih besedil monografij, poročil, člankov , glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Podatkovno zbirko, ki poleg celotnih besedil vsebuje tudi gibljive slike (video) ali zvok oziroma druge vsebinske enote, štejemo kot podatkovno zbirko s celotnimi besedili. Primeri podatkovnih zbirk s celotnimi besedili: Academic Search Premier, Library Literature. PODATKOVNA ZBIRKA Z IZVLEČKI IN KAZALI je zbirka bibliografskih podatkov (zapisov) skupaj z izvlečki in kazali, ki predstavljajo vsebino periodičnih in/ali drugih publikacij, običajno z izbranega strokovnega ali geografskega področja. Podatkovne zbirke s celotnimi besedili niso vključene. Primeri podatkovnih zbirk z izvlečki in kazali: Inspec, ERIC, SCI, LISA itd. PODPORA STROKOVNIM DELAVCEM ŠOLE PRI IZVAJANJU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA obsega zagotavljanje dostopa do primernega nabora strokovnih virov, informiranje o novih informacijskih virih ter tehnologijah za pridobivanje in predstavljanje novih znanj, koordinacijo priprave učnih pripomočkov in učbenikov, izdelanih v tehnikah, dostopnih članom s posebnimi potrebami, spodbujanje etične in pravno korektne uporabe informacij, izdelavo bibliografij strokovnim delavcem vzgojno-izobraževalnega zavoda. POSEBNA ZBIRKA je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti itd.) ali pa je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, publikacije, ki so uvrščene vanjo, pa naj bodo posebej označene. Primer: domoznanska zbirka, glasbena zbirka, zbirka rokopisnega gradiva. POTENCIALNI UPORABNIKI KNJIŽNICE so skupina posameznikov, za katere je bila knjižnica ustanovljena, da bi jim zagotavljala informacijske vire in knjižnične storitve. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika v primeru nacionalnih knjižnic štejemo kot potencialne uporabnike število prebivalcev države; v primeru visokošolskih knjižnic skupno število študentov in učnega ter znanstvenoraziskovalnega osebja, zaposlenega na visokošolskem zavodu v okviru katerega knjižnica deluje; v primeru splošnih knjižnic število prebivalcev upravnega območja, ki mu knjižnica služi; v primeru specialnih knjižnic skupno število strokovnih delavcev, zaposlenih v matični ustanovi; v primeru šolskih knjižnic skupno število učencev in strokovnih delavcev šole, v okviru katere knjižnica deluje. POTUJOČA KNJIŽNICA je knjižnica (običajno enota splošne knjižnice), ki z uporabo prevoznih sredstev (npr. bibliobusa, ladje, železnice) omogoča uporabnikom neposreden dostop do knjižničnega gradiva, ne da bi jim bilo treba obiskati fizične prostore knjižnice. PRAVICA DOSTOPA je pravica do dostopa ter uporabe knjižnične zbirke. V primeru zbirke elektronskih informacijskih virov to pomeni, da si je knjižnica zagotovila trajen ali začasen (za določeno časovno obdobje) dostop za svoje uporabnike v skladu z zakonom, licenčno ali kakšno drugo pogodbo oziroma na osnovi sporazuma. PRIHODKI KNJIŽNICE so vsi prihodki, ki jih je knjižnica evidentirala v poročevalskem letu. Evidentirani so po načelu 90 denarnega toka. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika ločimo, glede na vir financiranja, prihodke iz sredstev javnih financ (prejeta sredstva iz državnega in občinskih proračunov ter EU, vključno s prejetimi sredstvi iz skladov socialnega zavarovanja ter javnih skladov in agencij, npr. ARRS) in druge prihodke za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti (članarine, zamudnine, fotokopiranje, sponzorstva itd.). PRIRAST GRADIVA je knjižnično gradivo, inventarizirano in dodano knjižnični zbirki v poročevalskem obdobju. Gradivo je lahko pridobljeno z nakupom, z licenčno ali kakšno drugo pogodbo, z obveznim izvodom, z digitalizacijo, z donacijo ali z zamenjavo. Statistični vprašalnik: Gradiva, ki smo ga z retrospektivno katalogizacijo vključili v računalniški katalog knjižnice, vendar je že bilo inventarizirano v klasičnih evidencah knjižnice, ne štejemo kot prirast. Kot prirast upoštevamo samo tiste publikacije, ki so v poročevalskem obdobju v knjižnico dejansko prispele in jih je knjižnica tudi inventarizirala. PRIREDITEV je posebna, ciljna oblika vsebinsko in časovno omejene knjižnične dejavnosti, s katero knjižnica želi motivirati določene ciljne skupine za obisk knjižnice in uporabo njenih storitev, spodbuditi uporabo knjižničnega gradiva, razvijati bralno kulturo, se vključevati v vseživljenjsko učenje in kulturno ponudbo. Statistični vprašalnik: Knjižnično prireditev ne štejemo kot obliko organiziranega izobraževanja uporabnikov. PROSTODOSTOPNI INTERNETNI VIR je vir na internetu z neomejenim (odprtim) dostopom, za katerega ni zahtevano plačilo. PROSTOVOLJEC je oseba, ki opravlja knjižničarska dela brez plačila. Za svoje delo prostovoljci lahko prejemajo le nadomestilo stroškov, na primer za prevoz na delo ali malico. PUBLIKACIJA je dokument na katerem koli nosilcu, ki je razmnožen in namenjen javnosti. RAČUNALNIŠKA DELOVNA NAPRAVA je računalnik v lasti knjižnice, povezan ali nepovezan v omrežje, ki je namenjen za delo uporabnikov. Kot računalniško delovno napravo štejemo namizne računalnike, prenosne računalnike, dlančnike in tablične računalnike. RAČUNALNIŠKI (ELEKTRONSKI) KATALOG je podatkovna zbirka bibliografskih zapisov o gradivu knjižnične zbirke posamezne knjižnice ali celotnega knjižničnega sistema. RAČUNALNIŠKI KATALOŽNI ZAPIS je bibliografski zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza ...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. RAČUNALNIŠKO OMREŽJE je skupina računalnikov, povezanih na način, ki omogoča izmenjavo ali deljeno uporabo sporočil, datotek ali storitev. Uporabnikom knjižnice omogoča dostop do informacijskih virov in knjižničnih storitev. REDKA KNJIGA je knjiga, objavljena pred letom 1800, ali novejša knjiga, ki je posebna zaradi omejene izdaje, svoje vezave, vpisanih posvetil ali zaradi drugih podobnih lastnosti. REFERENČNA INFORMACIJA je pisni ali ustni odgovor knjižničnega osebja na informacijsko (referenčno) vprašanje uporabnika, za katerega pripravo je potrebno poznavanje oziroma uporaba enega ali več informacijskih virov (kot so tiskano in netiskano gradivo, elektronske podatkovne zbirke, lastni in katalogi drugih knjižnic itd.). Odgovor lahko vključuje tudi priporočila, razlage ali navodila za uporabo posameznih informacijskih virov. Usmerjevalne in napotitvene informacije (tj. informacije o lokaciji zaposlenih v knjižnici ali knjižničnih služb ter o odpiralnem času in opremi, npr. tiskalnikih, garderobi itd.) niso vključene. ROKOPIS je originalni dokument, ki je napisan ročno ali s pisalnim strojem oziroma računalnikom. Vezane in druge enote (fragmenti, avtografi, zvitki) lahko štejemo ločeno. SERIJSKA PUBLIKACIJA je dokument v tiskani ali netiskani obliki, ki izhaja v posameznih delih, običajno ima številsko ali kronološko oznako, njegovo izhajanje pa je 91 predvideno za nedoločen čas ne glede na pogostost. Knjižne zbirke so izključene in se štejejo za monografske publikacije. K serijskim publikacijam štejemo časnike, časopise, letne publikacije (poročila, poročila o delu organizacij, letopisi, imeniki), zbornike, razprave raznih združenj. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo med serijske publikacije tudi integrirne vire. Integrirni vir je bibliografski vir, ki se dopolnjuje in/ali spreminja z dodatki, dopolnili, ki ne ostajajo ločeni, ampak so integrirani v celoto. Med integrirne vire na primer spadajo nevezani listi (mapa z listi) z zamenljivo vsebino ter spletne strani, ki se občasno dopolnjujejo. Za namen tega vprašalnika delimo serijske publikacije glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Kot tekoče naročene serijske publikacije štejemo vse serijske publikacije, ki so naročene v poročevalskem obdobju, ne glede na to, ali so v knjižnico dejansko prispele. Kot prirast pa upoštevamo samo tiste serijske publikacije, ki so v knjižnico dejansko prispele in jih je knjižnica tudi inventarizirala. SIGLA je nacionalna identifikacijska koda oziroma številčna oznaka za enoznačno označevanje knjižnice ali sorodne organizacije, ki deluje v knjižničnem sistemu Slovenije, in sicer na območju Republike Slovenije oziroma znotraj slovenskega kulturnega prostora s sedežem zunaj Slovenije. SLIKOVNO GRADIVO je tiskano gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev, dokument je torej v večji meri v slikovni kot besedilni, glasbeni ali kartografski obliki. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki (plakati), tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo slikovnega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki, avdiovizualni ali v elektronski obliki. SPECIALNA KNJIŽNICA je knjižnica, ki kot organizacijska enota deluje v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih, zdravstvenih ali drugih podobnih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno disciplino oziroma določeno področje znanja. SPLETNO MESTO (SPLETIŠČE) KNJIŽNICE je unikatna (edinstvena) domena na internetu, sestavljena iz več spletnih strani, ki jih objavlja knjižnica za omogočanje dostopa do njenih informacijskih virov in storitev. Spletno mesto je nameščeno na enem ali več spletnih strežnikih in dostopno prek interneta. Strani spletnega mesta, tj. dokumenti in druge vsebine, so običajno med seboj povezane z uporabo hipertekstnih povezav. Izključeni so dokumenti, ki ustrezajo definiciji zbirke elektronskih informacijskih virov, in prosto dostopni dokumenti na internetu, do katerih lahko dostopamo prek spletnega mesta knjižnice. Prav tako so izključene spletne storitve na domeni knjižnice, katerih delovanje zagotavljajo druge organizacije. SPLOŠNA KNJIŽNICA je knjižnica, namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama, in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, uporabniških mest in opreme prikazujeta glede na njihovo razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice. STANDARD je dokument, ki navaja splošna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. STAREJŠE KNJIGE so monografske publikacije, ki so izšle pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okoli leta 1830. STROKOVNI KNJIŽNIČARSKI DELAVCI so tisti delavci v knjižnici, ki opravljajo strokovna dela, temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Vključeni so knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar 92 pomočnik in bibliotekar. Imeti morajo izobrazbo, kot jo določa Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), in opravljen bibliotekarski izpit. STROKOVNO GRADIVO je vse gradivo, ki ni leposlovje, ne glede na to kateri starostni skupini je namenjeno. Statistični vprašalnik: Za namen vprašalnika za šolske knjižnice štejemo kot gradivo za strokovne delavce tisto strokovno gradivo, ki je namenjeno odraslim. Strokovno gradivo, namenjeno odraslim, s tematiko s področja vzgoje in izobraževanja, je pedagoško strokovno gradivo. ŠOLSKA KNJIŽNICA je knjižnica, ki deluje v izobraževalnih organizacijah na ravni primarnega, sekundarnega ali terciarnega izobraževanja – raven višjega strokovnega izobraževanja. Šolska knjižnica podpira izobraževalni proces, tako da izvaja knjižnično dejavnost predvsem za učence, vajence, dijake in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol. Knjižnične storitve lahko nudi tudi staršem oziroma splošni javnosti. Šolske knjižnice delimo na knjižnice v osnovnih šolah, v osnovnih šolah s prilagojenim programom, v glasbenih šolah, v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, v srednjih šolah, v višjih strokovnih šolah in v dijaških domovih. ŠOLSKI KNJIŽNIČAR je oseba, ki opravlja strokovna dela, temeljna za izvajanje knjižnične dejavnosti, potrebne za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja. V skladu s predpisi na področju vzgoje in izobraževanja je šolski knjižničar lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo ali bibliotekarstvo. Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja splošnoizobraževalnih oziroma strokovnoteoretičnih predmetov ali za svetovalnega delavca v izobraževalnem programu, v katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo knjižničarja, ter je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva. Študijskega programa izpopolnjevanja iz bibliotekarstva ni potrebno opravljati tistemu, ki je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom knjižničarstva. Glede na Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) lahko delo knjižničarja opravlja tudi, kdor je pridobil višjo strokovno izobrazbo v svoji stroki pred uveljavitvijo tega zakona ali je na dan njegove uveljavitve delal v šolski knjižnici in izpolnjeval pogoje za to delo po predpisih, ki so veljali do 15. marca 1996 (izpolnjevanje pogojev po prejšnjih predpisih). TISKANI GLASBENI DOKUMENT (GLASBENI TISK) je dokument, katerega bistvena vsebina je tiskan zapis glasbenih del, običajno v obliki notnega zapisa (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije). Glasbeni tiski so lahko v knjižni obliki ali kot samostojni listi. UPORABA GRADIVA V KNJIŽNICI je uporaba gradiva v prostorih knjižnice, ki je uporabnikom dostopno na knjižnih policah v prostem pristopu in brez evidentiranja izposoje. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika uporabo gradiva v knjižnici merimo s štetjem fizičnih enot gradiva, ki so jih uporabniki vzeli s polic v območju prostega pristopa za uporabo v prostorih knjižnice (npr. v čitalnici). Pregledovanje naslovov z namenom izbiranja gradiva se ne šteje kot uporaba gradiva, šteje pa se že kratek pregled vsebine dokumenta. Število uporabljenih enot ocenimo s pomočjo opazovanja v tipičnem tednu. UPORABA KNJIŽNICE NA DALJAVO je uporaba gradiva in storitev knjižnice v primerih, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (npr. uporaba službe za dostavo gradiva, dostop ter uporaba elektronskih informacijskih virov in storitev). UPORABNIK KNJIŽNICE je fizična ali pravna oseba, ki uporablja storitve in gradivo knjižnice v njenih prostorih ali na daljavo. Knjižnične storitve vključujejo fizične storitve, elektronske storitve in uporabo knjižničnih prostorov. UPORABNIŠKO MESTO je prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Vključena so delovna mesta brez opreme ali z opremo (npr. računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki), sedeži v prostorih za skupinsko delo in srečevanja, delovna mesta v individualnih študijskih celicah, v seminarskih in študijskih sobah itd. Za uporabniška 93 mesta ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah in gledaliških avditorijih, namenjenih obiskovalcem posebnih dogodkov. Prav tako so izključeni sedeži v hodnikih in restavracijah, ter blazine, na katerih lahko sedijo uporabniki. Statistični vprašalnik: Za namen statističnega vprašalnika o delu šolske knjižnice v rubriki »število uporabniških mest, kjer lahko uporabniki dostopajo do interneta« navedemo število tistih uporabniških mest, kjer lahko uporabniki dostopajo do interneta. Način dostopa do interneta je lahko tudi preko brezžične povezave, ki jo zagotavlja knjižnica oziroma njena matična organizacija. Ne štejemo pa možnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itd.). V rubriki »število enot knjižnice, kjer je omogočen brezžični dostop do interneta« navedemo število tistih enot šolske knjižnice, ki uporabnikom omogočajo brezžični dostop do interneta. UPRAVNA (ADMINISTRATIVNA) ENOTA je vsaka samostojna knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izraz »samostojna« se ne nanaša na pravno ali finančno neodvisnost knjižnice, ampak zgolj na dejstvo, da je knjižnica organizacijsko samostojna enota, običajno znotraj večje organizacije. Upravna enota je lahko posamezna knjižnica ali večja organizacija, ki običajno združuje osrednjo/glavno knjižnico z enotami ter upravno- administrativno službo. VIRTUALNI OBISK je en cikel uporabniških aktivnosti na spletnem mestu knjižnice, izveden s strani uporabnikov z IP naslovov, ki niso v lasti knjižnice (običajno zunaj prostorov knjižnice), ne glede na število ogledanih strani ali elementov spletnega mesta. IP naslov (Internet Protocol) je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju interneta. Virtualni obisk se običajno prične po uporabnikovem dostopu do vstopne strani na spletnem mestu knjižnice in se konča, kadar uporabnik sam zaključi sejo, oziroma kadar v določenem časovnem intervalu ni zaznana nobena aktivnost na strani. Naslednji dostop po daljšem intervalu pomeni nov obisk. Virtualni obiskovalec naj bo identificiran vsaj z unikatnim piškotkom in/ali unikatno kombinacijo uporabniškega IP-naslova in niza brskalnika (»user agent«). Znani spletni programi za iskanje podatkov (»spiders«) in sistemi za zajemanje spleta (»harvester«) naj bodo izključeni. VISOKOŠOLSKA KNJIŽNICA je knjižnica, ki je v prvi vrsti namenjena študentom ter učnemu in znanstvenoraziskovalnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delujejo kot univerzitetne knjižnice oziroma kot knjižnice fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol, ki so članice univerz, ali kot knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov. VLADNI DOKUMENT je dokument, ki ga na lastne stroške objavi vlada ali njegovo objavo predpisuje zakon ali mednarodna agencija (npr. Združeni narodi, Evropska unija, UNESCO). Vladne dokumente štejemo glede na njihovo obliko (tiskana, mikrooblika, elektronska oblika). Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo ločeno le patente, in sicer tiste, ki jih pridobi knjižnica v tiskani obliki. VOLUMEN (ZVEZEK) je fizična enota tiskanega dokumenta, ki vsebuje določeno število listov znotraj enega knjižnega ovoja in tvori celoto ali del kompleta. VPOGLED V VSEBINSKO ENOTO (PREVZEM) je uspešno izpolnjena zahteva po vsebinski enoti iz elektronskih virov, dostopnih na daljavo, ki jih zagotavlja knjižnica. Štejemo skupno število uspešnih prevzemov vsebinskih enot. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika pri navajanju uporabe vsebinskih enot (zlasti elektronskih knjig) govorimo o prevzemu, če uporabnik prenese vsebinsko enoto (elektronsko knjigo) in jo lahko uporablja za nedoločen čas. V primeru, da si uporabnik izposodi elektronsko knjigo za časovno omejeno obdobje, pa govorimo o izposoji elektronske knjige. VSEBINSKA ENOTA (VSEBINSKO SAMOSTOJNO DELO) je v elektronski obliki objavljeno delo ali njegov del, ki ga lahko enoznačno identificiramo (prepoznamo). Vsebinska enota je lahko besedilo ali avdiovizualno gradivo, ki je lahko izvirnik ali priredba drugega objavljenega dela. Vsebinske enote so lahko knjige ali poglavja knjig, posamični članki, izvlečki in povzetki, slovarske definicije, članki iz enciklopedije ali biografskega leksikona, kazala vsebine, deskriptivni (bibliografski) zapisi, 94 slike itd. Vsak format zapisa iste vsebinske enote (npr. PDF, HTML) štejemo kot posebno (ločeno) vsebinsko enoto. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika pri elektronskih virih, ki jih knjižnice naročajo v sodelovanju z drugimi knjižnicami oziroma organizacijami (konzorciji itd.), posamezna knjižnica navede uporabo elektronskih virov le za svoje uporabnike. Če podatki o uporabi ne omogočajo členitve, sporoča podatke za vse sodelujoče knjižnice nosilka konzorcija in to navede v opombah. ZAMENA je način pridobivanja publikacij z zamenjavo lastnih publikacij s publikacijami iz drugih organizacij. ZBIRKA ELEKTRONSKIH VIROV so vsi informacijski viri v knjižnični zbirki, ki so v elektronski obliki, tako izvorno digitalni kot tudi digitalizirani. Zbirka elektronskih virov vključuje podatkovne zbirke, elektronske serijske publikacije in digitalne dokumente. Viri so lahko dostopni na internetu, nameščeni na samostojnih računalniških delovnih postajah ali shranjeni na fizičnih nosilcih. Prosto dostopni viri na internetu, ki jih je knjižnica katalogizirala v svojem računalniškem katalogu ali v podatkovni zbirki, niso vključeni, lahko pa jih knjižnica šteje in prikazuje ločeno. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika med elektronske publikacije na fizičnih nosilcih štejemo monografske publikacije (npr. disertacije in druga visokošolska zaključna dela), podatkovne zbirke in serijske publikacije na disketah, CD-ROM-ih, DVD- jih in podobno. V zbirko elektronskih virov ne štejemo avdiovizualnih publikacij na fizičnih nosilcih, ker so te zajete v posebni rubriki. Prav tako ne štejemo prosto dostopnih virov na internetu, ki jih je knjižnica katalogizirala v svojem računalniškem katalogu ali v podatkovni zbirki. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za namen vprašalnika prav tako ne štejemo. ZBIRKA V PROSTEM PRISTOPU je zbirka knjižničnega gradiva, ki je uporabnikom dosegljivo neposredno, brez pomoči knjižničarja. 95 POGOSTA VPRAŠANJA 2020 URADNI PODATKI Sedež knjižnice je obenem tudi enota (storitveno mesto) knjižnice To pomeni, da knjižnico, kjer je sedež osrednje knjižnice, štejemo tudi kot enoto knjižnice. Za namen tega vprašalnika bo tako v primeru splošne knjižnice, ki sestoji iz osrednje/glavne knjižnice, petih krajevnih in dveh potujočih knjižnic, skupno število enot knjižnice osem (1 osrednja/glavna knjižnica + 5 krajevnih knjižnic + 2 potujoči knjižnici = 8 enot). Primer: upravna enota knjižnice je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Poleg osrednje/glavne knjižnice ima še tri enote knjižnice, tj. krajevne knjižnice. Skupno število enot knjižnice znaša 4. Bibliobus in podatki o gradivu Knjižnica, ki ima bibliobus, podatke o gradivu, uporabnikih in izposoji ter obisku šteje samo za tiste občine, ki jih pokriva (npr. Maribor). Ostale knjižnice (npr. Lenart, Slovenska Bistrica itd.) dobijo podatke za svoje občine v knjižnici, kjer ima bibliobus sedež (npr. Mariborska knjižnica) in jih vključijo v svoje Poročilo o delu knjižnice. Če si dve ali več knjižnic deli bibliobus, ga v Poročilo o delu v rubriki «V knjižnici je sedež bibliobusa da ali ne« po predhodnem medsebojnem dogovoru vpiše le ena knjižnica. Postajališče bibliobusa Postajališče bibliobusa je lokacija, kjer se ustavlja bibliobus in se izvaja knjižnično dejavnost za uporabnike praviloma po vnaprej določenem urniku in trajanju postankov. Garažo bibliobusa štejemo za postajališče le v primeru, če ustreza tej definiciji. KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS Priprava podatkov o zbirki, prirastu in odpisu knjižničnega gradiv s pomočjo izpisov COBISS3 Knjižnice pripravljajo podatke o zalogi, prirastu in odpisu s pomočjo posebnih izpisov v sistemu COBISS3. Šolske knjižnice – Izpis Z-BibsSiSt-01: Zbirka knjižnega in neknjižnega gradiva, Z-BibSiSt- 02: Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva in Z- BibSiSt-03: Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva. Visokošolske knjižnice - Izpis Z-BibsSiSt-11: Zbirka knjižnega in neknjižnega gradiva, Z-BibSiSt-12: Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva in Z- BibSiSt-13: Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva. Specialne knjižnice - Izpis Z-BibsSiSt-21: Zbirka knjižnega in neknjižnega gradiva, Z-BibSiSt-22: Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva in Z- BibSiSt-23: Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva in splošne knjižnice - Izpis Z-BibSiSt-31: Zbirka knjižnega in neknjižnega gradiva, Z-BibSiSt-32: Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva in Z-BibSiSt-33: Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva. Elektronski viri, ki so prosto dostopni na medmrežju Za namen tega vprašalnika jih ne štejemo, tudi če jih je knjižnica katalogizirala. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za namen tega vprašalnika ne štejemo. Elektronski viri Če podatkovne zbirke vsebujejo elektronske knjige, elektronske serijske publikacije in druge digitalne dokumente, se ti še dodatno navedejo (npr. 1 podatkovna zbirka in 120 elektronskih časopisov). Primer navajanja elektronskih knjig (podatki za leto 2017): eBook Academic Collection: 1 podatkovna zbirka, 160.000 e-knjig. Primer navajanja elektronskih serijskih publikacij: SAGE Premier: 1 podatkovna zbirka, 824 elektronskih serijskih publikacij. Primer navajanja drugih digitalnih dokumentov: Naxos Music Library World: 1 podatkovna zbirka, 105.000 zvočnih posnetkov. Priporočilo: sveže podatke za poročevalsko leto o enotah znotraj podatkovnih zbirk knjižnica poročevalka dobi praviloma v licenčni pogodbi. Če ima knjižnica na skupnem uporabniškem vmesniku možnost samostojne izbire nakupa naslovov elektronskih knjig, elektronskih serijskih publikacij in drugih digitalnih dokumentov, se skupni uporabniški vmesnik, ki zagotavlja dostop do teh virov, ne navaja posebej kot podatkovna zbirka. Če je na skupnem uporabniškem vmesniku 96 nameščeno več podatkovnih zbirk, štejemo vsako posebej. Primeri štetja elektronskih virov: uporabniški vmesnik EBSCOHOST: vsako podatkovno zbirko, do katere imajo uporabniki knjižnice dostop, štejemo ločeno (npr. Academic Search Complete, Business Source Elite, GreenFILE, LISTA - Library, Information Science & Technology Abstracts). Nabor dostopnih podatkovnih zbirk se lahko med knjižnicami razlikuje; založnik American Psychological Association (APA): vsako podatkovno zbirko, do katere imajo uporabniki knjižnice dostop, štejemo ločeno (PsycArticles, PsycBooks, PsycINFO); založnik Taylor & Francis: vsako podatkovno zbirko, do katere imajo uporabniki knjižnice dostop, štejemo ločeno (Social Sciences and Humanities Library – SSH Library, Science and Technology Library – ST Library, Fresh Journal Collection Library - FJC); Web of Science: vsako podatkovno zbirko, do katere imajo uporabniki knjižnice dostop, štejemo ločeno (Science Citation Index Expanded (SCI- EXPANDED), Social Sciences Citation Index (SSCI), Arts & Humanities Citation Index (A&HCI), Index Chemicus (IC), BIOSIS Citation Index itd.); IUS INFO, TAX-FIN-LEX, GVIN in SCOPUS: navajamo kot eno podatkovno zbirko; Kamra in dLib se navajata kot ena podatkovna zbirka s celimi besedili, Dobreknjige.si kot bibliografska podatkovna zbirka z izvlečki in kazali; Biblosa ne navajamo kot podatkovno zbirko, ampak navedemo samo število naslovov elektronskih knjig, ki jih je knjižnica pridobila. Pri zunanjem financiranju gre za elektronske vire, za katere je treba pridobiti pravico do uporabe, vendar te ni zagotovila knjižnica sama ali v sodelovanju z drugimi, ampak je to pravico pridobila druga ustanova praviloma za večje število knjižnic. Zanje knjižnica ni prispevala finančnih sredstev, prav tako njene naročnine niso pogoj za pristop h konzorciju. To so pogosto elektronski viri, ki jih na podlagi licenčne pogodbe, zagotavljajo v glavnem nosilci konzorcijev: npr. CTK, NUK ali IZUM. V tabeli Elektronski viri pridobljeni z obveznim izvodom se kot elektronske serijske publikacije navajajo le izvorno digitalne in že objavljene publikacije. Pri elektronskih serijskih publikacijah pridobljenih z obveznim izvodom štejemo tiste serijske publikacije, ki imajo dodeljeno ISSN številko za elektronsko izdajo. Primer elektronske serijske publikacije, ki jo merimo je revija Knjižnica (https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica). Podatke o elektronskih virih, ki se nanašajo na obvezni izvod po zakonu, izpolnjuje le Narodna in univerzitetna knjižnica. Elektronske vire, ki so bili naročeni v letu 2020, dostopni pa bodo/so šele v letu 2021 navedemo v poglavju Elektronski viri (2.4), ko so elektronski viri dejansko dostopni (2021). V poglavju Prihodki in odhodki knjižnice (5), pa v letu, ko smo jih plačali (2020). Za namen tega vprašalnika je enota štetja v poglavju Digitalizirano gradivo knjižnice (2.4) pri serijskih publikacijah letnik, ne glede na popolnost letnika. Repozitoriji se navajajo kot podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica. Drugo (Drugi digitalni dokumenti) Sem spadajo (2.4 a) patenti, avdiovizualni dokumenti, poročila, prednatisi, notni ali kartografski dokumenti, jezikovni tečaji itd. Navajajo se tako izvorno digitalni kot tudi digitalizirani dokumenti. Gradnja lastnih podatkovnih zbirk Štejemo podatkovne zbirke, ne pa posameznih digitalnih dokumentov. Podatkovna zbirka je definirana kot zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Zbirki, ki jo samostojno kreiramo, damo običajno tudi ime. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi, trdem disku ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna prek klicnih linij ali interneta. Če npr. knjižnica gradi podatkovno zbirko diplomskih nalog, bo v rubriko »podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica« napisala številko 1, v rubriko »e-knjige: diplomske,…« pa število diplom v tej podatkovni zbirki. Katalog knjižnice v elektronski obliki Kataloga knjižnice v elektronski obliki ne štejemo kot podatkovno zbirko, ki jo gradi knjižnica. Način pridobivanja gradiva Problematika t. i. starega fonda: že inventariziran fond ni prirast. Če gradivo še ni bilo inventarizirano in knjižnica ne pozna načina pridobitve tega gradiva, ga štejemo kot dar. Gradivo, ki je bilo 97 pridobljeno kot lastna izdaja knjižnice, preko članarin v različnih združenjih ali v sklopu kotizacije, štejemo kot nakup ali dar, v odvisnosti od namenskosti porabljenih sredstev. Zamena pomeni pridobivanje gradiva z izmenjavo publikacij med knjižnicami, ne pa gradiva s katerim nadomestimo izgubljeno, poškodovano ali ukradeno gradivo. Serijske publikacije Pri prirastu štejemo serijske publikacije, ki jih je knjižnica dejansko prejela, pri tekoče naročenih serijskih publikacijah pa štejemo vse serijske publikacije, ki so naročene, tudi če v tistem letu niso prispele v knjižnico. UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI Priprava podatkov o članih in izposoji gradiva s pomočjo izpisov COBISS3 Podatke o članih in izposojenem gradivu pripravimo s pomočjo posebnih izpisov v sistemu COBISS3. Šolske knjižnice uporabijo izpis I-BibSiSt- 01: Člani knjižnice in I-BibSiSt-02: Izposoja gradiva, visokošolske knjižnice I-BibSiSt-11: Člani knjižnice in I-BibSiSt-12: Izposoja gradiva, specialne knjižnice I-BibSiSt-21: Člani knjižnice in I-BibSiSt-22: Izposoja gradiva ter splošne knjižnice I-BibSiSt-31: Člani knjižnice in I-BibSiSt-32: Izposoja gradiva. Obisk razstav Navajamo samo obisk razstav, ki smo ga namensko šteli. Če obiska nismo namensko šteli, vpišemo pomišljaj in razloge pojasnimo v opombah. Izposoja Kot novo izposojo moramo šteti tudi vsako podaljšanje izposoje preko računalniškega kataloga ali telefona. Štejemo število inventarnih enot izposojenega gradiva. Pri izposoji štejemo izposojo serijskih publikacij v tiskani obliki kot izposojo knjižnega gradiva, izposojo serijskih publikacij na drugih fizičnih nosilcih pa kot izposojo neknjižnega gradiva (npr. DVD, mikrofilm itd.). Pri izposoji in uporabi serijskih publikacij kot fizično enoto štejemo vsako samostojno uporabljivo enoto gradiva, ne glede na njen obseg. Kroženje revij v knjižnici štejemo kot izposojo na dom oziroma na delovno mesto. Štejemo število evidentiranih izposoj. Ocena števila posredovanih referenčnih informacij in tipični teden Referenčne informacije so pisni ali ustni odgovor knjižničnega osebja na informacijsko (referenčno) vprašanje uporabnika, za katerega pripravo je potrebno poznavanje oziroma uporaba enega ali več informacijskih virov (kot so tiskano in netiskano gradivo, elektronske podatkovne zbirke, lastni in katalogi drugih knjižnic itd.). Odgovor lahko vključuje tudi priporočila, razlage ali navodila za uporabo posameznih informacijskih virov. Merimo jih s pomočjo tipičnega tedna. Usmerjevalne in napotitvene informacije (tj. informacije o lokaciji zaposlenih v knjižnici ali knjižničnih služb ter o odpiralnem času in opremi, npr. tiskalnikih, garderobi itd.) niso vključene. Metoda tipičnega tedna Tipični teden pomeni obdobje, ko v knjižnici merimo določene pojave, npr. obisk ali posredovanje referenčnih informacij, ki bi jih bilo sicer prezahtevno meriti skozi celo leto. V tipičnem tednu je število obiskovalcev oziroma posredovanih referenčnih informacij na povprečni ravni glede na celotno leto. Na podlagi opravljenih meritev (štetja) v tipičnem tednu podamo utemeljeno oceno vrednosti podatka na letni ravni. Tipični teden in programsko okolje COBISS3 Podatke o tipičnem delovnem tednu pridobimo tako, da izberemo razred Neprosto gradivo in nato metodo Razred, Določitev tipičnega delovnega tedna. Odpre se okno Določitev tipičnega delovnega tedna, kamor vnesemo poročevalsko leto. Za tipični teden izberemo tistega, v katerem število obiskov (ali transakcij v izposoji) najmanj odstopa od povprečnega števila obiskov (oz. transakcij). Pri tem upoštevamo vse tedne, ne samo polne. Dobljen rezultat pomnožimo z 52 (tedni) oziroma 38 (tedni) v primeru šolske knjižnice, s čimer se podatek aplicira na celo leto. Zaradi epidemije COVID-19 je bilo izvajanje dejavnosti knjižnic v letu 2020 okrnjeno, zato pri izračunu upoštevamo samo tedne, ko so obiskovalci lahko (fizično) vstopili v prostore knjižnice. Uporaba elektronskih knjig (izposoja, prevzem) Pri navajanju podatkov o prevzemih oziroma izposoji iz poročil o uporabi za elektronske vire EBSCO eBook (Academic) Collection, eBook Public Library Collection in eBook Business Collection 98 navedemo kot število prevzemov podatek v stolpcu "eBook Full Text", kot število izposoj pa podatek v stolpcu "eBook Offline/Download". Pri nekaterih uporabniških vmesnikih lahko uporabnik po poteku roka omejitve uporabe neke elektronske knjige za druge uporabnike knjižnice preneseno datoteko z elektronsko knjigo uporablja časovno neomejeno (npr. Media Library Online – t. i. »social DRM«). V takih primerih uporabe ne štejemo kot izposojo elektronske knjige, ampak kot prevzem. Uporaba elektronskih virov, dostopnih na daljavo V skladu s standardom ISO 2789 in COUNTER Code of practice 5 navajamo kot število vpogledov v vsebinske enote (prevzeme) podatke iz poročil o » Total_Item_Request«. Uporaba elektronskih virov, dostopnih na daljavo, ki jih knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami Vsaka knjižnica navaja uporabo za zapise, ki jih je knjižnica prispevala v skupen elektronski vir. Če knjižnice tega podatka nimajo, uporabo navede samo ena knjižnica in sicer v dogovoru s sodelujočimi ustanovami. Uporaba elektronskega vira PressReader Kot uporabo (število prevzemov) za vir PressReader navedemo seštevek prevzetih člankov in prevzetih številk serijskih publikacij iz poročil o uporabi (seštevek podatkov iz poročil »Articles read« in »Issues read«). Potencialni uporabniki visokošolskih knjižnic Za namen tega vprašalnika v dodiplomski študij uvrščamo študentske programe prve stopnje (visokošolski strokovni in univerzitetni), v podiplomski pa študijske programe druge (magistrski in enovit magistrski) in tretje stopnje (doktorski). Aktivni člani Glede na različne prakse pri določanju kategorij članov na podlagi tega podatka o članu iz sistema COBISS3/Izposoja ne moremo vedno pridobiti odgovora na vprašanje 3.1.1 Člani knjižnice. Za namen izpolnjevanja tega vprašalnika visokošolskim, šolskim in (po potrebi) specialnim knjižnicam predlagamo uporabo polja »Skupina članov« v zavihku »Članstvo«. Visokošolske knjižnice ustvarite lokalni šifrant (CODE 328) z vrednostmi »visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci«, »študenti« in »drugi uporabniki«. V skupino »visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci« v tem primeru lahko uvrstite vse, ki izvajajo pedagoški oziroma znanstveni proces, ne glede na kategorijo člana (npr. 014, 015, 006, 011). Šolske knjižnice ustvarite lokalni šifrant (CODE 328) z vrednostmi »strokovni delavci«, »učenci« in »drugi uporabniki«. V skupino »strokovni delavci« v tem primeru lahko uvrstite vse, ki izvajajo pedagoški proces, ne glede na kategorijo člana (npr. 014, 015, 006). Aktivni člani šolske knjižnice so lahko tudi otroci iz vrtca, ki deluje v okviru šole. Specialne knjižnice, kjer zaposleni v matični ustanovi nimajo enotne kategorije 014, ustvarite lokalni šifrant (CODE 328) z vrednostma »zaposleni v ustanovi« in »drugi uporabniki«. V skupino »zaposleni v ustanovi« v tem primeru lahko uvrstite vse, ki so zaposleni v ustanovi, ne glede na kategorijo člana (npr. 014, 015, 006). Izobraževanje uporabnikov Pri štetju ur izobraževanja upoštevamo 60 minut trajanja izobraževanja. PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE Uporabniška mesta Navajamo tudi neformalne sedeže v prostorih za skupinsko delo in srečevanja. Ravno tako upoštevamo tista uporabniška mesta, kjer lahko uporabniki s svojim računalnikom dostopajo do interneta. Neto uporabna površina Od leta 2014 je všteta površina toaletnih prostorov. PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE V vprašalniku je predvideno poročanje po načelu denarnega toka. Prihodki knjižnice V tabeli Prihodki knjižnice (5.1) so prikazani vsi prihodki, ki jih je knjižnica evidentirala v poročevalskem letu. Za namen tega vprašalnika ločimo, glede na vir financiranja: prihodke iz sredstev javnih financ: vpišemo 99 podatek iz rubrike AOP 403 (prejeta sredstva iz državnega in občinskih proračunov ter EU, vključno s prejetimi sredstvi iz skladov socialnega zavarovanja ter javnih skladov in agencij, npr. ARRS), druge prihodke za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti: vpišemo in seštejemo podatka iz rubrik AOP 420 in 431 (članarine, zamudnine, fotokopiranje, sponzorstva itd.). Odhodki knjižnice V tabeli Odhodki knjižnice (5.2) so zajeti vsi odhodki knjižnice. Za namen tega vprašalnika delimo odhodke knjižnice na: plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih: vpišejo in seštejejo se podatki iz rubrik AOP 439 in 447 ter 482 in 483 (plače, odpravnine, druga nadomestila zaposlenim – prevoz in prehrana, jubilejne nagrade itd.), izdatke za blago in storitve: vpišejo in seštejejo se podatki iz rubrik AOP 453, 464, 465, 466, 467, 468, 469 ter 484 (stroški materiala in storitev, stroški čiščenja, komunalni stroški, stroški za elektriko in ogrevanje, najemnine, tekoče vzdrževanje, nakup gradiva v elektronski obliki, avtorsko, pogodbeno in študentsko delo, izdatki za izobraževanje zaposlenih itd.), investicijske odhodke: vpiše se podatek iz rubrike AOP 470 (nakup neopredmetenih in opredmetenih sredstev, druge opreme, nakup gradiva na fizičnih nosilcih, nakup drobnega inventarja, nakup zemljišč, gradnja novih objektov itd.), od tega večje investicije, nakup ali gradnja objektov itd.: vpiše se podatek oz. seštevek iz rubrik AOP 471 in 475. V ločeni tabeli Sredstva, porabljena za informacijske vire in izobraževanje (5.2.1) prikazujemo podatke, ki smo jih že upoštevali v tabeli 5.2. Javni zavodi, ki poleg knjižnične dejavnosti po Zakonu o knjižničarstvu opravljajo tudi druge vrste dejavnosti (npr. muzej, galerija, kulturni dom), ne poročajo za vse dejavnosti, ampak le v sorazmernem deležu za knjižnično dejavnost. Sem štejemo vodarino, zavarovanje objektov, vzdrževanje vozil, tekoče vzdrževanje opreme itd. KNJIŽNIČNI DELAVCI so vse osebe, ki so zaposlene v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Knjižnice zaposlujejo za izvajanje knjižnične dejavnosti strokovne knjižničarske delavce in druge strokovne delavce ter administrativno-tehnične delavce. Osebe, ki so v knjižnici zaposlene v programu javnih del, štejemo kot redno zaposlene za določen čas. Občasno, projektno zaposlene po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu, delavce, zaposlene preko študentskega servisa, prostovoljce in neplačane delavce evidentiramo kot delavce, ki niso v rednem delovnem razmerju. Za namen tega vprašalnika upoštevamo naslednje stopnje izobrazbe: 1 – 4 osnovnošolska, nižje poklicna in srednje poklicna izobrazba 5 srednješolska izobrazba 6/1 visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 6/II visokošolska strokovna izobrazba (1. bolonjska stopnja) 7 visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja), specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi 8/I magisterij znanosti 8/II doktorat znanosti, 3. bolonjska stopnja Strokovni delavci knjižnice Strokovni delavci knjižnice so tisti delavci v knjižnici, ki opravljajo strokovna dela, temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Vključeni so knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik in bibliotekar. Imeti morajo izobrazbo, kot jo določa Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), in opravljen bibliotekarski izpit. Oseba, ki se zaposli kot strokovni knjižničarski delavec, mora imeti opravljen bibliotekarski izpit. Oseba se lahko zaposli kot strokovni knjižničarski delavec tudi brez opravljenega bibliotekarskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. ZAKLJUČEK MERITEV S klikom na ikono »Zakleni in oddaj« se vprašalnik samodejno zaklene in podatki se pripišejo v podatkovno zbirko BibSiSt online. S tem, ko knjižnice vprašalnik zaklenejo in oddajo, jamčijo za verodostojnost podatkov. Vprašalnikov ni treba natisniti in poslati NUK. 100 SEZNAM SPECIALNIH KNJIŽNIC V LETU 2020 V seznamu so navedeni naslednji podatki: ime pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje, ime knjižnice, naslov, elektronski naslov in telefon knjižnice, URL in ISIL. ANDRAGOŠKI CENTER REPUBLIKE SLOVENIJE Knjižnica Šmartinska 134 a 1000 Ljubljana knjiznica@acs.si 01/584 25 75 SI-50083 BANKA SLOVENIJE Knjižnica Slovenska 35 1000 Ljubljana knjiznica@bsi.si 01/471 91 91 https://www.bsi.si/o-nas/knjiznica SI-50167 DRŽAVNI IZPITNI CENTER Knjižnica RIC Kajuhova ulica 32 U 1000 Ljubljana mojca.novak@ric.si; info@ric.si 01/548 46 53 http://www.ric.si SI-51120 FRANCOSKI INŠTITUT V SLOVENIJI Mediateka Francoskega inštituta v Sloveniji Breg 12 1000 Ljubljana biblio@institutfrance.si 01/200 05 18 http://www.institutfrance.si/mediat eka.html SI-55802 INSTITUT IPAL, IZOBRAŽEVANJE Knjižnica Instituta IPAL Miklošičeva cesta 36 1000 Ljubljana knjiznica@ipal.si 040 518 045 ipal.si/knjiznica/ SI-55014 MADŽARSKI KULTURNI INŠTITUT Madžarski kulturni inštitut Barvarska steza 8 1000 Ljubljana info@mki.si 059 337 900 https://culture.hu/sl/ljubljana SI-55019 MIROVNI INŠTITUT Knjižnica Metelkova 6 1000 Ljubljana martina.kerec@mirovni-institut.si 01/234 77 30 http://www.mirovni- institut.si/knjiznica/ SI-55154 NADŠKOFIJA LJUBLJANA Škofijska knjižnica Ciril-Metodov trg 4, p.p. 1990 1000 Ljubljana skofijska.knjiznica.lj@rkc.si 01/434 58 57 http://www.nadskofija- ljubljana.si/vzgoja-in- izobrazevanje/katoliske- knjiznice/pastoralna-knjiznica/ SI-50099 SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE LJUBLJANA Knjižnica Gotska 18 1000 Ljubljana knjiznica@scoms-lj.si 01/583 75 00 http://www.scoms-lj.si SI-50129 ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO INDOK služba s knjižnico Poljanska 28 1000 Ljubljana knjiznica.zrss@zrss.si 01/300 51 21 http://www.zrss.si SI-50141 ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE Zveza tabornikov Slovenije Einspielerjeva 6 1000 Ljubljana zts@guest.arnes.si; pisarna@taborniki.si 01/300 08 20 SI-55001 ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika Brdo 8 1225 Lukovica cebelarskaknjiznica@czs.si 01/729 61 11 http://czs.si/content/A9 SI-55844 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOFJA LOKA, MARINKINA KNJIŽNICA Marinkina knjižnica Partizanska 1 4220 Škofja Loka marinkina.knjiznica@gmail.com 04/ 512 06 64 SI-55007 ZVEZA DRUŠTEV SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne Kotnikova 32 1000 Ljubljana knjiznica@zveza-slepih.si 01/470 02 61; 01/470 02 60 www.zveza-slepih.si; www.kss-ess.si SI-55159 SIJ ACRONI D. O. O. Strokovna knjižnica Acroni Cesta Borisa Kidriča 44 4270 Jesenice knjiznica@acroni.si 04/584 13 19 http://www.acroni.si/?subpageid=9 5 SI-50275 101 CINKARNA METALURŠKO- KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, D. D. Strokovna knjižnica Kidričeva 26 3000 Celje knjiznica@cinkarna.si 03/427 60 97 SI-50403 DOMEL, ELEKTROMOTORJI IN GOSPODINJSKI APARATI, D. O. O. Strokovna knjižnica Otoki 21 4228 Železniki razvoj@domel.si 04/511 73 61 http://www.domel.si SI-0 KRKA, D. D., NOVO MESTO Center za strokovno informatiko Šmarješka cesta 6 8000 Novo mesto library@krka.biz 07/331 78 89 http://www.krka.si SI-50452 REVOZ D.D. Knjižnica Belokranjska cesta 4 8000 Novo mesto tina.zupancic@renault.com 07/331 52 34 SI-50458 SALONIT ANHOVO, D. D. Indok dejavnost Anhovo 1 5210 Deskle silvester.princic@salonit.si 05/392 12 23 SI-50559 TALUM D. D. KIDRIČEVO Knjižnica Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo knjiznica@talum.si 02/799 55 32 SI-55156 BELOKRANJSKI MUZEJ METLIKA Knjižnica Trg svobode 4 8330 Metlika belokranjski.muzej@guest.arnes.si 07/306 33 70 http://www.freetime- slovenija.tv/07/muzej/8330_metlika /belokranjski_muzej/belokranjski_m uzej.htm SI-50466 GORENJSKI MUZEJ Specialna knjižnica Tomšičeva ulica 44 4000 Kranj barbara.kalan@gorenjski-muzej.si 04/201 39 64 https://www.gorenjski- muzej.si/sample- page/oddelki/specialna-knjiznica/ SI-50251 GORIŠKI MUZEJ KROMBERK - NOVA GORICA Knjižnica Goriškega muzeja Grajska cesta 1 5000 Nova Gorica borut.koloini@goriskimuzej.si 05/335 98 16, 051 345 311 http://www.goriskimuzej.si SI-50554 KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ Specialna knjižnica Koroška cesta 12 2390 Ravne na Koroškem andreja.sipek@kpm.si 02/621 25 61 SI-50352 LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka Grajska pot 13 4220 Škofja Loka info@loski-muzej.si 04/517 04 04 www.loski-muzej.si SI-50281 MESTNI MUZEJ IDRIJA MUZEJ ZA IDRIJSKO IN CERKLJANSKO Knjižnica Mestnega muzeja Idrija Prelovčeva 9 5280 Idrija tina.zadnik@muzej-idrija-cerkno.si 05/372 66 18 SI-50561 MODERNA GALERIJA LJUBLJANA Knjižnica Windischerjeva 2 1000 Ljubljana katja.kranjc@mg-lj.si 01/241 68 28 http://www.mg-lj.si/si/knjiznica-in- arhivi/749/knjiznica-mgmsum/ SI-50139 MUZEJ IN GALERIJE MESTA LJUBLJANE Knjižnica Gosposka 15 1000 Ljubljana egon.ravbar@mgml.si 01/241 25 23 www.mgml.si SI-50140 MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR Strokovna knjižnica Ulica heroja Tomšiča 5 2000 Maribor marjeta.hren@mnom.si 02/235 26 05 http://www.mnom.si SI-50321 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE Knjižnica Muzeja novejše zgodovine Slovenije Celovška cesta 23 1000 Ljubljana knjiznica@muzej-nz.si 01/300 96 22 http://www.muzej-nz.si SI-50113 102 MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE Knjižnica MAO Rusjanov trg 7 1000 Ljubljana knjiznica@mao.si 01/548 42 81 http://www.mao.si SI-50123 MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE Knjižnica Muzejev radovljiške občine Linhartov trg 1 4240 Radovljica mro@mro.si 04/532 05 20 www.mro.si SI-55024 NARODNA GALERIJA Knjižnica Puharjeva 9 1000 Ljubljana biblioteka@ng-slo.si 01/241 54 20 http://www.ng-slo.si/si/o-narodni- galeriji/knjiznica SI-50138 NARODNI MUZEJ SLOVENIJE Knjižnica Prešernova 20 1000 Ljubljana knjiznica@nms.si 01/241 44 63 https://www.nms.si/si/muzej/knjizn ica SI-50008 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR Knjižnica Glavni trg 7 2000 Maribor knjiznica@pokarh-mb.si 02/228 50 21 http://www.pokarh-mb.si SI-50316 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Knjižnica Pokrajinski muzej Celje Trg celjskih knezov 8 3000 Celje info@pokmuz-ce.si 03/428 09 50 www.pokmuz-ce.si SI-50401 POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR Knjižnica Grajska ulica 2 2000 Maribor drago.oman@museum-mb.si 02/228 35 61 SI-55010 POMORSKI MUZEJ PIRAN Knjižnica Cankarjevo nabrežje 3 6330 Piran/Pirano knjiz.pommuz@guest.arnes.si 05/671 00 46 https://pomorskimuzej.si/sl/muzejs ka-knjiznica SI-50517 POMURSKI MUZEJ MURSKA SOBOTA Knjižnica Pomurskega muzeja Trubarjev drevored 4 9000 Murska Sobota tajnistvo@pomurski-muzej.si 02/527 17 06 SI-50604 POSAVSKI MUZEJ BREŽICE Knjižnica Cesta prvih borcev 1 8250 Brežice maja.marincic@pmb.si http://www.pmb.si SI-50477 PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Specialna knjižnica Prešernova 20, p. p. 290 1001 Ljubljana - poštni predali biblioteka@pms-lj.si 01/241 09 44 http://www.pms-lj.si/si/o- muzeju/knjiznica; http://www.pms- lj.si/si/o-nas/osebje-in- oddelki/knjiznica SI-50133 BOGOSLOVNO SEMENIŠČE Semeniška knjižnica Dolničarjeva 4 1000 Ljubljana semeniska.knjiznica.lj@rkc.si 01/300 19 53, 031 843 341 http://semenisce.si/semeniska- knjiznica SI-50096 SLOVENSKA KINOTEKA Knjižnica Metelkova 2 a 1000 Ljubljana knjiznica@kinoteka.si 01/434 25 29 http://www.kinoteka.si/knjiznica SI-51160 SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja Metelkova 2 1000 Ljubljana knjiznica@etno-muzej.si 01/300 87 66, 01/300 87 65 http://www.etno- muzej.si/sl/lokacije/knjiznica SI-50134 SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT Knjižnica Mestni trg 17 1000 Ljubljana katarina.kocijancic@slogi.si 01/241 58 04 http://www.slogi.si/knjiznica/ SI-50132 TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Knjižnica Tržaška cesta 2 1000 Ljubljana knjiznica@tms.si 01/251 54 05 http://www.tms.si SI-50136 103 TOLMINSKI MUZEJ Knjižnica Mestni trg 4 5220 Tolmin muzej@tol-muzej.si 05/381 13 60 http://www.tol-muzej.si SI-55199 UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR Knjižnica Strossmayerjeva 6 2000 Maribor andreja.podjavorsek@ugm.si 02/229 46 90 http://www.ugm.si SI-55191 ZASAVSKI MUZEJ TRBOVLJE Knjižnica ZMT Ul. 1. junija 15 1420 Trbovlje info@muzejZMT.si 030 203 101, 030 203 105 https://zasavski-muzej-trbovlje.si/ SI-55176 ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE, OE LJUBLJANA Knjižnica Tržaška 4 1000 Ljubljana andreja.bahar.mursic@zvkds.si; tajnistvo.lj@zvkds.si 01/241 07 14 http://www.zvkds.si/sl/knjiznica SI-0 ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE, OE PIRAN Knjižnica Trg bratstva 1 6330 Piran/Pirano vojka.pahor@zvkds.si 05/671 09 45 SI-0 ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE, RESTAVRATORSKI CENTER Knjižnica Poljanska 40 1000 Ljubljana knjiznica.rc@zvkds.si 01/234 31 84 http://www.zvkds.si SI-55814 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Knjižnica Mestni trg 27 1001 Ljubljana - poštni predali nika.urlep@zal-lj.si 01/306 13 01 zal@zal-lj.si SI-50131 AGENCIJA ZA ENERGIJO Knjižnica Strossmayerjeva 30 2000 Maribor knjiznica@agen-rs.si 02/234 03 44 http://www.agen-rs.si SI-55183 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Knjižnica Arhiva Republike Slovenije Zvezdarska ulica 1 1000 Ljubljana knjiznica.ars@gov.si, alenka.hren@gov.si 01/241 42 18 SI-50007 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Državnega zbora Šubičeva ulica 4 1000 Ljubljana knjiznica@dz-rs.si 01/478 97 30 https://www.dz- rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZ boru/ParlamentarnoPoslopje/Knjizni caInCitalnica SI-50183 DRŽAVNO ODVETNIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Knjižnica Šubičeva ulica 2 1000 Ljubljana Eva.Zmavc@gov.si 01/244 10 78 SI-55020 MESTNA OBČINA LJUBLJANA, MESTNA UPRAVA Knjižnica MOL Adamič Lundrovo n. 2 1000 Ljubljana bostjan.svajger@ljubljana.si 01/306 41 77 SI-55180 MINISTRSTVO ZA FINANCE Knjižnica Beethovnova 11 1001 Ljubljana - poštni predali knjiznica.mf@gov.si 01/369 64 06 SI-50069 MINISTRSTVO ZA KULTURO, DIREKTORAT ZA KULTURNO DEDIŠČINO Knjižnica in INDOK Maistrova ulica 10 1000 Ljubljana knjiznica.dkd@gov.si 01/400 79 63 https://www.gov.si/teme/specialna- knjiznica-za-podrocje-varstva- kulturne-dediscine/ SI-50169 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Služba za prevajanje in lektoriranje ter informacijsko- knjižnično dejavnost Štefanova 2 1000 Ljubljana library.mnz@gov.si 01/514 72 30 https://www.gov.si/drzavni- organi/ministrstva/ministrstvo-za- notranje-zadeve/o- ministrstvu/sekretariat/s/specialna- knjiznica/ SI-50067 104 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Knjižnično-informacijski in založniški center Vojkova 55 a 1000 Ljubljana kic@mors.si 01/471 27 96 http://dk.mors.si SI-50146 MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Diplomatska knjižnica Prešernova cesta 25 1000 Ljubljana library.mzz@gov.si 01/478 20 72 https://www.gov.si/drzavni- organi/ministrstva/ministrstvo-za- zunanje-zadeve/o- ministrstvu/sekretariat/sluzba-za- dokumentacijo-in-tajne- podatke/diplomatska-knjiznica/ SI-55150 MINISTRSTVO ZA FINANCE, FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE, GENERALNI FINANČNI URAD Informacijsko-knjižnični servis Šmartinska cesta 55 1000 Ljubljana katarina.smrkolj@gov.si 01/478 38 23 SI-55817 SLOVENSKI INŠTITUT ZA STANDARDIZACIJO Knjižnica Šmartinska cesta 152 1000 Ljubljana knjiznica@sist.si 01/478 30 66 http://www.sist.si SI-55182 USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Knjižnica Beethovnova 10 1000 Ljubljana knjiznica@us-rs.si 01/477 64 36 SI-50157 VLADA RS, SLUŽBA VLADE ZA ZAKONODAJO Knjižnica Mestni trg 4 1000 Ljubljana knjiznica.svz@gov.si 01/239 67 64 SI-55170 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Centralna pravosodna knjižnica Tavčarjeva 9 1000 Ljubljana knjiznica.vsrs@sodisce.si 01/366 42 82 http://www.sodisce.si/sodisca/centr alna_pravosodna_knjiznica/ SI-50158 UNIVERZA V LJUBLJANI, EKONOMSKA FAKULTETA, EKONOMSKI DOKUMENTACIJSKI CENTER Evropski dokumentacijski center (EDC) Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana edc@ef.uni-lj.si 01/589 25 95 http://www.ef.uni-lj.si/edc SI-51116 GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE Knjižnica Dimičeva ulica 14 1000 Ljubljana knjiznica@geo-zs.si 01/280 97 33 http://www.geo-zs.si/ SI-50155 INSTITUT INFORMACIJSKIH ZNANOSTI Knjižnica Prešernova 17 2000 Maribor knjiznica@izum.si 02/252 03 89 httsp://www.izum.si/knjiznica SI-50342 INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR Knjižnica Bogišićeva ulica 8 1000 Ljubljana icp@icp-lj.si 01/200 28 00 http://www.icp-lj.si SI-50115 INŠTITUT ZA EKONOMSKA RAZISKOVANJA Knjižnica Kardeljeva pl. 17 1000 Ljubljana knjiznica@ier.si 01/530 38 76 http://www.ier.si SI-50103 INŠTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE Specialna knjižnica Lepi pot 11 1001 Ljubljana - poštni predali knjiznica@imt.si 01/470 18 60 http://www.imt.si/specialna- knjiznica-imt/ SI-50111 INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI Knjižnica Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana inst.crim@pf.uni-lj.si 01/420 32 42 http://www.inst-krim.si SI-50013 INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA Specializirani INDOK center s knjižnico Erjavčeva 26 1000 Ljubljana cobissinvlj@guest.arnes.si 01/200 18 80, 01/200 18 75 http://www.inv.si SI-50101 105 INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino Privoz 11 1000 Ljubljana knjiznica@inz.si 01/200 31 32 https://www.inz.si/sl/Knjiznica/ SI-50112 INŠTITUT ZA RUDARSTVO, GEOTEHNOLOGIJO IN OKOLJE Knjižnica IRGO Slovenčeva 93 1000 Ljubljana knjiznica@irgo.si; info@irgo.si 01/560 36 00 www.irgo.si SI-50235 KEMIJSKI INŠTITUT Knjižnica Hajdrihova 19 1000 Ljubljana knjiznica@ki.si 01/476 03 03, 01/476 02 87 http://www.ki.si/knjiznica SI-50110 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Knjižnica in INDOK Hacquetova ulica 17 1000 Ljubljana knjiznica@kis.si 01/280 51 48 http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web SI-50104 LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD D. D. Knjižnica Verovškova ul. 64 1000 Ljubljana danijela.sujica@luz.si 01/360 24 00 http://www.luz.si SI-50092 PEDAGOŠKI INŠTITUT Knjižnica Pedagoškega inštituta Gerbičeva 62 1000 Ljubljana pi.knjiznica@pei.si 01/420 12 46 http://www.pei.si SI-50027 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Biblioteka SAZU Novi trg 5/I 1000 Ljubljana sazu-biblioteka@zrc-sazu.si 01/470 62 45 http://www.sazu.si/biblioteka.html SI-50100 URBANISTIČNI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE Knjižnica in INDOK služba Trnovski pristan 2 1000 Ljubljana knjiznica@uirs.si 01/420 13 31 http://www.urbinstitut.si SI-50212 ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Knjižnica ZRS Garibaldijeva 1 6000 Koper/Capodistria knjiznica@zrs-kp.si 05/663 77 04 http://www.zrs- kp.si/index.php/research- 2/knjiznica/ SI-51124 UNIVERZITETNA KLINIKA ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO GOLNIK Knjižnica Klinike Golnik Golnik 36 4204 Golnik knjiznica@klinika-golnik.si 04/256 93 80 https://www.klinika- golnik.si/strokovna-javnost/o- raziskavah SI-50294 NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Knjižnica Trubarjeva 2 1000 Ljubljana knjiznica@nijz.si 01/244 15 43 http://www.nijz.si SI-50209 ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA Strokovna knjižnica za onkologijo Zaloška cesta 2 1000 Ljubljana knjiznica@onko-i.si 01/587 93 73 https://www.onko- i.si/strokovna_knjiznica/ SI-50085 SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Medicinska knjižnica Oblakova ulica 5 3000 Celje knjiznica@sb-celje.si 03/423 36 65 SI-50405 SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO Knjižnica Šmihelska cesta 1 8000 Novo mesto knjiznica@sb-nm.si 07/391 66 77 www.sb-nm.si SI-55009 UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR Medicinska knjižnica Maribor Ljubljanska ulica 5 2000 Maribor medknj.mb@guest.arnes.si 02/320 20 66 http://www.ukc-mb.si SI-50315 106 UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE - SOČA Strokovna knjižnica Linhartova 51 1001 Ljubljana - poštni predali knjiznica@ir-rs.si 01/475 84 49 http://www.ir-rs.si/sl/Knjiznica/ SI-50017 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO Specialna knjižnica Šlajmerjeva 6 1000 Ljubljana roman.cerne@ztm.si 01/543 82 43 SI-50119 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE INDOK dejavnost Miklošičeva cesta 24 1000 Ljubljana DI@zzzs.si 01/307 72 38, 01/307 75 41 http://www.zzzs.si/zbirke SI-51131