Velika ljubezen.
1 ekoč je tekel Milanček črez ulico. Nakrat je pridrdral voz, Milanček se je spodtaknil ter je padel; kolo pa mu je zlomilo nogo. Reveža so prenesli domov. A mati njegova je bila bolna, in ko je začula stokanje sinčka, je prestrašena vprašala, kaj se je zgodilo. »Nič, mamica«, je odgovoril sinko. Od tistega trenotka pa je deček prenehal ječati ter ni niti črhnil ves čas, dokler mu niso zavezali zlomljene noge. »Ali te ne boli zelo?« ga je vprašal zdravnik. — »Zelo, zelo me boli«, je odgovoril deček šepetaje, »a nečem, da bi mama to vedela, ker bi se preveč žalostila.« In trpel je molče.                                          Volper