Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. b. b. Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Posamezni izvod 1.50 šil., mesečna naročnina 5 šilingov Letnik XXV. Celovec, petek, 6. februar 1970 Štev. 5 (1439) Zveza slovenskih organizacij na Koroškem k volitvam 1970 Trikrat bomo letos pozvani na volitve: # 22. februarja bomo volili deželni zbor; # 1. marca bodo državnozborske volitve; # 26. aprila bo glasovanje o bodočih zastopstvih v občinah. 'Pri občinskih volitvah gre za specifične krajevne probleme in slehernemu občanu poznane osebnosti, vsled česar -morejo o teh volitvah odločati le krajevni funkcionarji v sodelovanju z občani samimi. Glede sodelovanja pri deželno- in državnozborskih volitvah pa sta Nadzorni in Upravni Zvesti tradiciji tesnega sodelovanja z delovnimi množicami In v smislu svoje narodno-poli-tične koncepcije, da se kot narodnostna skupnost ne smemo izločevati iz splošnega družbenega dogajanja v deželi in državi, marveč motamo zavestno soodločati pri oblikovanju politične volje, ne smemo stati ob strani. Zlasti tokrat ne, ko gre za življenjske odločitve glede bodočega razvoja avstrijske družbe in zagotovitve socialnega ter gospodarskega napredka tudi malega delovnega človeka v industrijski družbi novega desetletja. Po napovedih gospodarskih strokovnjakov se bo kmečko-gospodarska struktura že v prihodnjih letih tako spremenila, da bo ostala samostojna le še vsaka tretja kmetija. Vsi drugi si bodo morali poiskati drugo eksistenco, to se pravi v naši stvarnosti, da se bodo -morali zaposliti in ne bodo več samostojni. Ce torej nočemo zaiti v nevaren socialni geto, se moramo v tej perspektivi le še bolj povezati s širokimi plastmi avstrijskega delovnega prebivalstva, s katerim nas že danens vežejo podobni pogledi na svet in življenje in zlasti sorodni gospodarski in socialni interesi, kakor pridejo do izraza odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na svojih skupnih sejah dne 11. novembra in dne 9. januarja 1970 po temeljiti presoji narodno-političnega razvoja naše narodnostne skupnosti v pretekli zakonodajni dobi in trenutnega narodnega in splošnega političnega stanja soglasno sklenila poziv slovenskim volivcem na Koroškem naj pri deželnozborskih volitvah dne 22. februarja in pri državnozborskih volitvah dne 1. marca glasujejo za tudi v novem, modernem ter v bodočnost usmerjenem gospodarskem in socialnem programu Socialistične stranke Avstrije. Na drugi strani pa je Avstrijska ljudska stranka (OVP), stranka gospodarsko močnih industrialcev, veleposestnikov in trgovcev ter razumljivo v prvi vrsti tem služi tudi njena gospodarska politika. Toda ne samo na gospodarskem področju koroški Slovenci z OVP ne moremo najti skupnega jezika; izkušnje zadnjih petih let -so pokazale, da OVP tudi drugače nima nobenega razumevanja za življenjske težnje našega ljudstva. Kar je bilo namreč do sedaj storjenega pozitivnega v korist naše slovenske narodnostne skupnosti — ustanovitev slovenske gimnazije, delna poprava škode slovenskim izseljencem, finančna podpora za namene slovenske manjšine kot odškodnina za utrpelo škodo v času nacizma, stalni kontakti predsavnikov zvezne in deželne vlade z zastopniki manjšine — vse to je bilo doseženo, dokler je sedanji predsednik socialistične stranke dr. Kreisky kot tedanji zunanji minister odgovarjal za manjšinske zadeve v zvezni vladi. Odkar ,pa je prevzel to pristojnost v svoje roke zvezni kancler sam, se kljub slovesnim obljubam ni zgodilo ničesar več -in je bil v zadnj-ih petih letih le en sam kontaktni razgovor, na katerem je bila iznešena nesprejemljiva zamisel, da naj bi posamezne občine same potom glasovanja odločale o -reševanju ali nereševa-nju določil člena 7 državne pogodbe. Na prošnje po nadaljevanju kontaktnih razgovorov pa n-rti odgovora nismo prejeli. Pa tudi v deželi OVP za naše težnje ni pokazala zanimanja in še manj razumevanja; nasprotno je njen tisk, kadar je le mogel, zavzel stališče proti naši narodnostni skupnosti. To tudi ni čudno, če vemo, da so biti -izvedenci za slovensko manjšino v deželnem odboru OVP po vrsti Albin Petschnig, -nato dr. Hans Sfeinacher, za njiim predsednik „vin-dišarjev” dr. Valentin Einspieler -in danes dr. VVolfga-ng Mayrhofer. Kdor iskreno in pošteno ocenjuje razvoj, tudi danes ne more trditi, da se je stališče OVP do našega ljudstva spremenilo. Nasprotno imamo danes opraviti z združeno desnico, ker je, kakor znano, FPO sklenila, da bo po volitvah podpirala edinole OVP. Podpora OVP torej pomeni hkrati podporo FPO, to pa je podporo tistim, ki na 'Koroškem vedno spet rovarijo proti pomiritvi v deželi. Ob teh ugotovitvah in še posebej ob dejstvu, da je Socialistična stranka Avstrije zagotovila, da bo v nadaljevanju svoje pomirjevalne politike izpolnjevala obveznosti do manjšine, ter je postavila na svojo listo za deželni zbor tudi zavedne člane naše narodnostne skupnosti in to ne le na brezizgledna mesta, smo v trdnem zaupanju v zrelost našega človeka prepričani, da bo pretežna večina slovenskih volivcev sledila našemu pozivu ter pri deželnozborskih in pri državnozborskih volitvah glasovala za Socialistično stranko Avstrije — SPO Socialistično stranko Avstrije Socialistična stranka pozdravlja podporo ZSO Na sporočilo ZSO, da bo pozvala slovenske volivce na Koroškem, naj pri deželnozborskih in državnozborskih volitvah glasujejo za Socialistično stranko Avstrije, je deželno vodstvo SPO naslovilo na Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem pismo, v katerem med drugim pravi: „Z velikim zadovoljstvom smo vzeli na znanje, da je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem soglasno sklenila pozvati koroške Slovence, naj pri deželnozborskih volitvah 22. februarja in pri državnozborskih volitvah 1. marca glasujejo za Socialistično stranko Avstrije. To dejstvo ocenjujemo kot dokaz zaupanja za politiko naše stranke, pa tudi kot priznanje za naša učinkovita prizadevanja v tej deželi, da izvajamo resnično in priznano pomirjevalno politiko. Ob tej priložnosti naj bo z r.rše strani zagotovljeno, da se bomo kot stranka tudi v bodoče prizadevali za nadaljevanje naše dosledne politike, pri čemer naj bo v to politiko vključeno tudi dejstvo, da bomo izpolnjevali nam naložene obveznosti do manjšine." Komisija sr Slovenije za mednarodne odnose: Matična domovina ima dolžnost in pravico podpirati manjšino v njenem boju za enakopraven položaj in vsestransko zaščito V Ljubljani je prejšnji teden zasedala komis-ija skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose ter •Med drugim zelo obširno razpravljala o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo. Pri tem so ugotovili, da so Se stik-i med obema državama v *c*dnjem času okrepili tako na gospodarskem kakor tudi kulturnem Področju, kar velja zlasti za Slovenijo ter -sosednji deželi Koroško «1 Štajersko, da pa vendar še niso bile izrabljene vse možnosti. Posebno na območju obmejnih pokrajin so poleg turizma možnosti tudi v različnih oblikah kooperacije ''n so bili člani komisije mnenja, da bi se primeru Tesnilke iz Medvod, ki je odprla obrat v Šmihelu pri Pliberku, 'lahko pridružile tudi večje Slovenske tovarne. Močnejša prisotnost slovenskega gospodarstva na Koroškem — je bilo poudarjeno na seji komisije — bi pomenila tudi nov moment v položaju slovenske manjšine, ki je v *odnjem času podvržena močnemu gospodarskemu razslojevanju In s t*m gospodarski emigraciji. -Posebna skupina, ki jo bodo ustanovili bri gospodarski zbornici Slovenije, bo v bodoče proučevala prav take Možnosti slovenskega gospodarstva. Komisija se je posebno obširno bavila s položajem slovenskega življa na Koroškem. Ugotovili -so, da je politika dobrega sosedstva in sodelovanja najbolj ustrezna, ker se v njej ustvarja ugodno ozračje za urejanje odprtih manjšinskih vprašanj. Poudarjeno je bilo, da Slovenija kot matična domovina in Jugoslavija kot matična država nimata le pravice, marveč tudi dolžnost podpirati manjšino v njenem boju za enakopraven položaj in vsestransko zaščito. Med razpravo je bilo ugotovljeno, da je slovenski živelj na Koroškem podvržen, podobno kot vse prebivalstvo dežele, tokovom in spremembam v gospodarskih strukturah. Zato se postavlja kot temelj neposrednih vprašanj nadaljnjega obstoja koroških Slovencev vprašanje, kako zagotoviti gospodarske temelje njihovega obstoja in razvoja. V tej smeri — je bilo naglašeno — mora delovati pomoč, ki jo je koroškim Slovencem kot delu slovenskega narodnega telesa dolžna nuditi matična domovina. To tem bolj, ker se proces raznarodovanja danes izvaja prav z gospodarskimi sredstvi. „Zato tudi spričo dobrih odnosov, ki obstajajo med Jugoslavijo in Avstrijo, ne gre zapostavljati nerešenih vprašanj koroških Slovencev." Slovenska javnost mora dosti bolj konkretno spoznati položaj slaven- Nad 5milijonov volivcev Število volilnih upravičencev pri letošnjih državnozborskih volitvah v Avstriji dne 1. marca znaša okroglo 5,042.700, to je za 3,1 odstotka več kot pri zadnjih državnozborskih volitvah leta 1966. V primerjavi z letom 1966 se je število volilnih upravičencev najbolj povečalo na Solnograškem, in sicer za 7,43 °U. Na Predarl-skem je število naraslo za 6,41 °/o, na Koroškem za 6,22 °/o, na Tirolskem za 6,13 °lo, na Zgornjem Avstrijskem za 4,38 °/o, na Štajerskem za 4,01 °/o, na Gradiščanskem za 3,4 °/t, na Nižjem Avstrijskem za 2,1 °!o in na Dunaju samo za 0,11 °/o. Pri državnozborskih volitvah leta 1966 je volilna udeležba znašala okroglo 94 odstotkov. skega življa v zamejstvu, je dejal eden izmed udeležencev razprave, kajti pri naši manjšini nikakor ne gre za nekakšne etnične skupine, marveč za dele slovenskega narodnega telesa, ki so bili po prvi svetovni vojni odrezani od matice. Ne smemo tudi pozabiti dejstva, da se je 'slovenski človek, ki je danes ostal v Avstriji in Italiji, med drugo svetovno vojno sam osvobodil izpod fašizma v skupnem protifašističnem boju. „Našo podporo manjšini in njenim upravičenim zahtevam moramo zato uresničevati brez slehernih kompleksov, seveda tudi brez zaostrovanja odnosov, toda vedno odločno in samozavestno, ker to ni le naša dolžnost, marveč tudi pravica." Na seji komisije so govorili tudi o dvojezičnem šolstvu v Pomurju, ki je vzbudilo lani v slovenski in mednarodni javnosti različne odmeve. Ugotovili iso, da je mogoče govoriti o določenih tehnično-orga-nizacijskih težavah pri -pouku v dveh jezikih, da pa je osnovno načelo neizpodbitno, saj priznava na ozemlju, kjer živita dva naroda, oba enakopravno. Tudi prisotna zastopnika obeh narodnosti iz Pomurja sta povedala, da je mogoče pouk -sicer izboljšati, ni pa se mogoče odpovedati dvojezičnemu pouku kot načelu. Komisija se je zavzela za temeljito proučitev položaja dvojezičnega šolstva v Pomurju z vseh vidikov, vendar ne z namenom odpraviti tako šolstvo, marveč z namenom izboljšati in izpopolniti ga. Katere stranke se potegujejo za, glasove Na ipodlagi vloženih volilnih predlogov oziroma kandidatnih list je razvidno, da se bodo pri letošnjih državnozborskih volitvah potegovale za glasove naslednje stranke: V vseh 25 volilnih okrožjih Avstrije kandidirajo Avstrijska ljudska stranka (OVP), Socialistična stranka Avstrije (SPO), Svobodnjaška stranka Avstrije (FPO) in Komunistična stranka Avstrije (KPO). Poleg teh sta v nekaterih volilnih okrožjih vložili svoje volilne predloge tudi še Demokratično-napredna stranka (Olah) -in Nacionalno-demokratična stranka (NDP). Na Koroškem se bo pri državnozborskih volitvah 1. marca potegovalo za glasove pet strank, in sicer (vrstni red po uradni glasovnici) Socialistična stranka Avstrije (SPO), Ljudska stranka Avstrije (OVP), Svobodnjaška stranka Avstrije (FPO), Komunistična stranka Avstrije (KPO) in Demokratično-napredna stranka (DFP). Pri deželnozborskih volitvah na Koroškem 22. februarja pa bodo volivci imeli možnost izbire le med štirimi strankami. Za te volitve so namreč postavile svoje kandidate Socialistična stranka Avstrije (SPO), Ljudska stranka Avstrije (OVP), Svobodnjaška stranka Avstrije (FPO) in Komunistična stranka Avstrije (KPO). Doslej so imele te stranke v deželnem zboru naslednje število poslancev: SPO 18, OVP 12, FPO 5 in KPO 1. V nedeljo 22. februarja bo na volišču padla odločitev, kako bo v bodoče izgledalo razmerje sil v deželnem zboru in s tem usmeritev deželne politike. Med Avstrijo in Sovjetsko zvezo ugodnejši pogoji za gospodarsko sodelovanje V petek minulega tedna sta sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev in avstrijski minister za trgovino, obrt in industrijo Mitterer na Dunaju podpisala trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Sovjetsko zvezo, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 1971. Trgovinska pogodba, katere veljavnost je določena na pet let, ima svojo bistveno značilnost v tem, da v avstrijsko-sovjetski trgovini zagotavlja prehod od sedanjega bilateralnega sistema na multilateralni. Sedanjo kontingentirano blagovno menjavo bo v prihodnjem letu zamenjala sproščena trgovina med obema državama. Ravnala se bo po skupno določenih perspektivah. predele", 'je dejal njen predsednik Schmitz, „ki je v skladu z mednarodno veljavo šilinga. Vsak primer odprave omejitev v trgovini in v plačilnem sistemu je doslej krepil avstrijsko gospodarstvo in vrednost šilinga. Istočasno pa je olajšal izravnavo avstrijske plačilne bilance." ZA POGAJANJA O ZEMELJSKEM PLINU JE PRISTOJNA ITALIJA Kakor je ob podpisu nove trgovinske pogodbe izjavil minister Patoličev, bo po podpisu pogodbe prihodnje leto Sovjetska zveza tudi v trgovini z Avstrijo prešla od svojega običajnega cleorinškega sistema v zunanji trgovini na multilateralni sistem. Po lem sistemu je doslej trgovala le s Francijo, Italijo in Veliko Britanijo. Avstrija je torej sedaj četrta država, s katero bo Sovjetska zveza trgovala sicer še vedno po nekoliko dirigiranem, vendar bistveno sproščenem sistemu. Taka sprostitev obeta nov razmah avsfrijsko-sovjetske trgovine, katerega so doslej hromili v naprej določeni kontingenti. Možnosti razmaha lahko ocenimo na primeru italijamsko-sovjetske trgovine in sodelovanja na gospodarskem, tehničnem in znanstvenem področju, katerega bistvena sadova sta italijansko sodelovanje na razvoju sovjetske avtomobilske industrije in sporazum o sovjetsko-italijanskem Kmetijstvo leta 2000 plinovodu od Bratislave v Italijo in naprej v druge države. Mešana komisija za gospodarsko, tehnično in znanstveno sodelovanje med Avstrijo in Sovjetsko zvezo, ki se ije načelno sporazumela za novo trgovinsko pogodbo, je dotočita kretnice za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja naše države s Sovjetsko zvezo. Določila pa jih je tudi za razvoj gospodarskih odnosov Avstrije z ostalimi vzhodnoevropskimi deželami, katerih gospodarska dejavnost stoji pod vplivom Sovjetske zveze. Izgleda, da se bo v prihodnje tudi obseg trgovine z njimi lahko povečal. Vsekakor pa ima našo država s to pogodbo v trgovini s Sovjetsko zvezo ugodnejše pogoje, kot jih ima Zvezna republika Nemčija kot najresnejši konkurent vseh zahodnoevropskih dežel v mednarodni trgovini in blagovni izmenjavi. Avstrijska narodna banka je bita prva, ki je novo trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Sovjetsko zvezo pozdravila. „To je velik na- LANI V JUGOSLAVIJI: Ob priložnosti avstrijsko-sovjetskih razgovorov na Dunaju je bilo tudi govora o sov-jetsko-italijanskem plinovodu, glede katerega sta se omenjeni deželi pred kratkim sporazumeli. Kakor je s tem v zvezi izjavil sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev, bo plinovod speljan od Bratislave preko Avstrije v Italijo, torej bo speljan preko Koroške. Italija bo vendar plin sprejela že na avstrijsko-češkostovaški meji. Zato bosta vprašanje, koko bo speljan plinovod, morali rešiti Avstrija in Italija. Obe deželi bosta morali rešiti tudi problem financiranja gradnje naftovoda ter vprašanje, v koliki meri in kje bo Avstrija krila svoje potrebe po zemeljskem plinu iz tega plinovoda. 'Po podpisu avstrijsko-sovjetskega sporazuma glede trgovinske pogodbe med državama se je sovjetski minister za zunanjo trgovino podal v Zvezno republiko Nemčijo, kjer je 1. februarja podpisal sporazum o dobavah sovjetskega zemeljskega plina v Zvezno republiko Nemčijo. Skupina strokovnjakov iz Amerike in drugih dežel je pripravila obsežno poročilo, v katerem so nanizali predvidevanja o kmetijstvu leta 2000. Pri tem so se opirali na že znane znanstvene in tehnične izsledke, ki so v rabi že na drugih področjih. Kmetijstvo je po mnenju strokovnjakov zelo zapleteno področje, toda nova tehnologija lahko spremeni značilnosti kmetijske proizvodnje in doprinese k rezultatom, kakršne si težko predstavljamo. Pravijo, da bo mehanizacija kmetijstva v bodoče se močno napredovala. Traktorje brez voznikov bodo upravljali elektronski računalniki, njihovo premikanje pa bodo beležile radarske postaje, kot že danes spremljajo polete letal. Krave bodo dajale štirikrat več mleka kot danes, poleg tega pa bodo kemiki pridobivali tudi umetno mleko neposredno iz rastlin. Za razvoj sposobne jajčne celice bodo presajali iz boljših krav v slabše, kar bo omogočilo, da bodo lahko najboljše krave matere tisočerih telet, medtem ko jih danes v povprečju od njih dobimo le deset. Za popolno reguliranje rastnih razmer bodo zgradili plastične ali steklene kupole, ki bodo pokrivale po pet ali tudi več hektarov površine. Rast bodo usmerjali avtomatsko; s pritiskom na gumb bodo zagotovili rastlinam najprimernejšo svetlobo, dovolj vode in najugodnejše razmerje rastlinskih hranil. Današnja koruzna polja bodo odstopila mesto novim, gosto zasejanim rastlinam, ki bodo rasle v obliki borovih dreves. Pridelki koruze bodo 300 ali še več stotov po hektaru. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo število prebivalcev na zemlji povečalo v tridesetih letih za toliko, kolikor se je povečalo prej v milijonu let. Zato bo treba računati na povečanje hrane, še posebej zato, ker že dandanes marsikje vlada lakota. Hektarski pridelek pšenice naj bi se od današnjega povprečja 20 stotov povečal leta 2000 na 200 stotov, pridelek soje od sedanjih 700 kg na 20 ton, pridelek živalske krme pa od sedanjega povprečja 7,5 tone na 75 ton po hektaru. Dosegli naj bi 13.500 litrov mleka po kravi nasproti današnjim 3600 litrom na leto; prav tako naj bi se povečala tudi prireja mesa pri pitanem govedu. Nov sistem kmetijstva se bo moral osloniti tudi na druga področja predelovanja hrane; iz morja bi pridobivali beljakovine in olja, kot danes dobivamo govedino iz trave. Po mnenju strokovnjakov kaže, da v svetu prihodnosti ne bo treba gladovati, če bomo začeli takoj uresničevati nove načrte v kmetijstvu. Predvidevanja so na prvi pogled morda neuresničljiva. Toda treba se je spomniti, da tudi pred dvemi desetletji niso mogli slutiti sprememb, ki so danes že vsakdanjost. In tako bo čez trideset let tudi današnje kmetijstvo izgle-dalo zastarelo, ko bo hiter napredek znanosti in tehnike prinesel nove rešitve. Po mnenju strokovnjakov so njihove za današnjega človeka morda še precej fantastične napovedi vsekakor uresničljive. Pri tem pa seveda ni pričakovati, da bodo nove rešitve postale takoj tudi že last vsega sveta. Upoštevati moramo nasprotja v sodobnem svetu, v katerem tudi znanost in tehnika pomenita moč, s katero razvitejši svet lahko obvladuje manj razvita področja. Rekorden pridelek sadja Podatki, ki jih je objavil zvezni zavod za statistiko, kažejo, da so v Jugoslaviji lani pridelali dosti več sadja in povrtnin kot v prejšnjih letih. Zato ugotavljajo, da je bilo lani plodno leto, bogatejše od predhodnega, kar zadeva vrsto kmetijskih pridelkov, predvsem pa sadje; pridelek sliv, jabolk, hrušk in grozdja je bil takšen, kot ga že niso več zabeležili od leta 1939 naprej. Na 15.955 jablanah so pridelali 482.828 ton jabolk. Največje količine so obrali v Srbiji, potem v Sloveniji in na Hrvatskem. Pridelek hrušk s 7653 dreves je dosegel dobrih 111.000 ton. Večji kot kdajkoli je bil tudi pridelek sliv, ki je znašal nekaj nad 1,292.000 ton. Proizvodnja grozdja je znašala 1,499.000 ton; poleg potrošnje v svežem stanju so bile znatne količine porabljene za predelavo, tako da je bilo pridelanega 7,059.700 hi vina in 510.500 hi tropinovca. Iz sliv pa je bilo skuhanega 1,627.800 hi žganja. Proizvodnja koruze je lani znašala 7,816.000 ton, kar je 11 #/o več kot v letu poprej, to pa kljub temu, da so bile površine pod koruzo manjše, kajti doseženi so bili visoki donosi, ki so znašali tudi po 59,1 q na ha. Družbeni sektor kmetijstva je pridelal 1,259.000 ton koruze, na individualnem sektorju pa so je pridelali 6,575.000 ton. Sladkorne pese so na površini 95.000 ha pridelali 3 milijone 637.000 ton, to je za 25 °/o več kot leta 1968. Hektarski donos je bil na površinah družbenih gospodarstev znatno višji kot na zasebnih kmetijah. Največ sladkorne pese so pridelali v Vojvodini, kjer je proizvodnja znašala več kot 2 milijona ton. Pridelek sončnic je na 219.000 ha znašal 390,130 ton, kar pomeni nasproti letu 1968 povečanje za 26 %>. Daleč največje količine semena sončnic so pridelali v Vojvodini, ki je sama dala 318.000 ton. Konoplje je bilo lani pridelane 83.222 ton in tobaka 43.800 ton, medtem ko je pridelek lucerne dosegel več kot 2 milijona ton, pridelek detelje nad 1.113.000 ton ter pridelek koruze za krmo dobrih 966 tisoč ton. Tudi povrtnin so pridelali lani znatno več kot leta 1968: pridelek krompirja je znašal 3,144.174 ton, fižola so dobili 191.756 ton, čebule 211.999 ton, graha je bilo pridelanega 15.861 ton, zelja in ohrovta 610.605 ton in paradižnika 328.448 ton. V vseh povrtninskih kulturah vodi po doseženih pridelkih Srbija, le pri krompirju sta se uspešneje mogli uveljaviti tudi Slovenija in Hrvatska, ki sta ga pridelali 652.200 oziroma 952.038 ton. Koliko pojemo Avstrijci Za obdobje 1968-69 je bilo ugotovljeno, da je potrošnja živil v Avstriji v primerjavi z letom poprej povprečno na prebivalca precej narasla. Za posamezna živila navaja tozadevna statistika naslednje podatke. Poraba zelenjave se je dvignila povprečno na prebivalca od 68,3 na 70 kg, poraba maščob in olja je narasla od 23,6 na 24,7 kg (pri presnem maslu od 5,7 na 6 kg, pri žival- Dnevno 500 avtomobilov Svetovno znana tovarna avtomobilov Škoda na Češkoslovaškem je lani obhajala svoj 75-letni jubilej, in sicer v znamenju novih delovnih uspehov. Za svoje jubilejno leto je dala tovarna na trg tri nove modele: Škoda 100, Škoda 100L in Škoda 110L ter modernizirani „Octavia combi caravan". Drugi zelo pomemben uspeh v jubilejnem letu pa so stari Škodovi zavodi zabeležili s tem, da so znatno povečali svojo proizvodnjo, namreč od prejšnjih 300 na 500 do 550 avtomobilov dnevno. Letna proizvodnja omenjene tovarne znaša okoli 120.000 avtomobilov. Od te proizvodnje gre kakih 55 odstotkov na inozemsko tržišče širom po svetu. skih maščobah od 8,6 na 9 kg in pri rastlinskih maščobah od 10,7 na 11,2 kg), poraba mesa pa se je povečala skoraj za 2 kg ter je znašala povprečno na osebo 68,5 kg (pri govedini porast od 17,9 na 18,5 kg, pri svinjskem mesu od 33,3 na 34,2 kg in pri perutnini od 7,2 na 7,8 (kg, medtem ko je pri teletini padla od 3,1 na 2,9 kg). Poraba mleka je pri letni potrošnji 135,9 kilograma na osebo ostala skoraj na isti višini kot leto poprej; isto velja tudi za smetano, katere potrošnja je znašala 2,4 kg na osebo, poraba sira pa je nazadovala od 4 na 3,80 kg. Prav tako je nazadoval tudi ‘konzum pri krompirju, in sicer od 75 na 73,4 kilograma na prebivalca. Čeprav navedeni podatki ne morejo nuditi popolne slike, kljub temu kažejo nekaj zanimivih vidikov. Predvsem je iz teh navedb razvidno, da je poraba pri tistih živilih, ki so posebno draga (na primer telečje meso, sir in podobno), v omenjenem obdobju nazadovala, medtem ko je povsod drugod narasla. Avstrijski potrošnik torej išče izhod pri cenejših živilih, da kljub temu doseže pri svoji prehrani potrebno kalorično vrednost. To vrednost so izračunali na 2990 kalorij povprečno na prebivalca in dan. posiROKeepsveal VATIKAN. — Papež Pavel VI. je zavrnil zahteve po ukinitvi celibata ter naglasil, da gre pri celibatu, torej določilu, ki prepoveduje duhovnikom ženitev, za pravilo, o katerem ne sme biti diskusije. S to odločitvijo je papež posredno odgovoril zlasti nizozemskim škofom, ki so podprli zahtevo svojih duhovnikov po razveljavitvi določila o celibatu. Papeževo zadržanje v tem vprašanju pa bo gotovo razburilo duhovnike tudi drugod, saj se zahteve po odpravi celibata širijo že po vsem svetu. WASHINGTON. — Ameriški predsednik Nixon je v poslanici članom kongresa, v kateri pojasnjuje proračun za novo finančno leto, ki se bo začelo 1. julija, zahteval podporo za svojo notranjo in zunanjo politiko. Med drugim je Nixon poudaril, da bo Amerika prvič v zadnjih dveh desetletjih porabila več sredstev iz proračuna z* »človekove potrebe" kot pa za narodno obrambo. Kot »najvažnejšo domačo potrebo" je omenil boj proti kriminalu in proti onesnaženosti zraka. Za vojaške potrebe pa bo Amerika kljub temu še vedno porabila 73,6 milijarde dolarjev. BUENOS AIRES. — V Argentini se je pripetila huda železniška nesreča, ki bo po svoji tragični bilanci prišla v zgodovino kot ena izmed najhujših. Blizu male postaje Benavide, 40 kilometrov od Buenos Airesa, je ekspresni vlak s hitrostjo 110 kilometrov na uro trčil v potniški vlak, poln izletnikov, ki so se vračali s svojega izleta ob koncu tedna. Po prvih podatkih je pri tej strašni nesreči zgubilo življenje okrog 200 ljudi, medtem ko je kakih 300 ljudi bilo poškodovanih. BANJALUKA. — Upravni odbor sklada za obnovo Banjaluke je med razpravo o programu del v letošnjem letu predvsem poudaril, da bo treba za okrog 7500 družin v porušenem mestu zagotoviti do prihodnje zime ustrezna stanovanja v obnovljenih stanovanjskih poslopjih in novih montažnih hišah. V letošnjem programu bo imelo prednost popravljanje hudo poškodovanih stanovanjskih hiš, hkrati pa bodo obnavljali in gradili tudi šole, zdravstvene u-stanove ter gostinske, trgovinske in druge gospodarske objekte. BONN. — Nedavni obisk zahodnonem-škega kanclerja Brandta v Parizu so v bonskih krogih ocenili kot »novo fazo" v odnosih med Bonnom in Parizom. Ta nova faza se je po oceni nekaterih komentatorjev začela zato, ker Francijo in Zahodno Nemčijo vodita novi osebnosti, kakor tudi zaradi tega, ker so se na prvem skupnem posvetovanju izognili vprašanjem, ki najbolj »žulijo". BEOGRAD. — Jugoslovanska nacionalna komisija za UNESCO bo v dneh od 1L do 15. maja organizirala v Hercegnovem 4. regionalno konferenco nacionalnih komi' sij balkanskih in sosednih držav. Poleg bal' . kanskih držav so na to konferenco povabili tudi Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Na I konferenci bodo med drugim razpravljali tudi o izkušnjah včlanjenih držav pri izvajanju stalnega izobraževanja in o njihovem prispevku k akciji UNESCO v mednarodnem letu izobraževanja. RIM. — V ponedeljek bo italijanski zunanji minister Aldo Moro odpotoval na uradni obisk na Madžarsko, kamor ga je povabil madžarski zunanji minister JanoS Peter. Moro bo prvi italijanski zunanji minister, ki bo po vojni obiskal Madžarsko. TOKIO. — Sovjetski državni predsednik Nikolaj Podgorni bo verjetno 9. aprila obiskal Japonsko, kjer naj bi se udeležil otvoritve svetovne razstave „Expo 70“ V Osaki. V japonskih političnih krogih menijo, da bi se Podgorni med petdnevnim bivanjem na Japonskem lahko sestal tudi s predsednikom japonske vlade Satom. ESSEN. — V znanem nemškem industrijskem središču Essenu so pred dnevi podpisali gospodarski sporazum med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki je edeO največjih sporazumov, kar jih je Zahodna Nemčija doslej sklenila. Zahodnonemšk® firme so se obvezale, da bodo konec tega leta dobavile Sovjetski zvezi 1,2 milijona ton jeklenih cevi velikega premera, ki bodo služile za plinovod čez Sibirijo, medtem ko bo konzorcij zahodnonemških bank zagotovil Sovjetski zvezi posojilo v višini 1,5 ' milijarde mark. Po drugi strani pa bo Sovjetska zveza do konca leta 1972 začela i*' važati v Zahodno Nemčijo letno po 50® milijonov kubičnih metrov naravnega -pl*' na, leta 1978 pa naj bi se ta izvoz povečal na 3 milijarde kubičnih metrov letno. LONDON. — Britanski minister za evropska vprašanja George Thomson je i*' javil, da bo Britanija še nadalje zahteval* izpustitev nacističnega vojnega zločinca RO' dolfa Hessa, nekdanjega Hitlerjevega n»' mestnika, ki je bil na procesu v Nurnbef' gu obsojen na dosmrtno ječo. Kazen je d® nedavnega prestajal v berlinski kaznilnic Spandau, od koder pa so ga zaradi zdravstvenega stanja prepeljali v britansko vojaško bolnišnico. % v-exvc/r\Aj2 kulturne drobtine Igralski ansambel v Brežah _____________________pripravlja 21. sezono poletnih iger 9 V Ljubljani je v 70. letu starosti umrl Mani in vsestransko plodni slovenski skladatelj Blaž Arnič, eden izmed vodilnih predstavnikov slovenske glasbene umetnosti. 9 Za novega direktorja Drame SNG v Ljubljani je bil imenovan Taras Kermavner, ki je s 1. februarjem tudi že prevzel to svoje odgovorno mesto kot vodja naj-ntarejiega in vodilnega slovenskega dramskega gledališča. 9 Specializirana organizacija Združenih narodov za znanost, kulturo in prosveto (UNESCO) je raziskovala sadove boja proti nepismenosti. Na podlagi ugotovitev v državah je prišla organizacija do zaključka, da je po zaslugi velikih naporov nicer padlo število nepismenih v odnosu na celotno prebivalstvo sveta, kljub temu Pa je po številu danes na svetu več analfabetov. 9 V študijski knjižnici v Mariboru so Pripravili razstavo o delu dveh pomembnih mož iz slovenske slovstvene zgodovine — koroškega literarnega in kulturnega delavca Antona Janežiča ter slovenskega Pesnika Simona lenka. 9 V času od 28. junija do 7. julija bodo v Kruševcu proslave 600-letnice mesta, ki Jih bodo povezali s proslavo 30-letnice v*tajo jugoslovanskih narodov. V okviru Proslav bodo tudi trije simpoziji domačih in tujih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s •rednjeveško zgodovino. Jugoslovansko dramsko gledališče pa bo ob tej priložnosti uprizorilo dramo o srednjeveškem •truševcu. 9 V Beogradu bo od 18. do 23. maja druga mednarodna konferenca o poklicni Vl9o)i likovnih umetnikov. Pričakujejo, da *° J® bo udeležilo okrog sto delegatov iz držav. Letos v tednih od 20. junija do 29. avgusta se bo na Petrovi gori v Brežah odvijata že 21. sezona poletnih iger, ki so si v dveh desetletjih pridobile sloves daleč preko domačega kraja ter so danes znane kot ena najboljših tovrstnih prireditev v Avstriji. Tudi za novo sezono je ansambel pod vodstvom arhitekta prof. Hannesa Sandlerja izbral dve uprizoritvi, ki bosta gotovo deležni splošnega priznanja številnih obiskovalcev, tako tistih, ki se navdušujejo predvsem za dramska dela, kakor tudi onih, ki dajejo prednost veseloigram. Na dramskem področju se bo ansambel v Brežah letos predstavil z novim komadom, to je »Hadrijan VII", ki ga je poistoimen- Upravni odbor sklada SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov je prejšnji teden razdelil sredstva za leto 1970 in s tem pravzaprav tudi odločil, kakšne nove slovenske filme bomo dobili letos. Pri svoji odločitvi je odbor upošteval predloge Društva slovenskih filmskih delavcev oz. njenih posebej imenovanih komisij, ki sta ocenili predložene projekte. Na podlagi teh sklepov bodo letos snemali tri celovečerne in štirinajst kratkih filmov, katerim je treba prišteti še štiri celo- skem romanu Fredericka Wilfiama Rolfeja priredil Peter Luke; na področju komedije pa bo iz lanskega repertoarja ponovil veseloigro »Bolha v ušesu" Georgesa Feydeaua, s katero je ansambel že lani zabeležil izreden uspeh. Z uprizoritvijo »Hadrijana VII." bodo igralci v 'Brežah postavili na oder komad, v katerem je govora o dogodkih, ki so aktualni tudi danes. Gre za izključitev iz semenišča ter za vzroke, ki so privedli do tega dogodka, in za posledice, ki jih je fe-ta imel. Okvir dogajanju pa daje razmeroma kratka doba vladanja papeža Hadrijana VII. Vsekakor tudi letošnja sezona na Petrovi gori obeta lepe uspehe. večerne filme iz lanske proizvodnje, ki lani iz raznih vzrokov niso bili posneti. Letošnji načrt predvideva snemanje naslednjih treh celovečernih filmov: Aleluja bo film o pravkar osvobojenih jetnikih koncentracijskega taborišča (torej posvečen 25-letnici zmage nad fašizmom), Zgodba o levu obeta postati dinamična filmska komedija, zlasti pa bo razveseljiva filmska obdelava Cankarjeve povesti Na klancu, saj bo to prvič, da bo veliki slovenski pisatelj našel pot na filmsko platno. Na področju kratkega filma je bilo predloženih kar 76 besedil, izmed katerih je komisija izbrala štirinajst del. Delovni naslovi kratkih filmov raznih zvrsti, ki bodo nastajali v letošnjem letu, so: Smrt petnajstletnika (po povesti Prežihovega Voranca), Projekt kamera (eksperimentalni film s prvinami fantastike), Rdeči plazilec (igrani film o fantu, ki čaka na srečanje z dekletom), Pygmalion (animirani film povezuje motiv Pygma-liona s humornim pogledom na sodobno potrošniško družbo), Črno in belo {eksperimentalni film iz likovnega sveta), Poslednji pešec (igrana anekdota o motorizaciji), Košarka 1970 (dokumentarni zapis svetovnega prvenstva), Rihard Jakopič (posnet bo ob veliki spominski razstavi slikarja), Športni funkcionar (burleska o strastni zaverovanosti v šport), Utrinki (eksperimentalni film), Ribič in riba (igrani film), Portret meniha (dokumentarni zapis o samostanu Pleterje in njegovem priorju), Venus import (meditacija o vplivu erotike) ter Borba za ravnotežje (filmski zapis o prvih otroških korakih in velikih korakih človeškega razuma). Pesnik Michael Guttenbrunner PO DOLGIH LETIH SPET BRAL V CELOVCU V okviru literarnega večera, ki ga je v modri dvorani celovškega Doma glasbe priredila Perkonigova družba, se je celovškim in koroškim poslušalcem po dolgih letih spet enkrat predstavil Michael Guttenbrunner, polnokrvni koroški oziroma avstrijski pesnik, dobitnik Traklove nagrade In avstrijske državne nagrade, torej umetnik, ki uživa danes tudi „uradno“ priznanje. Vendar temu ni bilo vedno tako: ravno Michael Guttenbrunner, ki kot človek in kot pesnik najostreje obsoja vsako krivico in nasilje ter se strastno upira sleherni zlorabi oblasti, se je moral dolgo in trdo boriti za priznanje, posebno v svoji ožji koroški domovini. Toda trde preizkušnje Michaela Guttenbrunner ja niso zlomile; ostal le — kakor ga je v uvodnem govoru predstavil prof. Helmut Scharf — angažirani pesnik, ki se bori proti laži in krivici, katerih je poln današnji svet. Zato je tudi najbolj prepričljiv v tistih pesmih, v katerih govori o raznih oblikah nasilja, o trpljenju malega odvisnega človeka, o želji človeštva po miru in sožitju; in najbolj izrazit tam, kjer obsoja zlorabo čustev za lažne ideale, kjer trga krinko z obraza tistim, ki stremijo za položaji in oblastjo samo zato, da bi lažje zatirali, zlorabljali in zapostavljali svojega sočloveka. Michael Guttenbrunner svojega mišljenja in prepričanja ne skriva za lepimi gesli, njegova izpoved je neposredna, njegova beseda odkritosrčna, brez olepšavanja tudi tedaj, kadar spregovori o manj „lepih“ stvareh. Prav Sako pa je čudovit tudi v svoji interpretaciji, tako da s svojim nastopom pritegne in navduši tudi tistega poslušalca, ki z njegovo pesniško izpovedjo morda ne soglaša v vsem in povsod. Zato je bil njegov nastop v Celovcu Sadi pravi užitek za vse številne obiskovalce tega večera. Načrti za slovenske filme Dan smrti Franceta Prešerna kulturni praznik slovenskega naroda Osmi februar, dan smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, vsako leto obhajamo kot kulturni praznik slovenskega naroda. Tozadevni sklep je 1. februarja 1945, torej še med junaško protifašistično borbo, sprejel prvi zakonodajni forum slovenskega naroda — Slovenski narodnoosvobodilni svet, ki je svojo odločitev utemeljil med drugim z ugotovitvijo: »Prešeren je osrednje žarišče in temelj naše kulture, zato postani obletnica njegove smrti naš kulturni narodni praznik." Od takrat se 8. februar vsako leto praznuje z najrazličnejšimi kulturnimi prireditvami in slavnostmi. V to vsenarodno praznovanje se vključujemo tudi koroški Slovenci, bodisi da se udeležujemo In sode- lujemo pri takih manifestacijah skupaj z vsemi drugimi Slovenci, ali pa tudi z lastnimi prireditvami prispevamo k dostojni počastitvi tega skupnega kulturnega praznika našega naroda. S tem manifestiramo našo živo povezanost z narodovo celoto ter izpričujemo našo privrženost idealom, ki jih je Prešeren izpovedal zlasti v svoji »Zdravljici", tej najbolj živi slovenski pesmi vseh časov, visoki pesmi svobodoljubnega človeštva, ki hoče živeti v miru in prijateljstvu. V okvir prireditev ob kulturnem prazniku slovenskega naroda sodi tudi »Mesec slovenske knjige", ki ga letos že drugič prireja knjigarna »Naša knjiga" v Celovcu in katerega namen je širiti slovensko knjigo med našim ljudstvom. Štiri stavbe s spominskimi ploščami so, ki ^as posebej spominjajo na Prešerna: tri v Sloveniji, ena pa na Dunaju. V Sloveniji je prva dobila spominsko ploščo leta 1872 Prešernova rojstna hiša v Vrbi, hiša '•Hrti v Kranju leta 1900 in hiša v Rožni ulici v Ljubljani, kjer (je pesnik zložil Sonetni venec, leta 1949. Plošča na Dunaju pa spominja na prijateljstvo IPrešerna z nemškim pesnikom Anaistazijem Grunom, kateremu je bil Prvi literarni mentor. Hiša v Kranju, 'kjer je Prešeren preživel *Qdnja leta in tudi umrl, je bila pred leti Spremenjena v spominski muzej. Tej stavbi daje posebno zgodovinsko veljavo in spominsko vrednost okoliščina, da gre za zadnje pesnikovo bivališče. Prostore v prvem nadstropju je Prešeren uporabljal od začetka oktobra 1846 do smrti za stanovanje in Pisarno. Ker zaradi pomanjkanja avtentičnih eksponatov ni bilo mogoče rekonstruirati ^ešemovega stanovanja v celoti, temveč le dve sobi, so v razpoložljivih treh sobah raz-davili izbor takih najrazličnejših eksponatov, *i naj ponazorijo tu zaključeno pesnikovo •hrljenjsko pot, predvsem pa njegovo ustvarjanje In pomen. Vestno raziskovanje gradbenih faz, prezidav in predelav hiše od konca 15. stoletja d& danes je pokazalo, da so prostori, ki jih in nekoč uporabljal Prešeren, dobili v glavnem svojo podobo po požaru leta 1811. Presnovo pisorno in spalnico je bilo mogoče Semiti z ustreznim pohištvom. To sta delo- ma zbrala še pri pesnikovih živečih sorodnikih prešernoslovec Tomo Zupan in Fran S. Finžgar, deloma pa tudi Gorenjski muzej kot nove najdbe v Mariboru, Radovljici in Ljubljani. Prešerna kot človeka in pesnika je na muzejski način mogoče prikazati le z arhivskim gradivom, z rokopisi njegovih pesmi, korespondenco, lastnimi in posthumnimi izdajami, prevodi njegovih del, s tem, kor so drugi o njem napisali kot priče, kritiki, literarni zgodovinarji lin leposlovci ter s slikovnim gradivom. Muzej je bil urejen dinamično, tako da se eksponati lahko občasno menjavajo in je muzej torej vabljiv tudi za tiste, ki so si ga že kdaj ogledali — slik med pesnikom in občinstvom pa ostane vedno živ. Varnostni in konservatorski oziri so zahtevali, da bodo stalni eksponati predstavljeni v faksimilih in kopijah. Izjema je bila le razstava ob otvoritvi muzeja, ko so bili od dvesto eksponatov skoraj sami originali, ki so jih doli na razpolago razne kuturne ustanove, urodi in zasebniki. Koko je bil Prešernov spominski muzej urejen ob otvoritvi, povzemamo iz članka, ki ga je takrat napisal A. Gspan. V nekdanji Prešernovi pisarni je obešena pergamentna listina — njegova doktorska diplomo. V kamri poleg nje, nekdaj delovnem prostoru obeh pisarjev, so v eni vitrini razstavljeni dokumenti o rojstvu in študiju, vštevši dunajska leta. Tri vitrine vsebujejo gradivo o posnikovem življenju v Kranju: prošnjo za advokaturo, dekret o imenovanju s policijskim priporočilom, zapisnik o zaprisegi, nekaj pravdnih spisov; nato dokumente o bolezni, oporoki in smrti, o zapuščini s seznamom knjižnice, Blasnikov račun o prodanih Poezijah, blagajniški dnevnik o zbiranju prispevkov za nagrobnik in slednjič pobotnico Ane Jelovškove o prejemanju dediščine za svojega in Francetovega o-troka. V sobi pred Prešernovo spalnico so razstavljeni sami tiski, od katerih zavzema največ prostora izbor iz prešernoslovja. Tu srečamo imena, kakor Čelakovsky, Levičnik, Stritar, Levec, Zupan, Celestin, Av. Žigon, Pintar, Prijatelj, Kidrič, Calvi do mlajših in najmlajših. Dve vitrini vsebujeta posmrtne izdaje Prešernovih del, od Klasja do partizanskih tiskov in miniatuike. Le po ena vitrina je ostala za pesnikove 'lastne objave med leti 1827 in 1848 ter za zelo ozek izbor prevodov, in to le tistih, ki so Izšli v knjižni obliki. Zadnja soba ima štiri vitrine in vsebuje najdragocenejše eksponate: rokopise in pisma. Tu sta tudi oba cenzurna rokopisa Poezij, pisma staršem, Čopu, Čelakovskemu, Blazniku, Bleivveisu in drugim. Na razstavi so tudi originali del likovnih umetnikov Al. Gangla, M. Langusa, Gofdeosteina, Hayne-ja, O. Wagnerja in drugih. O namenu in pomenu Prešernovega spominskega muzeja pa je A. Gspan takrat med drugim zapisal: »Vsekakor je Prešernov spominski muzej pred velikimi nalogami. Potrebno bi bilo, da bi spremljal in pospeševal prešernoslovje, da bi nam posredoval na primer enkrat popolno Prešernovo biografsko dokumentacijo, drugič celoto ali nadrobnosti prašnikovega dela, pregled Čopovega, Korytnikovega, Smoletovega ali Vrazovega dela, dela Čbeličarjev, prizadevanja naših prešernoslovcev, naš odziv na Prešerna med NOB itn. Treba bi bilo misliti tudi na prezentacijo Prešernovih upodobitev, ilustracij in tudi uglasbitev njegovih pesmi. Ta zahteva ni pretirana. Spomnimo se samo, koliko si drugod prizadevajo, na primer za 'Puškina, Lermontova, Tolstega, Shakespreara, Byrona, Goetheja, Balzaca in še za toliko drugih, morda manjših od našega Prešerna. Zato si želimo, da bi bil ta danes morda še skromni muzej začetek nečesa večjega in velikega." c^peeJ/iud pu ^pTelmuTD-mi muzeju V V Šmihelu nad Pliberkom JE BILO USTANOVLJENO NOVO INDUSTRIJSKO PODJETJE Minulo soboto je bil za bistriško občino velik praznik. V Šmihelu so namreč slovesno izročili svojemu namenu novo tovarno filtrov, ki je nastala v sodelovanju s tovarno Tesnilka iz Medvod pri Ljubljani. Novo podjetje je družba z omejenim jamstvom in je nastalo ob podpori koroške deželne vlade in bistriške občine ter razumljivo tudi matične tovarne. Celotna investicija za to novo podjetje, ki bo v začetku nudilo 45 delavcem, do konca leta pa 100 delavcem stalno zaposlitev, je znašala okoli 4 milijone šilingov. Poslovodja novega obrata Franc Mlinar, ki je ob tej priložnosti lahko pozdravil vrsto visokih gostov, mečTnjlmi deželnega glavarja Hansa Simo ter druge člane deželne vlade, je zlasti deželnemu glavarju izrekel zahvalo za širokogrudno podporo ter za razumevanje pri uresničitvi tega podjetja. Poslovodja Mlinar je ob otvoritvi tudi povedal, da je to edina tovarna avtomobilskih filtrov v Avstriji in ima zaradi tega edinstvene možnosti za uspešno uveljavljanje na tržišču. Samo na domačem trgu bo letno lahko prodala za 100 milijonov šilingov svojih izdelkov. V imenu občine se je tudi župan Ob uspehu, ki je bil novemu pod-bistriške občine zahvalil deželnemu jetiju takorekoč že položen v zibel-glavarju ter ga prosil, da tudi v bo- doče skrbi za ustrezno pomoč s strani deželne vlade pri gospodarskem napredku občine. Deželni glavar Sima je v svojem narodov v deželi. Pri otvoritvi ga iz kajti prireditelji otvoritvene slovesnosti so očitno pozabili, da v teh krajih živi tudi slovensko prebivalstvo. Razen blagoslovitve tovarne v obeh deželnih jezikih, ki jo je o-pravil dekan Srienc, namreč ni bilo slišati slovenske besede in tudi pevski zbor iz Štebna je šele na pobudo deželnega glavarja Sime dodal slovensko pesem. In še nekaj je napravilo čuden vtis: da niso izrekli dobrodošlice gostom iz Slovenije, med katerimi so bili predsednik Gospodarske zbornice Leopold Krese ter močna delegacija matične tovarne iiz Medvod. Zaradi feh uvodnih »izkušenj" torej upravičeno pričakujemo, da bo v bodoče v novi tovarni vladal res duh prijateljskega razumeva-ko, je samo upati, da bo pri njego- nja in enakopravnega upoštevanja, vem nadaljnjem razvoju prevlado- kajti le tako bo na tem ozemlju val duh strpnosti in medsebojnega mogoče zagotoviti mir in uspešen razumevanja med pripadniki obeh gospodarski napredek v korist vse- Otroci iz Banjaluke gostje Avstrijske sindikalne zveze V mladinskem okrevališču Avstrijske sindikalne zveze v Vrbi so pred nedavnim sprejeli v goste 122 otrok iz Banjaluke ki je bila lani žrtev katastrofalnega potresa. Otroci bodo v domu Karla Mantlerja v Vrbi prebili dva meseca. Ob prihodu v Vrbo so jih sprejeli vodilni funkcionarji OGB, med njimi deželni sekretar podpredsednik deželnega zbora Hans Pawlik. Dobrodošlico pa jim je izrekel tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Karmelo Budihna. Skupino otrok iz Banjaluke spremlja enajst vzgojiteljev, ki bodo skrbeli za zdravje otrok, kakor tudi za redni pouk. Za topel sprejem v Domu se je v imenu gostov zahvalil šolski upravitelj Drago Sokal, ki vodi skupino. Št. Tomaž pri Celovcu otvoritvenem govoru poudaril, da se bo kot deželni glavar vedno zavzemal za ustanavljanje novih stal-nvh delovnih mest ne glede na to, s katere strani bo prišla pobuda. Povedal je, da je v zvezi s tem podjetjem, ki je nastalo v sodelovanju s slovensko tovorno, bilo slišati neutemeljene in nestvarne kritike, s katerimi naj bi očitno ustvarili vzdušje, ki bi onemogočilo uspešen razvoj tega projekta. Taka dejanja je deželni glavar odločno zavrnil in dejal, da to ni v skladu z uradno deželno politiko. Obsodil je tudi prizadevanja ekstremistov, ki skušajo ogroziti mirno sožitje med narodoma v deželi kot tudi s sosedno deželo ter s tem zavirati pot dobrega sosedstva in sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju. te smeri vsekakor še ni Ho ga prebivalstva, ne glede na na-čutiti, rodno pripadnost in materin jezik. Žitara vas V torek 27. januarja je v Žitari boditvi so se osamosvojili tudi njeni vasi umrla Uršula Rutar, mati otroci in ob 50-letnici podjetja Rutar znanih bratov Rutar, ki tvorijo moč- v Žitari vasi je mati Uršula šla v no trgovsko družbo v Podjuni. zaslužen pokoj; vendar je svojim TT v , t, . , ' 1on/ otrokom ostala slej ko prej dobra Uršula Rutar se je rodila leta 1896 ^ . stalna > tef svFet0Jvalka v kot najmlajsa v Potočnikovi družim združenem podjFtju. pri pd. Bevcu v Gornjem gradu. Iz- decembFru miJnulega leta je zače- ucda se je trgovskega poklica m se j bolehati> skrbno prizadevanje doleta 1914 poročila z Jožefom Ru- zdravnikov £ sicer za\lekaj tarjem. Toda zakonske sreče sta bila ^ daljšalo življenj ^ deležna e nekaj mesecev, kajti moz bolezFn jeJ bjla JmočnejšaJ ^ njeno je bil poklican v vojsko m se je šele ^ . J yedno nehalo Jbiti. leta 1917 vrnil ramen spet domov. -7 r> . • u-r i v 2 Rutarjevo mamo smo zgubili Trgovina in gostilna, ki sta jo usta- zgledno mater, zavedno Slovenko, ki novila kratko po poroki, je bila izro- je pomagala tudi pri organizaciji kul-pana. Po vrnitvi iz begunstva sta turnih prireditev v društvenem do-morala začeti spet znova. Inflacija mu v Žitari vasi. Svoje otroke je in svetovna gospodarska kriza sta ji- vzgojila v sposobne ljudi in zavedena to delo zelo otežkočala. Poleg ne Slovence, ki zgledno nadaljujejo tega sta morala vzdrževati številno družinsko tradicijo, družino. Kljub temu pa sta ustano- Rutarjevo mamo bomo ohranili v vila še podružnico v Št. Vidu v Pod- lepem spominu. Naj ji bo domača juni. Hitlerjeva zasedba Avstrije je zemlja lahka. Žalujočim otrokom in za družino Rutar bila spet začetek sorodnikom pa izrekamo naše so-težkega trpljenja. Javno preganjanje žal je. očeta, pa tudi mati z otroki je morala zapustiti dom. Ko se je čez kratek čas spet vrnila, je gestapo odpeljala v zapor očeta, podjetje pa je bilo zaprto. Leta 1944 sta v borbi bila S o vensko prosvetno društvo na uničena hiša in skladišče. Medtem ko Radisah je zadnjo nedeljo v jonu-sta bila oče in starejši sin v zaporu, arju za pevce našega pevskega so morali drugi sinovi k vojakom. V zbora in prijatelje društva priredilo teh težkih dneh je Rutarjeva mati s pri Mežnarju na Radišah družabni 6-letnim sinom našla zavetje v zup- večer, katerega se je poleg pevcev n'šcu- udeležilo tudi lepo število Ijubite- Šele po vojni je s starejšim sinom |jev s|ovenske pesrni in dobrega Vladom zgradila zasilni dom. Moža O,oženja. so ji ubili esesovci tik pred osvobo- 1 diitvijo. Brez sredstev je v jeseni leta Uvodoma je spregovoril učitelj 1945 spet pričela s trgovino. Po osvo- Tomi Ogris in ob tej priložnosti pozdravil našega župana Ludwiga ^ O g r i s a ter soprogo. Tomi Ogris Železna Kanla je izrazid veselje nad tem, da se je *■ vabilu društva odzvalo toliko obi- Slovensko prosvetno društvo „Zar- som 3.02,4 minute, ipri mladincih je snovalcev in nato še dejal, kjer je ja“ v Železni Kapli že več let z uspe- osvojil prvo mesto Robert S a d o v - vese,je tam je tudi mir, mir pa si n i k s časom 2.58,2 minute, pri žen- želimo vsi, čeprav bo letos leto bo- skah je bila prva Zofija L i p u s c h , ja oziroma preizkušnje. Po njego- ki je progo prevozila v obeh tekih vih pozdravnih besedah je pevski skupno v 2.57,1 minute, pri moških zbor pod vodstvom Šimeja Wru- pa je bil prvi Franc Lamprecht, | j c h a zapel več koroških norod- ki je s skupnim časom 2.36,4 bil tudi najboljši tekmovalec dneva. Globoko nas je pretresla vest o smrti Mihaela Šturma, pd. Mor-ča v Svinči vasi, ki je v celovški bolnišnici podlegel težki bolezni. Pokojnega Morča smo prejšnji ponedeljek na pokopališču farne cerkve v Št. Tomažu položiti k zadnjemu počitku. Velika množica žalnih gostov oa blizu in daleč je pričala, kako je bil rajni med domačini spoštovan kot dober sosed, pa tudi kot pošten človek in zaveden Slovenec. Poleg vzornega kmetovanja se je Morč udejstvoval tudi kot zadružnik in je že v letih pred drugo svetovno vojno bil v odboru domače zadruge. Kot značajen človek Miha Šturm svoje narodnosti tudi v času Hitlerjevega fašizma ni zatajil itn je bil zaradi tega z družino pregnan s svojega doma v izseljeništvo. Takoj po vrnitvi iz taborišča je pričel z obnovo opusto-šenega doma. Poleg tega pa je z vso zavesfnostjo sodeloval tudi pri obnavljanju krajevne Hranilnice in Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bilčovsu vabi na ZABAVNO PRIREDITEV ki bo v nedeljo 15. februarja 1970 s pričetkom ob V28 uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu. Na sporedu bodo petje in zelo zabavne veseloigre. Vsi, ki se od srca radi nasmejijo, prisrčno vabljeni! Odbor R ADIŠE Slovensko prosvetno društvo »Zarja" v Železni Kapli prireja v okviru medobčinske kulturne izmenjave med Kranjem in Železno Kaplo Nuši-čevo šaloigro ŽALUJOČI OSTALI s katero bodo v nedeljo 8. februarja 1970 ob 12. uri v farni dvorani v Železni Kapli gostovali igralci Kulturno prosvetnega društva z Jezerskega. Ljubitelje odrske umetnosti in zdravega humorja prisrčno vabi društveni odbor hom organizira tudi zimsko-športne prireditve. Tudi letos je izvedlo dve taki prireditvi, in sicer sankarsko ter smučarsko tekmo. Sarnkarska tekma je bila v nedeljo 25. januarja, smučarska pa minulo nedeljo. Obe tekmi sta bili v Lepeni. Čeprav letos s snegom nismo imeli sreče, je društvo obe tekmi z uspehom izvedlo. Ljubitelji športa in zlasti prebivalci v Lepeni in okolici so društvu priskočili na pomoč in nesebično pomagali pripraviti sankarsko oziroma smučarsko progo. Zato velja v prvi vrsti vsem tistim, ki so pomagali pri tem težkem delu, naša iskrena zahvala. Prav tako pa nih in umetnih pesmi. Petje pa ni bilo samo na sporedu prireditve, Smučarske tekme minulo nedeljo ampak je tvorilo tudi pretežni del so se pravzaprav odvijale v medna- družabnosti sploh, saj si veselja in rodnem smislu, saj so sodelovali tudi družabnosti brez pesmi isploh ni mo- tckmovalci .z sosedne občine iz Slo- predstavljati, venije. Tekmovanje je pravtako bilo izvedeno v dveh tekih in to v treh K veselem razpoloženju spada kategorijah in sicer v mladinski, mo- tudi ples in prav pustni čas je čas ški in starostni. Pri mladincih je bil plesa. Za plesno glasbo je poskr- prvi Luka K a r n i č a r , ki je s skup- bel noš instrumentalni »Gorski trio” velja naša zahvala predsedniku dru- P11tJVčas°m 57'7, sekjunde bd judl na.l' 'in toko so prišli na račun tudi vsi “■ ‘ tehničnemu bo te|kmovalec d"e.va; Pri ™osblb tisti, ki so jih pete srbele, da se štva Petru Kuharju m vodstvu tekme, učitelju Johannu Sto-sierju in Hanziju Jerlichu. Z veseljem in zadovoljstvom lahko poročamo, da sta obe tekmi potekali brez nezgod, čeprav se je sankarske udeležilo 49 tekmovalcev, smučarske ih ST? ™ ^ skupini pa Fritz Štern (1.33,6). in stari, ter se veseliti, čeprav je bilo za ples le malo prostora. Vesela Ob koncu velja še vsem priznanje družabnost se je zavlekla v pozne za res veliki trud ob pripravah teh večern6 ure. Dobro razpoloženi . eo D. ........ dleh pr'retteVi "e ?aZkaC7e pa.Se' smo se vrnili na svoje domove z žepa celo 59. Pri sankarski tekmi, ki je veda tudi številnim ljubiteljem zim- , , ' , , . bila razdeljena v štiri tekmovalne skega športa, ki so prišli na tekme in je,j je bil drugačen človek. Pri belem dnevu bi se sramoval samega sebe in njegovi kolegi bi se ga ogibali kot garjavega psa. »Kakšen sem in kaj hočem biti zanjo?" se je vprašal, jo je prijel za roko in začutil njeno toploto in nežnost. »Dober? Saj to je nemogoče v današnjem času." Podza-vestno si je želel, da bi ga vzljubila, ne pa da bi mu padla y objem iz strahu in spoštovanja. Začutil je potrebo, da bi ji razkril svoje bistvo in vsaj v enem samem človeku ble-s*el tak, kot bi rad bil, z vsem, kar je zaklepal vase pred drugimi. Seveda ni vedel, ali naj si to šteje v slabost ali vdino. In še nekaj je bilo, kar ga je nenehno vleklo k njej. ^ njeno bistvo ni mogel prodreti. Izmikala se mu je, o sebi modro molčala in ostajala skrivnostna. Ana je bila prešerno razpoložena, vsa svetla, igriva m voljna. Zaveslal je proti otoku, kjer se je sredi drevja, zavitega v škrlat umiranja, belila cerkev. Vesla so enakomerno pljuskala, ona pa je sedela zadaj in opazovala pokrajino. Sama sta bila na jezeru. »Zelo sem vam hvaležna za to popoldne. Tako lepo je na jezeru I Najrajši imam oktober in maj, ko narava umira in ko cvete!" »Tudi meni ugaja, čeprav čas ni naklonjen romantiki." »Kaj morem, če me odsev neba in vijoličasto rumenih pobočij gora napravi otožno. Poglejte ptice! Galebi nad jezerom!" Wolf se je ozrl v nebo, kjer je krožila jata belih ptic v velikih krogih. Spustil je vesla v vodo in gledala sta galebe. »Galebi so znanilci neurja, ki prihaja z jugom od morja.” »Oh ne! Meni se zde kot hrepenenje po daljnih, čistih in nedosegljivih stvareh." »Tudi ta prispodoba ni slaba. Vidim, da so vam simboli blizu. Vendar je vaša predstava varljiva, moja pa stvarna. O galebih pravijo tako tukajšnji ljudje. In to drži. Nevihta bo v nekaj dneh." Potem je zapeljal k otoku. Privezala sta čoln v pristanu in se vzpenjala po stopnicah proti cerkvi. Kamnite stopnice so bile razjedene od časa in mnogih korakov. Držala se ga je za roko in štela stopnice, ki so se strmo dvigale. Veselo se je zasmejala: »Vi berete moje misli. Zvoniti s tem zvoncem sem si želela že kot otrok. Pa uganite še to, kaj si bom želela?" se je igrivo sukala okoli njega. »O tem ne razmišljam. Če uganem še to, vam bom vzel nekaj veselja in samozavesti. Tega pa ne maram." »Kako ste uvidevni, zares," je rahlo posmehljivo odvrnila. »In mislite, da verjamem v izpolnitev želje?” »Ne vem. Ne poznam vas toliko," je zaigral Walf. »Gotovo me imate za naivno in otročjo." »Nikakor. Mnogo ljudi prihaja na otok in skoraj vsi zvonijo. Slišal sem celo, da so se mnogim želje izpolnile. Toda opozarjam vas: pravijo, da se izpolni le tista želja, ki je v srcu takrat, ko zvon zazvoni in da je to ena sama želja. Ljudje pa si navadno želijo preveč in vse naenkrat.* Betežen cerkovnik jima je odprl cerkev in ju pustil sama. Vstopila sta v hlad, svetišče je bilo temno, le na oltar je padala rumenkasta svetloba skozi velika barvasta okna. Na koncu klopi je z oboka visela vrv, spolzka in gladka od dotikanja neštetih rok. S slovesnim korakom sta se napotila do nje in molče obstala. Srh tesnobe, pomešan z lepoto ugašajočega dne, jo je spreletel, ko je stegnila rake kvišku in se oprijela vrvi. Z vso močjo je potegnila. Vrv se je vdala, In v stolpu je zapel zvon v otožnem, skoraj žalostnem ritmu. V njej se je utrnila želja, za katero sama ni ve- Čarovnija prvih besed Ali je jok „prvi govor" dojenčka? Temu lahko pritrdijo vse mlade matere. Od vsega začetka vedo, kako joka njihov dojenček, kadar je lačen, kako, kadar ga kaj boli, in kako, kadar ga zebe. Po prvem mesecu življenja govori dojenček z „gugutanjem“. Tako izraža svoje zadovoljstvo, ker se počuti prijetno. Gugugu ... Taksno izražanje se počasi spreminja v samoglasnike in soglasnike in končno v najbolj pogostni zlog „ma“, ki se bo spremenil v ne-skočno izgovarjanje „ma-ma-ma-ma-ma .. ." Mati dokazuje, da je zadovoljna s tem otrokovim podvigom, ponavlja ta zlog, hrabri otroka, smehlja se mu . . . Tako se prične magična igra enakih zlogov. Mnogo kasneje dojenček dojame, da dva zloga „ma-ma“ vsebujeta ogromno pozitivnih elementov varnosti, nagrado, blaginjo v zibki, ki je njegov svet. „Ma-ma“ se spreminja počasi v „mama“, v prvi precizni zvok s preciznim pomenom — nekje pod konec prvega leta otrokovega življenja. Otrok je odkril ključ govora! Zvoki, ki jih izgovarja otrok, so vedno bolj organizirani in otrok jih izgovarja z določenim namenom: postajajo sporočila. Igra se spreminja v učenje jezika — tisti trenutek, ko dojenček dojame konstrukcijo tehnike besed. V tem razvojnem obdobju je menda največje otrokovo odkritje, da reče „ne“, da se čemu upre, da kaj odbije, da potrdi svojo osebnost, da nasprotuje svetu velikih in močnejših od sebe, da sprejme tveganje in zaplete. V obdobju drugega življenjskega leta je za otroka jezik še vedno igra in on se ne trudi prav preveč, da bi ga okolica razumela. V tretjem življenjskem letu čuti otrok potrebo, da svoj govor prilagodi govoru odraslih: to dejanje je utrudljivo in težko in besede niso več zabava. Otrok ve, da mora govoriti zato, ker je to koristno predvsem zanj. Nadaljnje napredovanje je odvisno od mnogih okoliščin. Opaziti je, da edinci govore prej, ker bolj prisluškujejo pogovoru odraslih, dvojčki počasneje, ker se zadovolje s tem, da poslušajo drug drugega. Včasih zavre pogovor bolezen ali rast zob. Razumljivo je, da veliko vpliva na otrokov govor njegova okolica. Mestni otrok bo na primer veliko hitreje razpoznaval avtomobilske znamke kot vaški, ne bo pa tako hitro ločil koze od osla. „Mi,“ pravi v svoji knjigi Tisoč dni besed profesor Bernard, „se morda niti ne zavedamo, kako velika je naša odgovornost do naših otrok. Najpogosteje mislimo, da smo storili vse, ko jih negujemo, ljubimo in branimo. Otroka pa je treba tudi razumeti. Prodreti moramo v njegov svet, od blizu ga je treba opazovati. . . Če hočemo, da bodo naši otroci srečnejši od nas, če jim hočemo ustvariti boljši svet, je nujno, da jim še bolj pomagamo pri tem, kot smo to storili doslej. In da bi to zmogli, moramo otroke razumeti. Po prvih otrokovih besedah se poraja nov človek, postaja navaden ali genialen, lopov ali poštenjak, strahopetec ali heroj. Kakšen človek bo dokončno postal iz tega zarodka, je odvisno od tega, kako ga bomo dojeli — in razumeli." Nevarnosti prežijo Tudi v lastnem stanovanju se more otroku zgoditi marsikaj neprijetnega. Mimogrede se more majhen otrok poškodovati, če — seveda — starši niso dovolj previdni. Torej vam dajemo nekaj dobrohotnih nasvetov, ki jih upoštevajte, če hočete svojega otroka obvarovati nezgode in poškodb. Pozabljena premična lestev ob balkonski ograji ati odprtem oknu pa tudi prenosna klopca moreta ponuditi otroku možnost, da uresniči svojo zamisel: povzpel se bo nanju, Likanje moške srajce Ali veste, da ni vseeno, kako likamo moško srajco! Sicer je res, da so vedno bolj v rabi srajce iz sintetičnih vlaken, ki jih ni treba likati, toda takšne srajce so tudi vroče in neprodušne. Tako se mnogi moški spet odločajo za navadne platnene srajce. Srajca mora biti pred likanjem dobro na-vlažena. Potem pričnemo likati: Najprej prelikamo manšete, z levo roko jih nategnemo, da bi se ne pojavile gube. Potem zlikamo notranje strani gube ob manšeti in zatem rokav. Ko zlikamo tudi drugega, se lotimo likanja ovratnika. Pri tem je treba zelo paziti, da ne povzročimo gub. Potem je na vrsti hrbtna stran srajce, nato prednji del in poramek. Ko je zlikana cela srajca, jo zapnemo in še enkrat prelikamo prednji del. Pri zlaganju moramo paziti, da je hrbtni del lepo poravnan. In kako srajco zložimo! Najprej zavihamo del srajce z rokavoma z ene in druge strani. Potem pazljivo zložimo rokava pa srednji del srajce in na koncu prepognemo srajco čez polovico. Končno še z likalnikom poravnamo ovratnik. Drobni nasveti DA BOSTE ZJUTRAJ POGUMNEJE VSTALI, popijte najprej črno kavo (s kofeinom ali brez njega), pripravljeno v termovki. Nujno potrebni zajtrk pozimi zaužijte po toaleti, ker vam bo tedaj bolj teknil. DA BOSTE LAŽJE KLJUBOVALI MRAZU, se nekaj minut, preden greste ven, dobro ogrejte — tako da za trenutek stojite oblečeni pred ognjem. (Zares, ne boste se prehladili!) PONOČI NE ODPIRAJTE OKEN. Ponoči deluje vaš organizem z zmanjšano močjo; vse obrambne snovi počivajo in se težje upirajo ledenemu zraku. In če se slučajno razkrijete, je prehlad takoj tu. Bolje je spati v manj zagretem prostoru (najbolje pri 16 stopinjah C). in potem — bolje da ne mislite na posledice. Torej pazite, kam boste postavili lestev, ki jo uporabljate pri pomivanju oken ali obešanju lestenca. Zavoljo nemarnosti in starševske nepremišljenosti so vtičnice velika nevarnost za nedoraslega otroka. Skrijte jih s kakšnim kosom pohištva — omaro, predalnikom, stolom — ali pa onesposobite za čas, dokler otrok ne odraste. V prodajalnah z električnim materialom morete kupiti tudi pripravo, s katero zaprete vtičnice, dokler je otrok še majhen in brez nadzorstva. Če imate v kuhinji električni mešalnik, ga vedno po uporabi takoj izključite. Otrok bi mogel v svoji veliki radovednosti vtakniti roko vanj, in potem . .. Škarje so že od nekdaj privlačevale otroke. Toda dokler so še majhni lin umsko nebogljeni, jih raje skrijte, kajti v otroških rokah bi mogle povzročiti veliko nesrečo. Nikoli ne pustite nezavarovanega luga ali kakega drugega pralnega ali čistilnega sredstva. Varujte se tudi shranjevanja vročih tekočin, če 'imate majhnega otroka. Opekline so najhujše, kar more prizadeti otroka. Pazite, da likalnik po likanju vedno takoj shranite na varen prostor. Otrok bi se mogel dotakniti vročega železa ali vročega vtikala in si hudo opeči roko ali obraz. Otroka nič bolj ne prevzame kot ogenj. Pazite torej na štedilnik, ki ga kurite z drvmi ali premogom, pazite na vžigalice . . . Otrok se rad 'igra tudi s prho v kopalnici. Zato ga ne puščajte samega v njej. In še en nasvet: sladkarij ne hranite v predalu, ki je nad otrokovo glavo. Otrok se bo spomnil na vabljivo čokolado, odprl bo predal in kdove, ali ne bo odprl preveč, tako da mu bo predal padel na glavo. Shranjujte stvari, ki ga zanimajo in mu ne škodijo, nizko da se izognete vsaj tej nevarnosti; nevarnost, ki jo povzroči pokvarjen želodček, je mnogo manjša ... Poskusite! ZAREBRNICE ZAREBRNICA PO DEBRECINSKO (svinjsko meso) Za 5 zarebrnic potrebujemo: 5 zarebrnic — kotletov, dve debeli čebuli, 2 kisli kumarici, eno hrenovko ali safalado, po žličko rdeče paprike, paradižnikove mezge in moke, 2 žlički smetane in potrebno Juho ali vodo za zalivanje omake. Zarebrnice solimo, opečemo po obeh straneh, na preostali masti pa spražimo na rezance sesekljano čebulo, jo opražimo z moko, pridenemo mezgo, papriko, omako zalijemo, pokuhamo, precedimo po zarebrnicah in jih dušimo do mehkega. Nato pridenemo na rezine zrezane kumare in safalado, ki smo jo prej olupili. Prevremo vse še s kozarcem vina, pred serviranjem pa dodamo smetano. ZAREBRNICA PO VRTNARSKO (telečje meso) Potrebujemo 5 zarebrnic (vsaka po 10 dkg), S dkg masti, masla ali olje, nekoliko graha, majhno cvetačo, dva korena, malo špinače in zelenega fižola. Potrebujemo še eno do dve žlici moke, juho ali vodo za omako, sol, limonin sok, peteršilj in po želji io smetano. Zarebrnice solimo in jih po obeh straneh opečemo. Na preostali masti prepražimo žlico moke in jo zalijemo z juho ali vodo. Omaki dodamo že prej kuhano in primerno zrezano zelenjavo, popramo, solimor dodamo limonin sok in prevremo. Pred serviranjem dodamo še smetano in vse potresemo s sesekljbnim peteršiljem. Kis je nenadomestljiv Vinski ali sadni kis, brez katerega si ne moremo misliti gospodinjstva, ni samo dragocena tekočina za pripravo različnih solat, temveč je tudi odlično sredstvo za čiščenje številnih predmetov v stanovanju. Našteli bomo le nekatere izmed mnogih lastnosti kisa. Kuhinjska posoda bo svetla in lesketajoča, če jo bomo od časa do časa prekuhali v raztopini vode in kisa (3 žličke kisa na liter vode). Steklene in kristalne vaze bodo s kisom kot nove: en nastrgan surov krompir dobro zmešajte z dvema skodelicama kisa in s to mešanico zdrgnite vaze, potem ipa jih oplaknite s čisto mlačno vodo. Če vonja kuhinjska posoda po čebuli ali ribah, jo dobro zmočite s skodelico kisa, malo kisa pustite za eno uro na dnu, notem na posodo oplaknite. Sir ali meso zavijemo v krpo, ki smo jo namočili v kis, potem pa vse skupaj v staniol-ski papir. Tako se bo tovrstno živilo dolgo ohranilo sveže. Potemnele bakrene predmete osvežimo z mešanico enakih delov moke, soli in kisa. Potemnele steklenice bodo spet čiste in prozorne, če denemo vanje žlico riža ali malo jajčnih lupin in skodelico kisa, potem pa vse to dobro pretreseso. Na koncu oplaknemo steklenico s čisto vodo. Poliivinilne zavese v kopalnici bodo spet lepe, če jih bomo za nekaj ur deli v okisano vodo, potem pa jih oprali v čisti vodi. Kisova voda imenitno čisti volnene preproge in njihovim barvam vrača svežino. Sijoča mesta na oblekah, predvsem na moških hlačah, bomo odstranili, če zdrgnili s krpo, ki jih bomo s krpo, ki smo jo pomočili v kis. Po takšnem čiščenju pustimo oblačilo nekaj časa na prepihu, prelikamo pa ga šele naslednji dan prek mokre krpe. Volneni ali svileni oblačilni in drugačni predmeti bodo spet mehki in bleščeči, če bomo deli v zadnjo vodo pri pranju žlico ali dve kisa. Prevleke na kavčih in naslonjačih bomo lepo očistili s krpo, ki smo jo pomočili v raztopini pol skodelice kisa in četrt litra tople vode. Lasje bodo mehki in bleščeči, če bomo zadnji vodi pri izpiranju dodali žlico čistega vinskega kisa. Vonj po kisu izgine, ko se lasje posuše. Zamašena nalivna peresa čistimo s kisom, potem pa jih splahnemo s toplo čisto vodo- dela. Vrnili se s poli, na kolero jo pošilja la demonski človek. Potem je spustila vrv. Zvon je še nekajkrat zazvonil, noto pa utihnil. Šele sedaj ise je spomnila, da ni soma. Počasi se je obrnila k njemu in zagledal je loko odsoten in tuj obraz, da mu je nasmeh na obrazu hipoma ugasnil. 'Prva se je zavedela ona. „Ali ne boste zvonili?" „Ne," je odsekal kratko. .Zakaj ne?” je začudeno vprašala. Poskusila se je nasmehniti. .Ker nimam nikoli samo ene želje. Želim si preveč in premalo, da bi bilo vredno zvoniti. Življenje mojih želja je odvisno od moje volje." .Zelo ste samozavestni. Rada bi košček vaše moči in trdnosti." .Mogoče bi se dalo dobiti tudi to," je počasi odvrnil, ko sta stopila iz cerkve. Pred vhodom sta se ustavila in si ogledala stolp malega zvona, ki je imel line zadelane z deskami. .Ana, poglejte zanimivosti Te line so bile zadelane na ukaz viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja," je dejal prezirljivo. .Zakaj?" „To je zvonec želja, loi mu je bilo potrebno zavezati jezik, da ne bi preglasno klical nebo na pomoč in budil vest ljudi ter motil dobrega spanca Karadjordjevičem in drugim na dvoru. Saj si lahko predstavljate, kaj si raja želi. Smrt gospodi. Propadli so kljub temu, in mi, nemška oblast, smo pustiti prav tako zvon z zadrgnjenim vratom," se je zakrohotal Wolf pomenljivo, da bi vzbudil prejšnje dobro razpoloženje. .Zakaj pa vi ne pustite, da bi se zvon razlegal po kotlini? Saj lepo poje!" .Kdor prihaja sem zvonit, si prav gotovo ne želi, da bi bili mi jutri v Moskvi, pojutrišnjem v Londonu, temveč, da bi nas danes vzel hudič. S takimi vred, kot ste vi, draga moja! Želje ljudi so si zelo nasprotne." .Kaj vam ne pride na misel," je dejala nekam grenko. Majorjeva pripomba jo je neprijetno spomnila na njeno vlogo. Zavita sta k obali z namenom, da bi obšla otok po stezi. .Naj vam povem nekaj o tem zvonu. Ljudje se boje moči sveta in ne zaupajo vase. Zato prosijo pomoči. Želja je največkrat stvar skritega cilja ali zgrešene poti. Utrditi željo pred dvomom pomeni: kdor si 'kaj močno želi, to tudi ustvari. Zato se uresniči mnogo želja in med njimi se bo morda tudi vaša. Kaj ste si želeli?" Sunkoma se je obrnil k njej in jo pogledal naravnost v oči. Za hip se je zmedla, potem pa kar prehitro odgovorila: .Neumna želja. Želela sem si vrniti se od tam, kamor me boste postati.” Wolf se je v trenutku zresnil in spet nasmehnit. .Tega zares ne bi uganil. To je pametna želja. Porojena pa je iz strahu, zato je vredno toliko več.” Prijel jo je okoli ramen in jo pritisnit k sebi. Nagonsko je začutit, da ji mora prav sedaj, prav v tem trenutku utrditi zaupanje, zato ji je dejal: .Vi morate In boste uspeli. Ce si pa to poleg vsega še močno želite, je toliko bolje. So stvari, za katere mora biti človek pripravljen. Molče mu je prikimala in se z otroško zaupljivostjo privita k njemu. Na zahodni strani otoka, kjer se odpira pogled na mračne gozdove nad jezerom, sta postala. Voda, ki je tu najgloblja, je bila vijoličasto zelena. V njej je odsevala vsa lepota umirajočega listja. Sedla sta v čoln in odveslala proti obali, ki se je kopala v luči ugašajočega sonca. .Ali ste videli podpise v cerkvi? Napisanih, vrezanih V les, vgrebenih v 'kamen je toliko, da ne bi potožil roke na čisto ploskev. Človek je čuden. Roko mu vodi strah, da bi bil pozabljen. Upira se brezimnosti. S preprosto čačko na steni opozarja nase. Smešno, ali ne? Mnoge od teh grabi smrt morda prav ta trenutek in morda bo to edina sled za njimi." .Saj to je grozno, če pomislite na to, kako je resnično.” .čas teče in nobena izgubljena prilika se nam ne vrne." .Ali vom je žal?" ga je pomenljivo vprašala. .Meni ne. Jaz zase poskrbim, da sled ostaja. Bolj mi je žal za vas, ker se ne znate poigrati z življenjem in čakate. Čemu? Koga? Komu na čast?” „Ne vem. Morda je nekaj v tej previdnosti. Nič ne morem za to!" mu je odvrnila zamišljeno in dodala: .Morda ne znam živeti." .Živeti je velika umetnost. Jaz živim preprosto in po enostavnih načelih, ki jih izrazim 'lahko v treh besedah: živi nevarno, prikrito in hitro. Vsako od teh načel so mi dala leta. Mladost je izzivanje in iskanje nevarnosti, ker je spoznanje v tveganju. Pozneje sem svoj princip dopolnil: čim več vedeti o vsem, kar me obdaja in čim manj dati vedeti o sebi. To se pravi, živeti prikrito. Ker pa je v vojni vse to premalo, je treba živeti hitro in ne izpustiti ničesar, kar nudi življenje. Že jutri se ribe v jezeru lahko goste s teboj ali pa ti črvi in ptiči rijejo po drobovju.” .Všeč so mi ta vaša načela. Prav zanimiva so. Vprašanje je samo, kako se stvar izkaže v praksi. Tudi jaz bi rada imela svoj življenjski princip v treh besedah 'kot vi. Živela bi rada v miru, ljubezni in počasi." (Se nadaljuje) v-e