V prazničnem razpoloženju novega leta se zdi, da je prikladen čas (udi za nekakšen seštevek uspehov in neuspehov v letu, ki mu borao kmalu dodali oznako preteklo, a še bolj kot to priložnost, da se — še preden pišemo leto 1986 — zazremo za trenutek vanj in potegnemo iz njega delček tega, kar naj bi bila prav kinalu naša sedanjosl. Kaj lorej pričakujemo od leta 1986, prvega leia novega srednjeročnega obdob-ja, nadvse pomembnega tudi zaradi skupšcinskih volitev?
Napovedi, pravijo, so sila neh-valežna zadeva, vendar smo za-prosili zanje nekaj vidnejših predstavnikov življenja in dela v naši občini, da nam z zapisom ali v pogovoru povedo, kaj bo tisto najpomembnejše v letu. ki priha-ja. V našem novoletnem pogo-voru so sodelovali predsednik izvršnega sveta Milan Jelenc, predsednik občinske skupščine Ni-ko Lukež, predsednica komheja za družberie Sejavnosti Marijana Šturbej in direktorji delovnih or-ganizacij Velane Andrej Lasič, Papirnice Vevče Stane Ermenc in Teola Miha Klešnik.
Milan Jelenc: Čvrsteje združimo svoje sile
Naloge, ki nas čakajo v letu 1986, so nedvomno v veliki meri pogojene z doseženimi rezultati in z že začetimi aktivnostmi v predhodnem letu. Napak rav-najo tisti, ki mislijo, da je s pre-hodom iz enega koledarskega leta v drugega ali iz enega plan-skega obdobja v drugega možno v trenutku spremeniti ravnanje in delovanje. To še posebej velja
Naš novoletni
pogovor
za politiko obnašanja gospodar-" skih subjektov, ki se lahko obli-kuje inspreminja samo skozi čas. Prav oblikovanje razvojne poli-tike, ki naj bi jo bilo objektivno moč uresničiti v prihodnjih petih letih in do leta 2000, je bila te-meljna in najtežja naloga izvrš-nega sveta v preteklem letu. Mi-slim, da nam je v planskih doku-mentih uspelo ponuditi takšne rešitve, ki omogočajo vsem de-javnostim uresničevanje najpo-trebnejših in življenjsko najpo-membnejših interesov. Vsi se-veda niso zadovoljni, saj vsem resnično ni bilo mogoče ugoditi. prav tako pa nas rešitev nekate-rih problemov še čaka.
Sicer pa za preteklo leto mi-slim, da so delavci v naši občini veliko in dobro delali, še po-sebno v gospodarstvu, ki je nad pričakovanji spet povečalo fi-zični obseg proizvodnje in po-novno krepko povečalo konver-tibilni izvoz. Vendar se, žal, ta prizadevanja niso v celoti poka-zala v dohodku. Dohodkovna učinkovitost, zlasti predelovalne industrije je prenizka; na eni strani zato. ker so porabljena sredstva previsoka, na drugi strani pa zato, ker trg ne spre-jema več kakršnihkoli cen konč-nih proizvodov. Ker pri osebni in skupni porabi niso bile upošte-vane ekonomske zakonitosti ozi-roma dohodkovne možnosti. je prišlo do precejšnjega realncga zmanjšanja            akumulacije.
Menim. da je to predvsem posle-dica nadpovprečno visoke infla-cije, ki je porušila vsa logična de-litvena razmerja in povzročila neekonomsko obnašanje.
Zato velja v prihodnjem letu z vsemi možnimi sistemskimi in drugimi ukrepi ekonomske poli-tike zagotoviti bistveno znižanje inflacije pa ustvarjanje takšnih možnosti gospodarjenja, da bosta omogočeni ponovna krepi-tev materialne osnove združe-nega dela in uskladitev vseh vrst porabe z ustvarjenim dohod-kom. Vse to je treba na ravni vse države zagotoviti takoj na za-četku leta. sicer bodo naša priza-devanja za doseganja navedenih ciljev v občini podobna boju z mlini na veter.
Za nadaljevanje gospodar-skega razvoja občine je izjemno pomembno, da se v prihodnjem letu čimprej lotimo tistih večjih investicij, ki smo jih pripravljali v preteklem letu ter pomenijo po-večanje družbenega proizvoda in izboljšanje gospodarske struk-ture v smeri sodobne tehnologije in povečanega izvoza. Nikjer se-veda ne bi smeli zanemariti tudi tistih investicij, ki prispevajo k obnovi in modernizaciji tehnolo-gije ter prestrukturiranju seda-njih proizvodnih programov.    .
Prizadevanja materialne infra-strukture bodo najprej usmer-jena v dokpnčanje že začetih nalog, nato pa v uresničevanje programov, ki bodo sprejeti za naslednje petletno obdobje. Isto velja za družbene dejavnosti. Od odločitev delavcev v združenem delu bodo odvisne materialne možnosti razvoja teh dejavnosti v naslednjih letih. Temu bomo morali.kot občani podrediti naše želje in potrebe.
Mislim, da bo prihodnje leto zahtevalo od nas še več naporov. še boljše delo in najbrž še kaka nova odrekanja, vendar v težnji za   kvalitetnejšim   in   hitrejšim
skupnim razvojem v naslednjih letih. Čvrsteje združimo svoje sile in bodimo enotnejši na vseh področjih dela in življenja ter v vseh okoljih, pa bomo v letu 1986 dosegli marsikaj, kar nam morda v preteklih letih ni uspelo.
Niko Lukež:
Za večjo učinkovitost
delegatskega sistema
Uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih razmerij je dolgoročni proces tega, koli-ko, v kakšni meri in kje delovni človek in občan odločata o mož-nostih, sredstvih in rezultatih svojega dela neposredno, sama v temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti in sa-moupravni interesni skupnosti ali prek delegatov in delegacij v delegatskih skupščinah od obči-ne, mesta, republike do federaci-
je-
Izkušnje, tudi v naši občini. kažejo. da v tistih okoljih. kjer ni razvitih samoupravnih sociali-stičnih odnosov. kjer ne odločata delavec in občan. marveč nekdo drug v njunem imenu. posamez-niki ali ozke skupinice, bodisi po-slovodni in vodilni ali pa samou-pravni oziroma izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti. tam ne mo-retno govoriti o rezvitih delegat-skih nizmerjih.
Povsod tam. kjer delavec. združeno delo nista neposredna nosilca razvoja. družbenoeko-nomskih odnosov. združevanja dela in sredstev na temelju do-hodka in svobodne menjave dela, povsod tam. kjer ni nagra-jevanja po delu in rezultatih dela, ne moremo govoriti o razvi-tosti delegatskega sistema in ra-zmerij. Torej gre za odločanje. za sporazumevanje in dogovar-janje. ne pa zgolj za formalno de-lovanje. za zasedan ja delegacij in delegatskih skupščin, družbeno-političnih skupnosti in samou-pravnih interesnih skupnosti, ne gre zgolj za številčno prisotnost. čeprav je tudi ta pometnbna.
Zagotovo lahko trdimo. da so v tistih temeljnih organizacijah
združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih in-teresnih skupnostih. kjer dobro delujejo družbenopolitične or-ganizacije, kjerso razviti samou-pravni odnosi, razvita tudi dele-gatska razmerja — in obratno. Seveda to v veliki merizavisi tudi od kvalitete sestave delegatov in delegacij, tj. od tega ali so izra-ženi vsi interesi in zastopane vse socialne strukture dalje od uspo-sobljenosti in aktivnosti delega-tov in delegacij v zborih združe-nega dela, še posebno od aktiv-nosti konferenc delegacij, od kvalitete in dejavnosti delegat-skih skupin za skupščino SRS in SFR), kjer se odloča o tistih si-stemskih zadevah, ki v največji meri vplivajo na položaj delovne organizacije delavca in občana. Lahko rečemo, da smo v tem tnandatnem obdobju, kljub zao-strenim gospodarskim in social-nim razmeram ali celo navkljub temu le storili korak naprej, ko smo v občinski skupščini spreje-mali dolgoročne in srednjeročne plane razvoja, ko smo se z dru-gimi delegati v mestni skupščini sporazumeli in dogovorili za naš nadaljnji razvoj, za izenačevanje možnosti dela in življenja delov-nih Ijudi in občanov, za celovitost novih naselij, za to. da je okolje eden od najbistvenejših pogojev za naš nadaljnji razvoj: ali ko smo v občinski skupščini analizi-rali in ocenjevali, denimo, vlogo in položaj agroživilstva, gradbe-
ništva in prometa in se nato v rc-publiški skupščini zavzemali za sistemsko reševanje nekaterih žgočih, odprtih dilem s teh po-dročij.
Sprejeli smo enoviten plan ra-zvoja Ljubljane, ki pomeni te-melj človekovih spodbud, nje-gove svobode. ustvarjalnosti in sreče. temelj za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, delegatskega sistema in delegat-skih razmerij, njegovo uresniče-vanje pa bo še trd, neizprosen boj; premagovati in reševati bomo morali številne težave in nasprotja.
Marijana Šturbej: Uresničevanje ciljev resolucije 1986
Začenjamo leto, v katerem bomo na področju družbenih de-javnosti v občini uresničevali te-meljne cilje. ki smo jih sprejeli z resolucijo za leto 1986. Tako bomo izenačevali dostopnost dobrin in možnosti za izvajanje teh dejavnosti z drugimi Ijub-Ijanskimi občinami. Ta cilj mo-ramo doseči predvsem pri druž-beni vzgoji in varstvu otrok, pri izobraževanju in v osnovnem zdravstvenem varstvu, to je na področjih, kjer v naši občini naj-bolj zaostajamo.
Bistvena usmeritev bo tudi ra-zvijanje kvalitete pri izvajanju programov, kjer bodo imeli prednost programi, s katerimi bomo zagotavljali takšno raven, kot jo imajo te dejavnosti drugje.
Že dosežena stopnja razvoja družbenih dejavnosti bo zahte-vala izboljšanje kvalitete storitev in ravni družbenega standarda. Uporabniki in izvajalci v občin-skih interesnih skupnostih bodo morali v ta namen skrbeti za izboljšanje ponudb z uvajanjem novih načinov in oblik izvajanja dejavnosti ter za izboljšanje ka-drovske strukture in višje stro-kovne izobrazbe zaposlenih.
Bolj se bo uveljavljala svo-bodna mehjava dela v odvisnosti od materialnih možnosti. bolj kot do sedaj se bo širila nepo-
sredna menjava dela.
V preteklem obdobju povzro-čeno  zaostajanje  osebnih   do-hodkov se je v družbenih dejav-nostih izkazalo kot pereč pro-blem.     Celotnega     zaostanka osebnih dohodkov v letu 1985 še ne bomo odpravili, zato pa bo to prioritetna naloga v naslednjem letu, ko bomo v družbenih de-javnostih nadaljevali z uresniče-van jem programa o usklajevanju osebnih dohodkov z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Ohra-njaii bomo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, se-veda v odvisnosti od učinkovi-tega družbenega razvoja, rezul-tatov dela in realne rasti dohod-ka.
V naslednjem letu bomo nada-Ijevali z gradnjo objektov iz III. samoprispevka in zunaj njega. Z zgraditvijo teh objektov bodo odpravljena izrazita neskladja in bo izboljšan standard posamez-nih področij v občini.
V kulturi bomo ohranili dose-ženo raven kulturnega življenja in    umetniškega     ustvarjanja. Izboljšana bo kvaliteta progra-mov in nadaljevali bomo spo-družbljanjem kulturnih dejavno-sti. Vzdrževanje naravne in kul-turne dediščine pa bo v letu 1986 prednostna naloga.
Telesna kultura bo ostala na dosedanji ravni športne rekrea-cije in vrhunskega športa. nada-ljevala pa bo z razvijanjem tele-snokulturnih   navad   otrok   in
mladine.
Druga področja družbenih de-javnosti, tj. socialno varstvo in skrbstvo, raziskovanje in zapo-slovanje se bodo razvijala v skladu s sprejetimi temeljnimi cilji resolucije.
Vse to pa bomo lahko uresni-čili samo z učirikovitim gospo-darjenjem in zavestjo nas vseh, da brez hitre jšega razvoja teh de-javnosti tudi ne gre.
Andrej Lasič: Tuji trg je bil spodbuda za naložbo
Velena je že vsa leta nazaj rasla organsko, razvijala se je po-stopoma. Sedanja etapa je že če-trta, je pričel pogovor direktor Velane Andrej Lasič, Pri nas vedno ravnamo tako, da najprej zberemo denar in šele potem gremo v investicijo. Tudi tokrat smo 70 odstotkov potrebnega denarja prispevali sami, drugo so tuji krediti. K tej investiciji, vredni mili jardo in 925 milijonov dinarjev, nas je predvsem vodila želja po izboljšanju našega asor-timana in ne tolikoželjapo pove-čanju količine izdelkov. Gre predvsem za dodelavo tnetrskih zaves. to je za boljšo pripravo su-rovine, lepši design. za konfek-cioniranje in vezenje zaves.
Velanaje ta časnaj-pomembnejša naložba v naši ob-čini. Tovama. v katcri je zdaj za-poslenih okoli 400 delavcev. za-laga s svojimi izdelki, prcdvscm zavesami. približno 35 odstotkov jugoslovanskega trga. Nekako 14 do 15 odstotkov izdelkov izvozi-jo, izvoz pa je v njihovem do-hodku izražen z 10 odstotki.
Glavna spodbuda za to našo odločitev je bil zunanji trg, na katerega bomo letos izvozili sko-raj za milijon dolarjev. od tega domala vse na konvertibilno po-dročje. predvsem v Zahodno Nemčijo. Zadnjih pet let nismo nič vlagali v modernizacijo proi-zvodnje. Zdaj so vsi proizvodni prostori zasedeni več kot stood-stotno in ni prostega kvadrat-nega metra. kamor bi še lahko postavili kak stroj.
S to naložbo, ki jo načrtujemo že dve leti, z gradnjo pa smo pri-čeli novembra letos, bomo pri-dobili 7000 kvadratnih metrov površine, povečali zmogljivosti za 30 do 40 odstotkov, na novo zaposlili le 40 do 45 ljudi, izredno velik pa bo porast do-hodka, saj bomo potetn vključili v naš program še dodatna dela. Čeprav poslopje še ne stoji, smo šest strojev od devetintridesetih že dobili. Naložba, pri kateri znaša vrednost gradbenih in inš-talacijskih del polovico zneska, drugo je oprema, bo končana v desetih mesecih.
Stane Ermenc: Izvozimo več kot polovico proizvodnje
V enajstih mesecih tega leta smo izvozili 34.000 ton papirja in 1,5 milijona rolic tapet v skupni vrednosti 23 milijonov dolarjev; od tega je bilo 22 milijonov do-larjev konvertibilnega izvoza. Naš letošnji izvoz bo znašal prek 25 milijonov dolarjev.
Za naslednje leto načrtujemo približno enake količine; v štiri-deset držav sveta naj bi prodali 36.000 ton papirja v vrednosti 22,5 milijona dolarjev in 970.000 rolic tapet, za katere naj bi na konvertibilnem trgu iztržili milijon, na klirinškem pa dva mi-lijona dolarjev.
Koliko dolarjev bomo v resnici
dobili za prodano blago. je odvi-sno od gibanja cen na svetovnem trgu — cene se namreč ravnajo tudi po ponudbi, ki pa je bila v drugi polovici letošnjega leta večja. Papir je zato v tem času zabeležil rabel padeccene. V na-slednjem letu ne predvidevamo večje konjukture, ki pa jo poleg potrošnje uravnavajo seveda tudi nove zmogljivosti.
Uvoznih potreb, če pri tem odračunamo investicijsko opre-mo, bomo imeli za 15,7 milijona dolarjev. Za svoje potrebe sami pridelamo nekaj manj kot 4000 ton lesovine in proizvedemo prek 60 do 70 odstotkov elek-trične energije.
Papirnica Vevče je že vrsto let največji izvoznik v naši občini, saj gre njej pripisati kar dobro tret-jino vsega občinskega izvoza. V tej delovni organizaciji dela 1360 delavcev, na leto pa naredijo 75.000 ton raznih vrst papirja in 3,5 milijona rolk tapet, vrednost teh izdelkov pa je 25 milijard di-narjev. Papirnica Vevče proda torej na tuje več kol polovico proizvodnje raznih vrst papirja in tapet
Do sedaj smo se sami oskrbo-vali z devizami za reprodukcijo. je v pogovoru o njihovem poslo-vanju še povedal direktor Stane Ermenc, novi zakon pa to obrača na glavo. Bojimo se problemov s ^plačili, ki se lahko pojavijo v zvezi z blagom. kupljenim v u vo-zu. To pa bi utegniio povzročiti resne motnje v proizvodnji.
Dodal je še: Ne zdi se nam prav, da je treba za opremo iz uvoza, namenjeno izdelavi blaga za izvoz. plačati tako visoke uvozne dajatve; včasih le-te vse skupaj znašajo tudi 38 odstotkov vrednosti uvožene opreme. Te dajatve so navadnedavščine, ne pa pospeševalke posodabljanja industrije in povečevanja izvozne sposobnosti našega go-spodarstva. Mi pa se moramo po-sodabljati, če hočemo prodajati zlasti na konvertibilno področje. Le kvalitetno blago omogoča plasma na tujem trgu in dosega-nje svetovnih cen, sicer moiamo prodajati po bistveno nižjih cenah, kar pa seveda pomeni si-romašenje dohodka.
Miha Klešnik: Pogoj za izvoz je dohodkovna uspešnost
Letošnje leto bo. kot kaže, uspešno; proizvodnjo smo orga-nizirali brez posebnih težav, pra-vočasno smo si zagotavljali su-rovine in devize. Povečali smo fi-zični obseg proizvodnje, izpolnili vsa naročila, imamo majhne za-loge surovin in izdelkov. Tako je letošnje razmere v Teolu na kratko opisal direktor Miha Klešnik in dodal: Drugo leto pa bodo prav gotovo potrebni izje-mni napori. da se bomo prilago-dili novim razmeram glede uvoza in izvoza.
V Teoiu znaša letna proizvod-nja kemikalij 20.000 ton; od tega jih je kar polovica namenjena de-tergentski industriji. Na spisku njihovih izdelkov je le nekaj takih, katerih letna kolidna pre-seže tisoč ton, vseh drugih nare-dijo raanj kot sto ton na lelo. Teol je ena tistih delovnih organizacij v naši ohtiiu. ki so v letošnjem letu zelo povečale izvoz, kljub temu pa je njihov uvoz še vedno kar precej večji. Vsaj številke kažejo tako, v rtsnici pa je to razmerje nekoliko drugačno.
Problem našega izvoza je pravzaprav v tem, da ga vsega s številkami ne moremo prikazati,
je menil Miha Klešnik. Naš ne-posredni izvoz znaša letos mili-jon in 600 tisoč dolarjev, uvozili pa smo za pet milijonov dolarjev. Lani smo izvozili za 500.000. predlani za 100.000 dolarjev. Veliko naših izdelkov pa je vgra-jenih kot surovina v proizvode. ki jih druge delovne organizacije izvozijo, vendar ne vemo, kakšen je naš delež pri tem. Tak primer je usnjarska industrija. V njiho-vem izdelku je delež naših sred-stev udeležen s 3 do 4 odstotki, nimamo pa konkretnih številk, koiiko uvoza smo nadomestili. Da pa smo ga, nam delovne or-ganizacije priznajo tako, da nam nekatere od časa do časa kupijo neko količino uvoženih surovin. V Teolu točno ne vedo, kje so pravzaprav njihove meje glede izvoza. Ce bi hoteli povečati ne-posredni izvoz, potem bi bila po-trebna obsežnejša komercialna dejavnost. Zato bolj vidijo svoje možnosti v nadomeščanju uvoza za potrebe domače industrije. Izračunali so, da za marko svo-jega uvoza nadomestijo štiri marke uvoza drugih. Načrtujejo, da bo konvertivilni izvoz na ni-hove tradicionalne trge Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Italijo in Egipt ostal vsaj na taki ravni kot letos, trudili pa se bodo seveda še za več, vendar bo vedno pogoj dohodkovna uspešnost. Proda-jali bodo predvsem take izdelke, v katerih je vloženo veljko n jiho-vegaznanja. Prihodnje leto bodo poskušali s prodajo nekaterih pomožnih sredstev prodreti tudi na vzhod; pri izvozu na to po-dročje gre navadno tudi za večje količine. Od tam nameravajo v uvoziti tudi nekaj surovin. Prek Primorja-Exporta se pogovar-jajo o kooperaciji z neko italijan-sko firmo, Shell pa se zanima za njihov novi izdelek, ki naj bi slu-žil kot dodatek pri izdelavi šam-ponov; razvili so ga v svojih labo-ratorijih. Vse načrte bo seveda mogoče uresničiti le, poudarjajo v Teolu, če bo poslovanje v ok-viru države kolikor toliko ureje-no, da bodo vedeli, pri čem so in s čim razpolagajo.
Prispevek jej>ripravila in fotografiraja je DARJA JUVAN