ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • з • 399-409 399 Vlado Va lenčič STATISTIČNI PRIKAZ ZEMLJIŠKIH GOSPOSTEV NA KRANJSKEM OB KONCU 18. STOLETJA Iz konca 18. stoletja je ohranjena rokopisna knjiga, nasloveljena Ganz kurz gefasste Beschreibung von dem Herzogtum Krain, z mnogimi številčnimi podatki, ki nas seznanjajo z več področji tedanjega družbenega življenja.1 Vsebuje podatke o številu prebivalstva po okrožjih, škofijah in župnijah. Navaja vsa zemljiška gospostva s številom hub in z nekaj finančnimi podatki. Ti zavzemajo največji del knjige. Obsežno je tudi poglavje o špitalih in ubožnicah v deželi. Obravnavani so rudniki, komercialne ceste in cestne mitnine, deželne finance in finančne obveznosti deželnemu knezu. Pod naslovom je sicer letnica 1780, toda knjiga je bila napisana nekaj let pozneje. V njej so navedeni dohodki cestnih mitnin za leto 1781. Pri deželnih finančnih podatkih avtor omenja leto 1782. Med državnimi zemljiškimi gospostvi navaja samostane, ki jih je ukinil Jožef II. leta 1781, sicer jih pa izkazuje med cerkvenimi gospostvi. Avtorja tega opisa kranjske dežele nisem mogel ugotoviti, tudi mi ni znano, ali je vse­ bovane podatke v našem zgodovinopisju že kdo uporabljal. Je pa na prvi strani bila pozneje vpisana pripomba: Einiges für die Mittheilungen geeignet, kar kaže, da je knjigo imel v rokah kdo iz kroga sodelavcev revije Mittheilungen des historischen Vereines für Krain. Zemljiška gospostva so v knjigi izkazana po okrožjih Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Kranjska je tedaj obsegala tudi kraški del Goriške in Istro, kolikor je bila pod avstrijsko oblastjo. Ti področji sta bili vključeni v notranjsko okrožje. Gospostva so bila razporejena po pripadnosti vrstam lastnikov, ti so bili cerkev, avtor jo označuje kot,duhovščino (Geist­ lichkeit), plemstvo, navadne stranke (gemine Parteien), svobodniki in mesta. V seznamu so gospostva razvrščena po abecednem redu nemškega naziva. Gospostva so po večini navedena po kraju, kjer so bila, ali pa po nazivih gradov, ne pa z rodbinskimi imeni lastnikov, kar je bilo le izjemno. Ponajveč z imeni lastnikov so navedena gospostva navadnih strank, zato se pri teh ne da vedno ugotoviti, kje so bila. Svobodniki so bili v vsakem okrožju navedeni skupaj v eni postavki brez označbe števila in kraja. Poleg označbe kraja ali gradu oziroma lastnika je v številnih primerih označena kate­ gorija, v katero so gospostva uvrščali. Te so bile grofije, gospostva (Herrschaften), imenja (Gülten), graščine (Güter), dvorci (Höfe), Gospostva so imela večja ozemlja, navadno z utr­ jenim gradom kot gospoščinskim sedežem, bila so tudi deželska sodišča. Imenje je obstajalo iz večjega ali manjšega števila kmetij in graščine ter pristave, ni pa imelo ozemlja z dežel- skosodnimi pravicami. Kot graščine in dvorci pa tudi imenja so navedena manjša zemljiška gospostva, včasih celo brez rustikalne zemlje, torej brez podložnih kmečkih zemljišč. Te označbe nam ne nudijo zanesljive opore za porazdelitev po kakšnih gospodarskih ali pravnih kategorijah.2 Pri cerkvenih gospostvih so take označbe le pri večjih in pomembnejših, katerih lastniki so bile škofije, samostani ali redovi, sicer so bili navedeni le lastniki, največ župnijske in podružnične cerkve. Pri gosposčinah navadnih strank pa je razen lastnika bolj redko nave­ denega kaj o njihovem značaju. Za zemljiška gospostva so v seznamu navedeni podatki za dominikalno posest (pristave) užitek (Nutzung), davščine (Giebheit) in vrednost (Schätzungs-Werth), pri rustikalni posesti 1 Arhiv Republike Slovenije, Rkp II - 24 r, Ganz kurz gefaßte Beschreibung von dem Herzogtum Krain - 1780. : : Prim. S. Vilfan, Zemljiška gospostva. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog II. zvezek, Ljubljana 1980, str. 194 si. in 235. 400 V. VALENČIC: STATISTIČNI PRIKAZ ZEMLJIŠKIH GOSPOSTEV (kmetije) pa kontribucija, davek in število hub (celih kmetij). Skupni užitek vseh gospostev je bil izkazan po rektifikaciji v znesku 602.144 gold. Avtor pripominja, da je bil po takratnih zakupninah 752.680 gold., to je četrtino višji. V užitku so bili zajeti donosi gospoščinske pri­ stave in urbarskih dajatev podložnikov. Na osnovi pri davčni rektifikaciji ugotovljenega užitka je bila vsa zemljiška posest ocenjena na 12,688.581 gold., kar pomeni, kot sem izračunal, kapitalizacijo po 4,7%-ni obrestni meri. Glede davščin zemljiških gospodov ni pravega pojasnila; preračunani podatki za vso deželo pa kažejo, da so znašale povprečno 15,7% od užitka. Davščini za rustikalno (kmečko) posest sta bili kotribucija in davek. Kontribucija je znašala 6 gold, od hübe, to je od cele kmetije. V postavki davka sta bili zajeti dve davščini in sicer 1 gold. 45 kr. ter 2 gold, na cele kmetije. Manjše kmetije so vse davščine plačevale sorazmerno svojemu obsegu. Na Notranjskem je bila obdavčitev rustikalne posesti deloma drugačna. Kmetije ob benečanski meji niso plačevale davščin v isti višini. Kot kontribucijo so plačevale le 1 gold. 30 kr., kot rekrutni ali rustikalni davek pa so plačevale 1 gold. 18 kr. Take kmetije so označevali kot fundalne hübe. Preračunano za celo deželo je povprečje znašalo za kontribucijo 5 gold. 44 kr., za davek pa 3 gold. 43 kr.3 Zadnja postavka v seznamu gospostev je število hub, ki nam najbolje služi za spoznavanje njihovega obsega. II. Seznam vsebuje 1051 gospostev v vsej deželi, od teh 472 na Gorenjskem, in sicer 321 cerkvenih, 77 plemiških, 67 jih je pripadalo navadnim strankam, 5 je bilo mestnih, 2 vpisa se nanašata na svobodnike. Najpomembnejša cerkvena zemljiška gospostva o gorenjskem okorožju so bila: Gospostvo Fužine Gospostvo Loka, škofija Freising Graščina Loka, ženski samostan Ljubljanska škofija Ljubljana, prostija Radovljica Stolni kapitelj, Ljubljana Križevniška komenda, Ljubljana Križevniška komenda, mestno imenje Kolegij Družbe Jezusove Kolegij Družbe Jezusove za imenje Vipava Semenišče Družbe Jezusove Samostan Velesovo Samostan Velesovo, župna cerkev Samostan Mekinje Malteška komenda sv. Petra Samostan Studenice, Štajersko, za imenje Gospostvo Bled (škofija Brixen) Prostija na blejskem otoku Vrednost gold. 66.488 455.408 42.094 229.747 42.380 172.836 116.884 55.941 155.847 596 5.575 137.908 347 84.386 47.627 20.565 130.044 12.320 Hub 108 1811 80 362 56 250 306 52 337 - 8 463 - 223 113 49 472 67 Med navedenimi gospostvi z vrednostjo 1,776.993 gold, in 4757 hubami jih je nekaj, ki so bila prej sicer cerkvena, toda po ukinitvi jezuitskega reda in nekaterih samostanov so prišla pod državno upravo. Razen gospostev Družbe Jezusove je pripadalo jezuitom tudi gospostvo Fužine. Ukinjeni ženski samostani, katerih gospostva je upravljala država, so bili Loka, Mekinje z imenjem Studenice in Velesovo.4 S podržavljenjem omenjenih gospostev, ki so bila ocenjena na 513.806 gold, in so imela 1268 hub, se je cerkvena posest znatno zmanjšala. Vrednost cerkvenih gospostev na Gorenjskem je znašala 2,258.066 gold., imela pa so 5686 hub. Po vrednosti in po številu hub je bilo na prvem mestu daleč pred vsemi drugimi gospostvo škofije Freising, ki je bilo največje v deželi. 3 Arhiv Republike Slovenije, Rkp II - 24 r, fol. 7 si. 4 Arhiv Republiko Slovenije, Rkp II - 24 r, fol. 28. 124.756 28.881 106.842 93.016 61.170 54.567 53.547 173.839 114.584 103.335 48.289 48.294 45.394 247 127 183 238 117 193 137 441 243 201 163 103 149 ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • 3 401 Lastniki največ cerkvenih gospostev so bile župnije, beneficiji, cerkve in bratovščine. Brez rustikalne posesti, torej brez hub, jih je bilo 166. Dominijev s hubami je bilo 133, ki so jih imeli kvečjemu 20, večinoma le po nekaj, 22 jih je imelo več kot dvajset. Šlo je v splošnem za drobno posest, nekoliko večjo so imele posamezne župnije. Zelo številni so bili dominiji, katerih lastniki so bile cerkve, župnije z več podružnicami so imele večje število takih domi­ nijev. V župniji Kranj jih je bilo 48, Stari Loki 10, Preddvoru 16, Igu 21, Ljubljani z beneficiji in cerkvami v okolici 30, Nevljah 11, Selcah 14, Vačah 18, Cerkljah 14. Plemstvu je na Gorenjskem pripadalo 77 gospostev v vrednosti 1,770.715 gold, in s 4063 hubami. Več kot 100 hub so imela naslednja gospostva: Vrednost TT , , , Hub gold. Gsopostvo Križ Imenje Križ Gospostvo Brdo pri Kranju Gospostvo Smlednik Graščina Jablje z beneficijem sv. Janeza Krstnika v Kamniku Tržiški grad, Stari Gutenberg Gospostvo Ponoviče in Lubek Gospostvo Radovljica Gospostvo Ig Gospostvo Kamnik Graščina Thurnau (slovenski naziv ni ugotovljen) Graščina Turn (Breg pri Preddvoru) Gospostvo Bela peč Gospostva z več kot 100 hubami so imela več kot polovico celotne vrednosti, še večja pa je bila razlika pri številu hub. Od gospostev je bilo 15 brez hub, 21 jih je imelo do 20, 18 od 21 do 50, 10 od 51 do 100 in 13 nad 100 hub. Kot gospostva je bilo označenih 10 dominijev, 11 je bilo imenj, 38 graščin in 17 dvorcev, pri 16 so bile druge označbe. Med takimi so Voj­ vodov gozd kneza Auersperga, lovišče (Wildpan) Bistrica (Kamniška), Utiški gozd. Kot gospostva v Ljubljani so navedena imenje dvornega špitala v vrednosti 17.924 gold, z 41 hubami, prej komendsko, tedaj magistratno imenje v vrednosti 11.453 gold, in s 44 hubami, županija Kožarje, tudi magistratno imenje, v vrednosti 25.882 gold, in 41 hubami, stolni kapitelj z vrednostjo 3105 gold, in 12 hubami ter Leopoldsruhe (Cekinov grad). Kakor kažejo ti primeri, so med plemiška gospostva uvrščena tudi tista, ki so pripadala mestu Ljub­ ljana, eno je bilo prej v lasti križevniškega reda in bi sodilo med cerkvena. Pri uvrščanju v posamezne kategorije torej ni bilo doslednosti. Posebna postavka v seznamu plemstvu pripadajočih gospostev so svobodniki. Ti so bili neplemiški lastniki nepodložnih svobodnih zemljišč. Njihovo število ni navedeno, postavka se ne nanaša na vse svobodnike, temveč le na gospostvom prideljene. Vrednost njihove domi- nikalne posesti je znašala 59.025 gold., pripadalo jim je tudi 7 hub. Polec navaja, da je bilo takrat na Gorenjskem 110 prideljenih svobodnikov.5 Navadne stranke so imele 67 gospostev vrednosti 266.453 gold, s 459 hubami. Večja dominija sta bila gospostvo Gamberk v vrednosti 64.006 gold, z 237 hubami in imenje Fedran- sperg z gozdom v vrednosti 24.767 gold, z 42 hubami. Brez hub je bilo 43 dominijev, 21 domi­ nijev je imelo do 20 hub, le trije dominiji so presegali to število. Pri teh dominijih je bil le enkrat uporabljen naziv gospostvo, 8 je bilo imenj, 7 graščin, 8 dvorcev, v petih primerih je šlo le za posest desetine. Med lastniki so bili ljubljanski trgovci, duhovniki, cerkvene bra­ tovščine in rokodelski chei. Deželski svobodniki, ti so bili deželi podložni, so imeli posest v vrednosti 101.260 gold, bilo jih je 130. V skupini navadnih strank so mesta Ljubljana, Loka, Kranj, Radovljica in Kamnik, vrednost njihove dominikalne posesti je bila 1,104.502 gold. Na prvem mestu je bila Ljubljana z 869.535 gold., nato Kranj s 110.508 gold., Radovljica z 71.679 gold., Kamnik s 47.347 gold, in Škofja Loka s 5.433 gold. 5 J. Polec, Svobodniki na Kranjskem, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XVII/1936 str. 67 in str. 128 si., seznam svobodnikov na Kranjskem. Podatki o številu svobodnikov so iz tega seznama. 402 V. VALENCIČ: STATISTIČNI PRIKAZ ZEMLJIŠKIH GOSPOSTEV III. Na Dolenjskem je bilo 330 gospostev, 193 cerkvenih, 94 plemiških, 34 pripadajočim raznim strankam, 7 mest in 2 postavki svobodnikov. V seznamu je sicer navedenih 193 gospostev, toda za dve niso navedeni podatki o kakšni posesti. Samostani, zagrebški stolni in novomeški kapitelj so imeli naslednja gospostva: Zagrebški stolni kapitalj, za gospostvo Metlika Samostan Jurkloššter Samostan Kostanjevica za dvorec Straža in špitalsko imenje Samostan Kostanjevica za zastavno gospostvo Samostan Kostanjevica za Ruperčvrh in Mehovo Samostan Kostanjevica za dvorec Grundelj Samostan Kostanjevica za gospostvo Klevevž Križevniška komenda Metlika Avguštinsko imenje Radeče Avguštinsko imenje za graščino Poganek Kapitelj Novo mesto Samostan Stična z Bajnofom in Čretežem Križevniška komenda Črnomelj Vrednost gold. Hub 26.828 4.934 107.430 71.621 53.599 12.370 63.925 44.266 14.325 9.894 91.681 357.501 27.657 71 8 214 125 147 22 173 130 35 28 169 1368 65 Lastniki drugih cerkvenih gospostev so bile župnije, beneficiji, cerkve, bratovščine, tudi rokodelske, in špitali. Hube je imelo v posesti 94 gospostev, 99 jih je bilo brez hub. Od gospostev s hubami jih je 72 imelo do 20 hub, 13 od 21 do 50, 2 od 51 do 100 in 7 nad 100 hub. Vrednost cerkvenih gospostev je znašala 1,223.640 gold., imela pa so 3236 hub. Toda na samostane, križevniško komendo in na dva kapitlja je odpadlo 886.031 gold, in 2555 hub. Na prvem mestu glede vrednosti in števila hub je bil samostan v Stični, sledil mu je samostan v Kostanjevici s svojimi dominiji. Za freisingškim v Škofji Loki sta bila največji gospostvi na Kranjskem. Oba samostana sta bila ukinjena in je njujina posest prešla pod državno upravo. Plemstvu je na Dolenjskem pripadalo 95 gospostev, šest jih je bilo brez hub, 27 jih je imelo do 20, 22 od 21 do 50, 20 od 51 do 100 in 20 več kot 100 hub. V tej zadnji skupini so bila sledeča: Vrednost gold. Hub Graščina Soteska Grofija Turjak Gospostvo Pobrežje Grofija Kočevje Gospostvo Krško z inkorporiranimi imenji Gospostvo Rakovnik Gospostvo Mokrice Gospostvo Mokronog Gospostvo Mirna Gospostvo Poljane Gospostvo Ribnica z graščino Breg Gospostvo Žužemberk Gospostvo Trebnje Gospostvo Šrajberski turn Gospostvo Turn - Gallenstein Gospostvo Zastava in Gradac Gospostvo Boštanj Boštanj za desetino od Štangarskega go/da Gospostvo Višnja gora Gospostvo Otočec Gospostvo Čušperk 36.842 161.816 48.396 236.809 44.622 52.534 83.401 94.552 56.809 55.223 138.413 67.836 34.323 98.783 54.764 32.962 58.922 16.945 55.588 30.454 88.080 104 540 150 543 152 122 129 289 111 229 314 385 104 349 156 110 139 - 208 113 279 ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • 3 4 0 3 Vrednost navedenih gospostev je znašala 1,548.074 gold., imela po so 4526 hub. Vsa plemiška gospostva na Dolenjskem so bila vredna 2,538.646 gold. Tri petine vrednosti in dve tretjini hub je odpadlo na nekaj več kot petino gospostev. Od gospostev s hubami jih je 28 imelo do 20, 23 je imelo od 21 do 50, 19 od 51 do 100, 20 pa nad 100 hub, 4 gospostva jih niso imela. Dve gospostvi sta bili označeni kot grofiji, 27 kot gospostvo, 11 je bilo imenj, 46 graščin in 5 dvorcev. Posest prideljenih svobodnikov je znašala 17.582 gold., imeli so tri hübe. Po Polčevi navedbi je bilo 51 svobodnikov. Vrednost posesti navadnih strank je znašala 204.340 gold., imele so 459 hub. Med temi dominiji sta bila dva z nazivom gospostva in sicer Kostel v vrednosti 31.936 gold, z 91 hubami in Lanšprež v vrednosti 28.488 gold, in s 65 hubami. Brez rustikalne posesti je bilo 7 domi- nijev, 21 jih je imelo d 20 hub, 6 jih je imelo več. Z označbo imenja je bilo 8 dominijev, z označbo graščine 10, dvorcev tudi 10, ostali so bili brez označbe. Brez hub je bilo 7 dominijev. Posest deželnostanovskih svobodnikov je imela vrednost 14.164 gold., imeli so 4 hübe. Teh svobodnikov je bilo 27. Na Dolenjskem so bila deželnoknežja mesta Krško, Kostanjevica, Metlika, Novo mesto (Rudolfovo), Črnomelj in Višnja gora, municipalno mesto je bilo Kočevje. Vrednost njihove posesti je znašala 194.421 gold., od tega je odpadlo 75.597 gold, na Novo mesto. IV. Notranjska v tedanjem obsegu, to je z delom Istre in Goriške, je imela 249 dominijev, 141 cerkvenih, 65 plemiških, 40 navadnih strank, prideljene in deželnostanovske svobodnike in eno mesto. Cerkveni dominiji so bili: Vrednost ., . ,, Hub gold. Glavarstvo Kastav Ženski samostan na Reki, za Mune Samostan Bistra Samostan Bistra, za urad Preserje Opatija sv. Jakoba pod Preluko Prostija Pazin Samostan Naše ljube gospe ob jezeru Škofija Poreč Škofija Pičen Samostan sv. Petar u šumi Škofija Trst s Samez hubami Samostan sv. Ciprijana v Trstu Trst za Berg Perze Avguštinski samostan Reka 44.181 8.616 112.247 16.224 5.213 10.844 3.181 3.110 10.449 12.188 47.015 3.602 25.624 8.442 60 28 235 36 — — — — — 15 121 5 — 39 Samostani Bistra, Naše ljube gospe ob jezeru in pri sv. Petru u šumi so bili ukinjeni, njihova posest je prešla v državno upravo. Ostalih 127 dominijev poleg zgoraj navedenih so bile župnije, beneficiji, cerkve, bratovščine in špital v Pazinu. Od teh je bilo 85 na ozemlju Notranjske znotraj njenih poznejših mej, 9 jih je bilo na nekdanjem Goriškem, ostali pa v Istri, toda le 8 v njenem slovenskem delu. V nekaterih župnijah, seveda v njihovem tedanjem večjem obsegu, je bilo večje število cerkvenih dominijev. V župniji Košana jih je bilo 13, v župniji Vipava 14, in v župniji Vrhnika 21. Hube je imelo 56 dominijev, 85 jih je bilo brez hub. Do 20 hub je imelo 47 dominijev, 9 jih je imelo več, povečini so bili malega obsega in pomena. Vrednost cerkvenih gospostev na Notranjskem je znašala 547.238 gold., pripadalo jim je 794 hub. Na navedenih 14 dominijev je odpadlo 310.937 gold, in 539 hub. Tistih 85 dominijev, ki so bili na ozemlju poznejše manjše Notranjske, je imelo vrednost 269.679 gold., pripadalo jim je 479 hub. Dominiji, bilo jih je 17, v župnijah Devin, Komen, Podvir, Tomaj, Hrušica, 404 V. VALENĆIČ: STATISTIČNI PRIKAZ ZEMLJIŠKIH GOSPOSTEV Jelšane in Podgraje, ki so pozneje pirpadle deželama Goriški in Istri, so imeli posest v vred­ nosti 28.157 gold., imeli pa so 37 hub. Plemiških gospostev je bilo 65 v vrednosti 2,017.190 gold., imela so 4224 hub. Gospostva z več kot 100 hubami so bila: Vrednost gold. Hub Gospostvo Postojna Gospostvo Postojna za Lipico in Prestranek Gospostvo Planina Gospostvo Lož in Snežnik Gospostvo Logatec Grofija Pazin Gospostvo Polhov gradeč Gospostvo Prem Graščina Ravne Gospostvo Senožeče Gospostvo Devin Gospostvo Vipava 110.987 33.696 161.284 62.267 102.943 261.469 81.827 103.455 52.662 88.528 224.623 126.141 314 304 107 246 1009 211 333 115 149 214 203 Vrednost teh gospostev je bila 1,409.882 gold., imela so 3205 hub. Ta velika gospostva so zajela več kot dve tretjini celotne vrednosti plemiške posesti, hub pa so imela kar tri četrtine. Dominiji so bili na splošno manjšega obsega. Do 20 hub je imelo 28 dominijev, od 21 do 50 hub 9, od 51 do 100 hub 7, več hub pa 11; 10 dominijev je bilo brez hub. En dominij je imel naziv grofija, 19 je bilo gospostev, 13 imenj, 11 graščin, 2 dvorca, 19 jih je bilo brez označbe. Na ozemlju Notranjskega v poznejših mejah je bilo 35 gospostev v vrednosti 1,115.621 gold, z 2418 hubami, kar je bilo nekaj več kot polovica tako po številu kot po vred­ nosti in številu hub. V slovenskem delu Istre so bila gospostva Podgrad, Gotnek, Socerb, imenje Odolina in tri manjši dominiji, na Goriškem pa Devin in Sesljan. Vrednost teh domi­ nijev je znašala 442.437 gold, pripadalo jim je 515 hub. Vrednost posesti prideljenih svobodnikov je znašala 15.954 gold. Po navedbi Polca jih je bilo 81. V posesti navadnih strank je bilo 40 dominijev z vrednostjo 128.670 gold, in s 144 hubami. Brez hub jih je bilo 24, 15 jih je imelo do 20 hub, le eden je imel nekaj več. Kot imenje je bilo označenih 8, kot graščine 5, kot dvorca 2 in eden kot grad (Burg), ostali so bili brez označbe. Večina dominijev je navedena le z imenom lastnika, brez navedbe kraja, zato jih ni mogoče točneje lokalizirati. Med lastniki je naveden trgovec Tschopp iz Trsta, z latinico so vpisani štirje lastniki z italijanskimi imeni in priimki, bili so gotovo Italijani, drugi lastniki so vpisani z gotico, med njimi najbrž tudi Italijani z neitalijanskimi priimki (npr. Lazarovich, Millosich). Le za 13 dominijev v vrednosti 77.059 gold, z 89 hubami se je dalo ugotoviti, da so v mejah poznejše Notranjske. Deželnostanovski svobodniki, bilo jih je 55, so imeli posest v vrednosti 19.587 gold, z desetimi hubami. Na Notranjskem je bilo izkazano kot deželnoknežje mesto Lož, vrednost njegove domi- nikalne posesti je znašala 15.955 gold. V. Po obravnavanju zemljiških gospostev po okrožjih podajam pregled številčnih podatkov za celo deželo. Številčno stanje zemljiških gospostev na nekdanjem Kranjskem je bilo: Dominiji Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko Kranjsko Cerkveni Plemiški Navadnih strank 321 77 67 193 94 34 141 65 40 655 236 141 ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 3 405 Dominiji Mestni Svobodniki Gorenjsko 5 2 472 Dolenjsko 7 2 330 Notranjsko 1 2 249 Kranjsko 13 6 1051 Ker so v številkah za Notranjsko zajeti tudi podatki za tedanjo avstrijsko Istro in del Goriške, to je ozemlje, ki je bilo pozneje izločeno iz notranjskega okrožja, navajam še podatke za Notranjsko v poznejšem obsegu. Pripominjam pa, da se je število dominijev za dele razdeljene Notranjske dalo le deloma ugotoviti iz že navedenih razlogov. Na poznejšem Notranjskem je bilo 85 cerkvenih dominijev, 35 plemiških, 13 navadnih strank, 1 mestni dominij in svobodniki, skupaj 136. V slovenski Istri in delu Goriške je bilo 22 cerkvenih in 9 plemiških, dominijev navadnih strank 27 na vse istrskem ozemlju, ki ni več pripadalo kranjski deželi. Naslednje tabele vsebujejo skupni pregled vseh podatkov o zemljiških gospostvih po kategorijah lastnikov in po okrožjih. Podatki so v goldinarjih v prvih treh kolonah za domi- nikalno posest in sicer užitek od posesti, nato davščina od užitka, v tretji koloni pa vrednost posesti. Četrta in peta kolona se nanašata na rustikalno posest, v četrti je znesek kontribucije, v peti znesek davka. V šesti koloni je navedeno število hub. Cerkvena gospostva Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko 106.873 57.795 25.969 190.637 16.551 8.849 4.079 29.479 2,258.066 1,223.641 547.238 4,028.945 34.119 19.581 4.104 57.804 25.327 12.500 3.274 41.101 5.687 3.263 794 9.744 Plemiška gospostva Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko 93.119 120.242 95.604 308.965 14.271 18.696 14.917 47.884 1,970.716 2,538.646 2,017.191 6,526.553 24.383 41.676 19.556 85.615 16.182 23.386 12.315 51.883 4.064 6.946 4.222 15.232 Navadne stranke Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko 12.992 9.998 6.274 29.264 2.334 1.824 1.127 5.285 266.453 204.340 128.670 599.463 2.758 2.757 747 6.262 1.601 1.723 669 3.993 459 459 144 1.062 Prideljeni svobodniki Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko 2.877 845 329 4.051 516 142 44 702 59.025 17.583 7.114 83.722 42 20 62 24 16 40 7 3 10 Deželnostanovski svobodniki Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko 4.872 683 1.038 6.593 822 116 254 1.192 101.261 14.164 19.587 135.012 2 26 58 86 16 61 77 4 10 14 Mesta Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko 52.613 9.261 759 62.633 8.433 1.484 121 10.038 1,104.502 194.427 15.955 1,314.884 406 V. VALENČIČ: STATISTIČNI PRIKAZ ZEMLJIŠKIH GOSPOSTEV Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko 273.346 198.824 129.973 602.143 Seštevek 42.927 31.111 20.542 94.580 za okrožja in 5,760.023 4,192.801 2,735.755 12.688.579 deželo 61.304 64.060 24.465 149.829 43.134 37.641 16.319 97.094 10.217 10.675 5.170 26.062 K tej rekapitulaciji je treba pripomniti, da je tedaj po ukinitvi cerkvenih redov in samo­ stanov država prevzela upravo njihovih gospostev. Vrednost te cerkvene posesti je znašala 1,318.598 gold, pripadalo pa ji je 3593 hub. Od vrednosti in števila hub je odpadlo na posamezna okrožja: Gorenj sko od vrednosti 45 % od hub 39 % Dolenjsko od vrednosti 33 % od hub 41 % Notranjsko od vrednosti 22% od hub 20% Delež na vrednosti posameznih kategorij gospostev po okrožjih je znašal: Gorenjsko cerkvena 56% plemiška 30% navadnih strank 45% Dolenjsko cerkvena 30% plemiška 39% navadnih strank 34% Notranjsko cerkvena 14% plemiška 31% navadnih strank 21% Na splošno je v vsej deželi pripadalo posameznim kategorijam zemljiških gospostev: cerk­ venim 31,8%, plemiškim 51,5%, navadnim strankam 4,7%, svobodnikom 1,7% in mestom 10,3%. Hube so bile razdeljena na gospostva: cerkvena 37,4%, plemiška 58,6%, navadnih strank 4%. Plemiških gospostev je bilo sicer mnogo manj kot cerkvenih, toda njihova vrednost je bila več kot polovico vrednosti vseh gospostev. Še močneje so presegala pri številu hub. Od vseh gospostev v deželi je bila skoraj polovica brez hub, 363 jih je pripadalo cerk­ venim gospostvom. Ta so torej imela le dominikalno posest. Lastniki so bili povečini podruž­ nične cerkve župnij, vrednost takih dominijev je bila na splošno skromna. Na Gorenjskem jih je le 23 imelo posest v vrednosti nad 1000 gold, na Dolenjskem 16, na Notranjskem in v slo­ venskem delu Istre 6, precej pa je bilo med temi dominijev v vrednosti pod 100 gold, bili so celo taki z vrednostjo po nekaj goldinarjev. Drugače je bilo v hrvaškem delu Istre, kjer je bilo 27 cerkvenih gospostev z dominikalno posestjo v vrednosti več tisoč goldinarjev. Posestniki cerkvenih dominijev v večji vrednosti so bili ponajveč župniki ali drugi duhovniki, ki jih je ta posest vzdrževala. Pri tem se nam postavlja vprašanje, kako so majhni cerkveni dominiji nastali. Verjetno je upravičena domneva, da so jih ustanovili fevdalni gospodje s podaritvijo dominikalnega zemljišča, na katerem so zgradili cerkve in tudi zagotovili njihovo vzdrževanje. Med cerkvenimi dominiji jih je bilo 98 vpisanih na župnije, župnišča ali župnika, po vrednosti so sodili med večje. Župnije, ki so tedaj imele večje število dominijev v skupni vrednosti po več deset tisočev goldinarjev, so bile Stara Loka, Ig, stolna župnija v Ljubljani, Mengeš, Moravče, Kamnik, Vače, Šmarje, Trebnje in Vipava. Vrednost plemiških gospostev so bila v mnogo večjem razponu kot cerkvena. V na­ slednjem pregledu je navedeno število dominijev v skupinah, ki prikazujejo njihovo raz­ vrstitev po vrednosti. do 10.000 od 10.000 do 20.000 od 20.000 do 50.000 od 50.000 do 100.000 nad 100.000 gold. Gorenjsko 32 16 17 • 7 5 77 Dolenjsko 32 23 26 10 3 94 Notranjsko 37 6 8 7 7 65 Kranjsko 101 45 51 24 15 286 Plemiška gospostva so bila glede na njihove vrednosti precej neenakomerno razdeljena. Na Notranjskem jih je več kot polovica bila v najnižji skupini, toda glede na število gospostev sta bili močno zastopani zadnji dve skupini. Tudi na Gorenjskem je bila najnižja skupina sorazmeroma močna, med dolenjskimi gospostvi so prevladovale srednje skupine. ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 • з Dominiji navadnih strank so do 1000 gold, od 1000 do 10.000 od 10.000 do 20.000 nad 20.000 gold. bili po Gorenjsko 30 32 3 2 67 vrednosti razvrščeni Dolenjsko 7 21 4 2 34 v naslednjih Notranjsko 16 21 2 1 40 407 skupinah: Kranjsko 53 74 9 5 141 Pri navadnim strankam pripadajočim gospostvom so močno prevladovali z manjšo vred­ nostjo. Naš vir nam ne odkriva, kako so ti dominiji nastajali, vendar je najbrž upravičena domneva, da so lastniki večjih gospostev prodali ali na kak drugi način prepustili dele svoje dominikalne posesti neplemičem. Kolikor je mogoče presoditi je le malo plemiških gospostev prešlo do tedaj v celoti v neplemiško posest. Podatki o številu gospostvom podložnih hub nam dajejo razen podatka o obsegu in pomenu posameznega dominija tudi nekaj vpogleda v sestavo zemljiških lastnikov. V na­ slednjih tabelah so gospostva razvrščena v več skupin glede na število podložnih hub. Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko cerkvena plemiška navadna cerkvena plemiška navadna cerkvena plemiška navadna Brez hub 166 15 43 224 99 4 7 110 85 10 24 119 Pregled gospostev cerkvena plemiška navadna 350 29 74 453 Do 20 133 21 21 175 72 28 21 121 47 28 15 90 21-50 6 18 2 26 13 23 4 40 5 9 1 15 po številu hub za 252 77 57 386 24 50 7 81 5 1 - 6 10 16 2 19 2 23 2 7 9 100 celo Kranjsko 10 36 2 48 Nad 100 10 13 1 24 7 20 27 2 11 13 19 44 1 64 Skupaj 321 77 67 465 193 94 34 321 141 65 40 246 655 236 141 1.032 Tako cerkveni kakor tudi dominiji navadnih strank s hubami so jih imeli le po nekaj, le maloštevilni so jih imeli več. Pri plemiških dominijih so pa bile glede števila podložnih hub po okrožjih precejšnje razlike. Na Gorenjskem sta dve tretjini gospostev s hubami imeli manj kot 50 hub, na Dolenjskem so bile skoraj enakomerno razporejene po vseh velikostnih sku­ pinah, na Notranjskem pa kar polovica dominijev ni imela več kot 20 hub. Naš vir ima tudi podatke o številu prebivalstva in kmetov na Kranjskem. Prebivalcev je bilo 412.298 in sicer na Gorenjskem 144.743, na Dolenjskem 148.772 in na Notranjskem 118.783. Kmetov je bilo v celi deželi 47. 941, za posamezna okrožja ni podatkov.6 Glede na število kmetov je prišlo na enega v povprečju nekaj več kot pol hübe. Ker so hübe od 18. sto­ letja naprej vedno bolj delili, je naraščalo število pol- in četrtzemljakov. To kažejo tudi popisi dominijev, ki so bili izvedeni za terezijanski kataster. Verjetno se je omenjeno povprečje po okrožjih nekoliko razlikovalo. To sklepam iz različnega razmerja med številom hub in šte­ vilom prebivalstva. Na Gorenjskem in na Dolenjskem je prišlo okrog 14 oseb na eno hubo, 23 pa na Notranjskem. Sodeč po teh številkah je huba na Notranjskem morala preživljati več ljudi kot v drugih delih dežele. 6 Arhiv Republike Slovenije, Rkp II - 24 r, fol. 5 in 41 si. 408 V. VALENCIC: STATISTIČNI PRIKAZ ZEMLJIŠKIH GOSPOSTEV Davščine zemljiških gospostev so znašale dominikalne 94.580 gold., rustikalne označene kot kontribucija 149.829 gold, in kot davek 97.094 gold. Dominikalna davščina, ki je bre­ menila lastnike, je bila odvisna od višine užitka. Kot sem izračunal po podatkih v seznamu za posamezna okrožja in kategorije gospostev, je znašala za cerkvena in plemiška gospostva od 15,3 do 15,7%, za navadne stranke pa je bila višja, gibala se je od 17,9 do 18,2%. Davščine od rustikalne posesti, ki so bremenile kmetije, so obračunane od hübe. Kontribucija je znašala 6 gold, na hubo, to je od cele kmetije, le hübe ob beneški meji so bile manj obdavčene. To potrjuje tudi obračun na podlagi podatkov v seznamu, v katerem za Gorenjsko in Dolenjsko skupni znesek ustreza taki obdavčitvi. Na nekdanjem Notranjskem, to je z delom Istre in Goriške, je prišlo povprečno 4 gold. 44 kr. na hubo, bila so različna povprečja pri posameznih kategorijah gospostev. V delu Notranjskega brez Istre so bila povprečja višja, znašala so krajcar manj kot 6 gold., kar je bila predpisana kontribucija. Primerjava podatkov po posameznih gospostvih pa je pokazala, da niso kontribucije povsod enako predpisovali. Pri gospostvu Bistra se je izkazalo, da je na hubo prišlo 7 gold. 8 kr. kontribucije, ponekod pa le 5 gold. Razlog za različno obremenjevanje podložnikov se ni dal ugotoviti. Povprečna davščina, označena kot davek, se je razlikovala tako po kategorijah kot po posameznih gospostvih, obremenitve so se na hubo gibale od 2 gold. 31 kr. do 5 gold. 31. kr. Podatki v rokopisni knjigi nam ne dovoljujejo sodbe, ali so upoštevane vse davščine, ki so bremenile zemljiška gospostva. Na vsak način vzbuja pozornost, da so rustikalne davščine več kot dvakrat tolike kot dominikalne. V našem viru je prikazana tudi bilanca deželnih dohodkov in izdatkov. Med dohodki je izkazana kontribucija skupaj z mesnim krajcarjem z zneskom 228.111 gold. 23 kr. in davek z zneskom 116.378 gold. 40 kr. Zneska sicer nista ista kot v seznamu gospostev, kar je razumljivo, saj je v bilanci skupaj s kontribucijo izkazan mesni krajcer, tudi gre v bilanci za dejanski dohodek, v seznamu gospostev pa za predpisano davščino. Bilanca deželnih dohodkov in izdatkov vsebuje tudi podatke o donosnosti nekaterih zemljiških gospostev. Tako je v njej vpisana postavka 3.803 gold, kot dohodek od postojn­ skega gospostva, ki je bil v državni lasti. Če je bil to ves dohodek, je pomenil komaj 3%-no obrestovanje oziroma le 71% od izkazanega užitka, kar je bil slab donos. Pri drugem gospo­ stvu so bili bolj uspešni. Dežela je prejemala 9.940 gold, zakupnine za prejšnja jezuitska posestva. Vrednost dveh jezuitskih gospostev (Kolegij Družbe Jezusove in Fužine) je znašala 222.072 gold., zakupnina je pomenila 4 Vi %-no obrestovanje. To je bila tedaj dobra obrestna mera, država in dežela sta za prejeta posojila povečini plačevala 4%-ne obrsesti.7 Številčni podatki iz »Kratkega opisa vojvodine Kranjske«, ki omogočajo splošni pregled stanja zemljiških gospostev in njihovih gospodarskih razmer, so gotovo pomemben prispevek za boljše poznavanje te družbene ustanove. So toliko pomembnejši, ker prikazujejo stanje konec 18. stoletja, to je v času, ko je fevdalni družbeni red doživljal zadnje velike spremembe in se je bližal svojemu koncu. Zemljiška gospostva so bila temelj fevdalnega reda, saj so bila lastniki zemljišč, odločala so o njihovem obdelovanju in izkoriščanju. Naše zgodovinopisje se je z zemljiškimi gospostvi mnogo ukvarjalo, toda splošnega pregleda, kot ga nudi »kratek opis«, ni bilo. Nekaj takega pregleda daje sicer knjiga »Graščine na nekdanjem Kranjskem«.8 Pri opisu posameznih graščin so po podatkih v deželni deski navedeni število hub in zneski davkov gospoščinske ter podložniške zemlje. Dve tabeli pa prikazujeta razvrstitev zemljiških gospostev glede na število hub in zneske obdavčevanja. Toda v tabeli glede hub je upoštevanih 236, v tabeli z zneski davkov pa 252 gospostev, torej je zajeta le nekako četrtina vseh dominijev. Avtorica je sicer zajela največje in najpomembnejše, vendar knjiga le ne daje popolnega pregleda te družbene ustanove na nekdanjem Kranjskem. Podatki za sestavo splošnega pregleda nad zemljiškimi gospostvi so tudi v gradivu terezijanskega katastra. Na osnovi tega gradiva bi si mogli napraviti celotno sliko temeljne ustanove fevdalnega druž­ benega reda ne le v deželi Kranjski temveč na vsem slovenskem ozemlju. Obdelava gradiva terezijanskega katastra pa seveda ne more biti naloga enega zgodovinarja. 7 Arhiv Republike Slovenije, Rkp II 24 r, fol. 83 si. in 87. 8 M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982. V tekstu omenjeni tabeli gl. str. 16-19. ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 з • 409 Zusammenfassung DIE STATISTISCHE DARSTELLUNG DER GRUNDHERRSCHAFTEN IN KRAIN AM ENDE DES 18. JAHRHUNDERTS Vlado Valenčič Die »Ganz kurz gefaßte Beschreibung von dem Herzogtum Krain 1780« enthalt das Ver­ zeichnis aller Grundherrschaften im Lande mit Angabe der Nutzung, der Giebigkeit, des Schät­ zungswertes des Grundbesitzes, der Kontribution und der Steuer der untertänigen Bauern, dann folgt die Zahl der Hüben. Die Grundherrschaften sind in folgende Kategorien eingeteilt: Geist­ lichkeit, Adel, gemeine Parteien, dem Adel zugeteilte und landständische Freisaßen, Städte. In Krain waren 1051 Grundherrschaften, der Geistlichkeit gehörten 655, dem Adel 236, den gemeinen Parteien 141, den Städten 13, die Freisaßen wurden in jeden Kreise in zwei Positionen ausgewiesen. Der Schätzungswert der Grundherrschaften betrug 12,688.579 Gulden, davon entfiel an die Geistlichkeit 4,028.945, an den Adel 6,526.553, an die gemeinen Parteien 599.463, an die Städte 1,314.884 und an die Freisaßen 218.732 Gulden. Der Procentsatz vom Gesammtwert war: die Geistlichkeit 31,8%, der Adel 51.5%, die Städte 10,3%, die gemeinen Parteien 4,7%, die Frei­ saßen 1,7%. Nach der Auflösung des Jesuitenordens und einiger Klöster übernahm der Staat die Verwaltung ihrer Grundherrschaften, deren Schätzungswert 1,318.598 Gulden betrug. Nur wenige von den kirchlichen Grundherrschaften haben einen größeren Wert ausgewiesen, es überwogen solche im Werte unter 1000 Gulden. Von den 236 dem Adel gehörenden Grundherrschaften hatten es 101 den Wert bis zu 10.000 Gulden, bis zu 50.000 hatten es weitere 96, bis zu 100.000 Gulden 24, einen höheren Wert 15. Den 141 gemeinen Parteien gehörten Grundherrschaten im Wertw bis zu 1000 Gulden, 74 hatten es solche im Werte bis zu 10.000 und 14 im höheren Werte. Den Grundherrschaften in Krain waren 26.062 Hüben untertänig. Der Geistlichkeit gohörten 9.744 Hüben, dem Adel 15.232, den gemeinen Parteien 1062. Die in die staatliche Verwaltung übernommenen kirchlichen Grundherrschaften hatten 3593 Hüben. Im Besitz der Hüben waren 579 Grundherrschaften, 386 hatten nur bis zu 20 Hüben, 252 von diesen waren im Besitz der Geist­ lichkeit, 129 Grundherrschaften besaßen 21 bis 100 Hüben, 64 hatten es mehr. Die größte Grund­ herrschaft war das Bistum in Freising mit 1811 Hüben, es folgten die Zisterzienserstiften Stična (Sittich) mit 1368 und Kostanjevica (Landstraß) mit 681 Hüben. Ohne Hüben, nur mit dem Domi­ nikalbesitz, waren 453 Grundherrschaften, 350 davon waren im Besitz der Geistlichkeit. Auch bei den gemeinen Parteien überwogen Grundherrschaften ohne Rustikalbesitz und solche mit kleiner Zahl der Hüben. In Krain waren damals 47.941 Bauern, bei 26.062 Hüben kam es auf einen Bauer etwas mehr als eine halbe Hube. Doch das Verhältnis der Zahl der Hüben zu der Bevölkerungszahl in den Kreisen des Landes war nicht gleich. In Oberkrain und in Unterkrain kam es eine Hube auf 14, in Innenkrain aber auf 23 Einwohner. Die dominikale Giebigkeit der Grundherrschaften betrug 94.520 Gulden bei der Nutzung im Gesamtbetrag 602.143 Gulden, dadurch wurde die Nutzung der kirchlichen und der adeligen Grundherrschaften von 15,3 bis 15,7% und der gemeinen Parteien von 17,9 bis 18,2% belastet. Von dem bäuerlichen Besitz wurden die Kontribution und die Steuer erhoben. Die Kontribution betrug 6 Gulden von einer Hube, der aufgelegte Gesamtbetrag betrug 149.829 Gulden. Auch die Steuer wurde für die Hube festgesetzt, es wurden insgesamt 97.094 Gulden auferlegt, die Besteuerung der Hüben bewegte sich von 2 Guld. 31 Kr. bis 5 Guld. 31 Kr.