Leto LXX1VM št. 297 SpedlZione m abbooaroento Poštnina plaf v l94a-XXI Cena so UKJSDNiBTVO iN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOONU1VA OUC4 • — izključno zastupstvo za oglaee tz Kraljevine ItaUje ta UNIONE PUBBI.ICITA IT A LIAN A ft. A*. MILANO «-», »-33, 31-34, 31-30 In 31-3 pri poštno čekovnem zavoda; LJubljana ttev. 10-351 CONCESSIONARIA BSCLUSIVA per la pubblicitA di provenienza italiana ed CNIONS PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Colonne nemiche ripetutamente colpite Vivace attivita delFaviazIone — Colonne e meitti nemici bcmbardati — Un sommergibile affonda to II Quartior Generale delle Forze Armato monlca n data di 29 dicemhrc il seguen-te bollrttino n. 948: X stre formazionl aeree hanno rcitera-amcntp battuto colonne nemiche nel Sa-hara libico đistraggpndo o danneggiando .•on numero di ve:ooli In Tunisia nel corso di scontri loea'i veti i vano deeisamente arrestate puntate di Irmenti blind^f; avversarie e dispersi ro-parti mctorizzati. L'attivita delle r pposte aviazioni e statn vivace nell'iinn e nelt'altrn Motore della A frca settcntrionale; veli voli italiani di assalto agivano con siiccesso sa concentra-menti di truppe e di automezzi. Cinque appareechi erano abbattntl fn combattl-menti dalla caccia »rrrmanira: nn altro p n-e i pitava colpito dalle artiglierie della difesa. Un nos tro convoglio. intcvcettato da cac-catori in numero molto superiore, ne di-struggeva due nelPineguale duello e giun-geva senza danni a destinazione* Nel Medlterraneo un sommergibile nemi-co e *it to affondatc da ona nostra unita al comando del capitano di corvetta Cola- volpe. arci žisliti kolonam živahna letalska delavncst — Sovražne kolone in zbirališča bombardirana — Sovražna podmornica potopljena Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 29. decembra naslednje 948. vojno poročilo: Naši letalski oddelki so ponovno napadli sovražne kolone v libijskem delu Sahare ter so unirili ali poškodovali lepo število prevoznih sredstev. V Tunisu so bili v krajevnih spopadih od-i eno ustavljeni sunki sovražnih oklopnih čet in razpršeni motorizirani oddelki. Delavnost letalstva z obeh strani je bila zelo /ivahna v enem in v drugem odseku severne Afrike. Italijanska napadalna letala so z uspehom napadala zbirališča čet in motornih vozil. Nemški lovci so v boju se. »treHU 5 letal, obrambno topništvo pa je /hilo šesto letalo. Naš letalski konvoj, ki so ga napadli po številu močnejši sovražni lovci, je v neenakem boju uničil dve letali ter dospel brez škode na svoj cilj. V Sredozemlju je naša enota pod poveljstvom korvetnega kapetana Golavolpe potopila sovražno podmornico. Junaštvo in drznast posadk transportnih letal Opcntcijsko področje. 29. dec s. Letalski konvoj, obstoječ iz več transportnih letal :.pa, znanega pod imenom »Parsupiale«. z /natno tonažo je opazil, ko ie letol med srednjim in vzhodnim Sredozemskim mor ;cm ob izredno ugodnih pri»hkah vidljivosti. >:rnjcno sicupino ankup:na je aradi večje h trosti ;n zaradi močnejše ob- orožitve prestregla pot letalskemu kcdmornice konvoju sledile in ga neprestano zasledovale tudi v kratkh obdobjih megle in kljub živahnemu obrambnemu manevriranju korvet in rušilcev iz spremstva. Zvečer 28. decembra je nemškim podmornicam uspelo obkrož ti konvoj in ob mraku so podmornice napadle konvoj s torpedi, ter potopile nekaj ladij. Ostale ladje so bile potopljene s topniškimi strel: z podmornic. Nekaj trgovinskih ladij, ki sta j:h istočasno napadli dve podmornici, se je potopio v nekaj sekundah. Ob prvem svitu zore se je ostanek kenvoja razpršil v vse smeri, toda lov podmornic se je neizprosno nadaljeval. Po dosedaj dospelih vesteh je bil konvoj skoraj popolnoma uničen. Nekaj preostalih ladij se skuša p^oa_ mezno rešiti. Zmagovita feorfea ifali ske divizije v kolenu Dona Novi uspehi nemških in zavezniških protinapadov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. dec Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na področju Tereka so se sovjetski krajevni napadi izjalovili. Nemške in romunske čete, ki so takoj nastopile za proti-sunek, so vrgle sovražnika z njegovih postojank in uničile več oklopnih voz. Med Volgo in Donom ter v velikem loku Dona so se izjalovili ponovni sovražni napadi. V hudih obrambnih borbah je bila uničena neka več dni obkoljena sovražnikova skupina sil. Od 24. decembra dalje je bilo tukaj s podporo letalstva uničenih ali zaplenjenih 65 oklopnih voz, 30 topov mnogo težkega in lahkega pehotnega orožja In drugega vojnega materijala ter privedenih veliko število ujetnikov. Krvave izgube sovražnika še presegajo za mnogo število ujetnikov. V obrambnih bojih v velikem loku Dona se je posebno odlikovala italijanska divizija »Julia«. Jugovzhodno od Flmenskcga jezera je I sovražnik nadaljeval svoje napade s podporo topništva in številnih oklopnih voz, ki pa so bili vsi z visokimi izgubami zavrnjeni. 84 oklopnih voz je bilo uničenih. Na visokem severu je bombardira!o letalstvo važne Izkrcevalne postaje ob mur-manski železnici. V Tunisu so bili krajevni sunki sovražnih izvidniških oddelkov odbiti. letalstvo je uničilo več oklopnih in motornih vozil. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal, pogrešamo eno lastno letalo. V kolenu Dsna uničena sovražna skupina Izgubila je 65 tank3v, nad SO topov in mnogo drugih vojnih sredstev — Zmaga nemških grenadirjev v StaKngradn Berlin, 29. dec. 9. Dne 28. decembra so bili, kakor objavlja DNB, z nemškm protinapadom na fronti cb velikem kolenu Dona doseženi novi uspehi^ ki so obstojali predvsem v uničenju skupine sovjetskih sil, ki so ble 24. t. m. obkoljene. Obkoljeni bolj-ševiki so bili uničeni s koncentriranim ognjem vseh vrst orožja in ob podpori letalskih bojnih in napadalnh skupin. Nekaj sto preostalih rdeč!h je bilo ujetih. Sch vražna skupina je razpolagala s 65 tanki od katerih jih je topništvo 50 un'č"Ik>, 7 tankov je bilo uničenih v borbah moža z možem, trije tanki so bili zajeti, 5 tankov pa so razbile letalske bombe. Sovražnik je izgubil nad 50 topov številno pehotno orožje, motorna sredstva in razne druge potrebščine. Nič manj huda in žilava ni bila bitka v področju med Volgo in Donom, Na neki točki tega odseka so boljševik! napadli z množicami pehote ob podpori 50 tankov. Nemški grenadirji so vse te napade gladko odbili. V Stalingradu ie sovražnik potem ko je prekoračil s svojimi oddelki zmrznjeno Volgo, zaman napadel nemška oporišča. Tu se Nemci niso omejili na čisto obrambno borbo, temveč so prešli v protirapad in zasedli nekaj sovjetskih utrdb. V celoti so boljševik! izgubili 81 tankov. Nemško letalstvo je podpiralo vse operacije na kopnem in uničevalo sovražne postojanke in oporišča rušilo topovske položaje in bombardiralo zaledje rdečih Italijanska letala so napadla sovjetska strojniška gnezda in jih 6 popolnoma opustošila. Nekaj nemških letal je bombardiralo 6 že-lezn ških postaj in uničilo poslopja, nakladalne naprave, vozne potrebščine m tračnice. Sestreljenih je bilo 11 sovjetskih letal. Poglavnikova poslanica hrvatskemu narodu Obramba narodnega ozemlja in zagotovitev prehrane glavni nalogi hrvatske ustaške vlade Zagreb, 29. dec. s. Poglavnik je imel pred hrvatskim saborom pomemben govor, ki bo razširjen kot posebna poslanica hrvatskemu narodu. Ko se je na kratko spomnil daljnih in novejših dogodkov v borbi za neodvisnost hrvatskega naroda, je izjavil, da morajo Hrvatje graditi svojo nezavisnost na trdne in zanesljive temelje, ako hočejo imeti zanesljivo jamstvo za-svojo bodočnost. Naglasil je veliki zgodovinski in praktični pomen obnovitve tradicionalne ustanove hrvatskega sabora, ki je v preteklem letu popolnoma ustrezal svojim namenom. Poglavnik je označil za dve najvažnejši nalogi ustaške vlade obrambo narodnega ozemlja in zagotovitev prehrane. O prvi točki je dejal, da je treba popraviti napake in pomanjkljivosti, da ne bodo hrvatske oborožene sile kos samo krajevnim potrebam, marveč bodo važen činitelj tudi v vojaških zadevah zaveznikov. V zvezi s tem je poudaril brezuspešnost sovražne propagande, ki hoče zavesti hrvatsko javno mnenje na kriva pot . nato pa je poudaril trdno vero hrvatske vojske in hrvatskega naroda v gotovo zmago Osi. Pri vprašanju prehrane je Poglavnik primerjal današnji položaj Hrvatske s stanjem v prvi svetovni vojni ter je izjavil, da je današnje stanje daleko ugodnejše. Res obstojajo resne težkoče predvsem zaradi nezadostnih prometnih sredstev, kakor tudi zaradi nerazumevanja izvestnih življev, ki se predajajo verižništvu Ta zima je trda, toda prihodn;« leto bo normalno In gotovo boljše. Navedel je, da je v nekaterih krajih posejana ploskev za 30 odstotkov večja nego v preteklem letu se je zaključila s pozdravom Kralju in Duceju. katerega je odredil zvezni tajnik. Sledila je mogočna manifestacija za nase Oborožene sile. ter je v tej zvezi izrekel visoko hvalo hrvatskemu kmetu za njegovo narodno zavest. Ob zaključku svojega govora je Izrazil priznanje članom sabora ter je Izrazil svoje zaupanje v to, da bo tudi novi sabor trdno jamstvo za ureditev političnega življenja na Hrvatskem. Poglavnik je izjavil, da rad prevzema vsako odgovornost in je noče deliti samo z nekaterimi, marveč z vsemi, ker želi uspešnega dela za skupno korist vseh. Govor so člani sabora večkrat prekinili s pritrjevanjem in govornika na koncu nagradili z živahno manifestacijo. Visoko nemško odlikovanje za dva romunska junaka Berlin, 29. dec. s. Hitler je odlikoval z viteškim križem reda železnega križa nadaljnja dva junaška rumunska oficirja, generala Tatarano, poveljnika neke pehotne divizije, in polkovnika Corno, poveljnika posebnega oddelka konjenice. General Tatarana, ki je med najsposobnejšimi ru-munskimi oficirji, je bil šef glavnega stana vojske ob pričetku vojnih operacij proti Sovjetski zvezi ter je nato na lastno prošnjo prevzel povelnjištvo neke pehotne divizije, s katero se je posebno izkazal v obrambnih in napadalnih borbah na fronti dolnjega Dona. Polkovnik Corno se je hrabro zadržal s svojo edinico v operacijah za zavzetje Kerča. V hudih obrambnih bojih ob Donu je bil obkoljen 9 svojo divizijo, toda uspelo mu je razbiti sovražni obroč ter zavzeti postojanko, primerno za protinapad, ki je uspel, s čimer je branil bok nemške postrojitve in onemogočil Sovjetom razširjenje vrzeli, katero jim je bilo uspelo napraviti v tem odseku. Odlikovana nemška generala Berlin, 29. dec. s. Hitler je odlikoval s hrastovim listom nadaljnjih 9 oficirjev. Med odlikovanci sta general SS Steiner, poveljnik neke oklopne d* vizi je, in general Lanz, poveljnik neke divizije planincev. Slaba oprema sovjetskih vojakov Bukarešta, 29. dec. s. Rumunski vojni dopisnik Calineseu, ki se nahaja z neko e^iinico, operirajočo v irihmiilrl stepit piše, Ja so v enem izmed zadnjih spopadov s sovjetskimi četami, Rumuni ujeli rdeOfl vojake stare od IS do 45 let, ki so bili zelo slabo opremljeni. Nekateri teh ujetnikov so bili oblečeni v civilne obleke z vojaškimi plašči. Drugi so imeli uniforme ruskih vojakov z dežnimi plašči raznih krojev in barv. Tudi vojaška izvežbanost teh vojakov ni velika. _ Križarska vojna R&smuni|e Bukarvšta, 30. dec. s. Tisk v Bukarešti obširno komentira govore kralja in patriarha rumunske pravoslavne cerkve ob pni.ki izročitve »Križa zmage* kralju. Tisk predvsem pou .arja popolno soglasje, ki obstoja med cerkvijo in državo glede smotrov vojne. Od vseh vojenf v katerih se je Rumunija borila, piše list »Porunca Dremii«, je sedanja vojna najbolj potrebna. Naša uVžela ve, da se bije boj za narodno in pravično stvar, in je o tem tako prepričana, da je to n^iša največja sila. O 1 usodo te vojne zavisi rumnska bodočnost. Treba je zmagati za vsako ceno, kajti samo popolna zmaga lahko prinese naši državi svobodo, mir in varnost njenega obstoja. List >Timpul« vidi rizen moralnih in ideoloških smotrov protiboljševiške vojne v udeležbi Rumuni je v gigantski bitki na vzhodu tudi križarsko vojno pravoslavne cerkve, kajti rumunski narod ima zaradi svojega zemljepisnega položaja in svoje stare krščanske in kulturne tra lieije dolžnost, privesti ruski narod zopet h krščanstvu. Mednarodna razstava albanskega obrtništva Tirana, 29. dec. s. Prihodnje dni bo predsednik mednarodnega središča obrtnikov nacionalni svetni^ Pietro Gazzotti otvoril mednarodno razstavo albanskega obrtništva in vojaške obrti, na kateri bodo močno zastopane tudi Kosov.ska in ostale pokrajine Albanije. Uspeh zbiraja za zimsko pomoč v Nemčiji Berlin, 29. dec. s. Dne 6. decembra, na četrto nedeljo zbiranja za zimsko pomoč je bilo zbranih 44,586.796 mark v primeri s 33.344.333 mark, zbranih na isti dan lani. Povišek znaša torej nad 34 odstotkov. Anglssasi odkrito kažejo veselje zaradi Darlanovcga umora Rim. 29- dec. s. »Wa5hington Post* piše, da je pri zaveznikih več veselja kot solz zaradi Darlanove smrti. Hinavsčina bi bila to prikrivati. Kočljivo vprašanje odstranitve Darlana bi itak nastalo. Dvomljivo je. kakšno pol tiko bi Darlan vodil. Brez dvoma pa je bil močan. Ali je v sporazumu s Petainom ali ne, je negotovo, toda dejstvo je, da francoski funkciorvarii niso podpirali za francoskimi črtami Eisen-hoverovih operacij. Pomislimo n. pr. samo na prepoved uporabljanja radia v Rabatu, katero prepoved je Darlan prek 1 cal šele dva dni pred svojo smrtjo. Ne ve se, zakaj je baš tedaj popustil, misli pa se, da je Eisenhovver zelo energično nastopil. Japsnske zmage na Kitajskem Sanghaj, 29. dec. s. Agencija Domet objavlja, da so japonske oborožene sile zadnje dni izvedle v pokrajini Anhuj akcijo proti čungkmškim četam, ki jih vodi general Likinšien. pomočni poveljnik petega vojnega področja. Japonci so zavzeli 25. decembra kraja Tajiho in Cienban. Med temi operacijami so oborožene sile nnnkin-ške vlade učinkovito podpirale japonske čete. Ponesrečena ameriška oklopnica Bučno* Aires, 29. dec. s. Po obvestilu ameriškega mornariškega ministra Knoxa se doznava, da je ob pcifetku vojne neka ameriška oklopnica zadela na pečino, ki na zemljevidu ni bila naznačena ter je na peščini nasedla. N3vo angleško nasilje Lizbona. 29. dec. s. Anglode^au^stične čete so se nadaljuioč svoja že davno pričeta nasilstva in kršenja polastila Džibu-tija P?tre« v daljavi Bukarešta. 29. dec. s. Sermografl opazovalnice v Bukurešt' so zaznamovali davi ob 5.44 močan potres, katerega epicenter je bil 900 km v južnovzhodni smeri. 8tras 9 >StOVB!?8KT NARODi, 90. đeeeiubra 1043-XXI ste* 297 Življenje in umiranje v Ljubljani po matičnih knjigah župnijskih uradov — ljubljanska župnija Ljubljana, 31. decembra-Tako veliko mesto, kakršno je Ljubljana, mora delati vsaj enkrat na leto svojo življenjsko bilanco; iz štev Ik o gibanju prebivalstva najlaže presodimo, ali kraj napreduje ali ne. ali prebivalstvo narašča ali izumira ter kakšna je njegova življenjska sila Toda ne le tega: številke o gibanju preb valstva nam tud: posredno Dokažejo, ali je kraj zdrav ali ne. Za točno in natančno presojo demografskih razmer kraja so seveda potrebne skupne številke. Podatki iz matičnih knjig posameznih župnijskih uradov nam ne morajo nu-d ti dovolj jasne slike za vse mesto, če rh obravnavamo za vsako župnijo posebej, a neobhodno potrebni so za življenjsko bilanco posameznih okrajev. V resnic lahko ocenjujemo v?ako mestno župnijo kot okraj zase; sleherna ljubljanska župnija združuje posebne okrajne značilnosti že na zunaj ter se kolikor toliko loči tudi po strukturi svojega pr2b;valstva od drugih župnij. Tako je n. pr. izrazito mestna župnija frančiškanska (župnija Marijinega oznanjenja). Znači Ifriosti mestne župnije ima nedvomno tudi bežigrajska (sv. Cir:la :n Metoda), a njeno prebivalstvo se sestoji prav za prav iz naseljencev, med tem ko so frančiškanski župljani tako rekoč avtohtoni Ljubljančani. Svoje značilnosti ima tudi šentjakobska župnija. Med njenimi župljani je velik odstotek starejšega prebivalstva. Če pomeni frančiškanska župnija preteklost in sedanjost Ljubljane, bežigrajska sedanjost in prihodnjost. lahko rečemo o šentjakobski, da je njen pečat preteklost kajti ta mestni okraj je že preživel svoje najlepše čase in se mu najbrž ne obeta več posebna prihodnjost Povsem me ne more primerjati s frančiškansko župnijo tudi stolna župn:ja. ker ima struktura njenega prebivalstva tudi svoje značilnosti; tu namreč živi precej duhovni-štva. šentpeterska župnija se pa zopet zelo razlikuje od vseh drugih. Ni še dolgo, ko se je je še držal pridevnik — kmečka, ki scer ni bil povsem primeren. Okraj še ni izgubil predmestnih značilnosti in njegovo prebivalstvo je zelo pestro. Precej ie obrtnikov. Pravi kmetie so že zelo redki. V večini so pa najbrž nameščenci in delavci. Vendar ta župnija n- tudi izrazito delavska kakor ne predmestna, zlasti odkar so se Moste osamosvojile Zdaj pa poglejmo, kaj pravijo številke o življenju in umiranju v posameznih župnijah. Okrog 1000 let stara župnija Spodobi se. da damo prednost žentpetr-sk; župniji, saj je najstarejša v Ljubljani n morda je bila celo prva slovenska župnija Njen ob^oj je dokazan že za 1 1085. toda upravičene so domneve, da je župnija še mnogo starejša ter ne pretiravamo, če pravimo, da je že tisočletna. Posebno pozornost pa tudi zasluži po številu župljanov, saj je še vedno na prvem mestu med ljubljanskimi župnijami — in zdaj menda tudi v škof ji — čeprav je v stoletjih izgubila po ustanovitvi številnih župnij — njenih hčera — mnogo ozemlja. Po površini se sicer ne more meriti s trnovsko župnijo, k: pa ni tako obljudena (ker se razteza daleč na Barje). Koliko prebivalcev zdaj štejejo posamezne župnije, ne moremo ugotoviti; lahko se sklicujemo le na približne cenitve, šentpetr-ska župnija šteje še vedno okrog 20.000 prebivalcev, torej toliko kakor pravo mesto, nikakor ne najmanjše. Šentpetrska župnija ima 4 podružnce in že iz tega lahko presodimo, kako je velika. V njenem območju so številne cerkvice in kapelice — nobena druga ljubljanska župnija jih nima toliko- Šentpetrska župnija se tudi ponaša z najstarejšimi mat enim', knjigami, ki imajo velik pomen tudi za kulturno zgodovino. Najstarejša krstna knjiga nosi letnico 1629. Poročna knjiga je nekaj let mlajša. :z leta 1635. mrliška knjiga pa ima letnico 1690 Vendar pa moramo vedeti, da ima spleJna bolnica svoj duhovni urad, to se pravi, da vodi posebno krstno in mrliško knjigo. Otroci, ki se torej rode v porodnišnici, so vpisani v šentpetrsk: krstni knjigi le. če so šenrpetrski župljani. Pač pa vpisujejo v župnijsko krstno knjigo vse otroke, rojene v sanatorij ih v območju župnije. Ro-jenci. ki so se rodili v sanatorij ih in ki ne spadajo v šentpetrsko župnijo, niso všteti v skupnem številu rojstev, saj bi sicer ne bila mogoča primerjava med številom umrlih n rojenih. V porodnišnici, ki spada pod duhovni urad splošne bol-n*ce. se ie lani rodilo 181 šentpetrskih župljanov (85 dečkov in 96 deklic). V sanatorij ih je pa bilo rojenih skupno 213 otrok, 121 dečkov in 92 deklic; od teh otrok jih spada v druge župnije 175. Na domovih in v sanatorijih rojenih šentpetrskih župljanov je pa bilo 96. Prav kakor za rojstva vodijo v splošni bolnici svojo mrliško knjigo, za sanatorije pa vodi župnijsko knjigo župnijski urad. in sicer za Slajmerjev dom. I^eonišče in sanatorij »Emona«. Šentpetrskih župljanov je umrlo letos 299, od teh 54 v sanatorijih. 15 v bolnici za zdravljenje raka in 2 v dečjem domu. Starostna doba župljanov je precej visoka, kar spre-vidimo najbolje iz naslednjih številk. V starosti od 60 do 70 let ie umrlo 61 župljanov; v starost: od 70 do 80 let 62, v starosti od 80 do 90 celo 45 in v starosti od 90 do 100 let 7. Navedimo še imena najstarejših letos umrlih župljanov: Rozalija Ki-kelj. šiv'lja. 91 let; Ivan Košenina, mesar, 91 let: Marija Jazbec. 90 let: Marija Ro_ ger. žena trgovca, 95 let: Helena Bezlaj, zasebnica 90 let; Urša Čeme. služkinja, 90 let Ljudje se vedno ženijo in može Ljudje stopajo v zakonsko življenje v vseh časih. Tudi letos so dali mnogi slovo samskemu stanu. Venda je bilo v šentpe-terski župniji precej manj porok kakor lani Domačih porok je bilo 155. razen tega se je pa v župniji poročilo še 7 parov iz drugih župn j. Lani je pa bilo vseh porok 257 (predlanskm 222), izmed teh domačih 227. Razlika je torej precejšnia. Zdi se, da je bilo letos največ zakonov sklenjenih iz ljubezni, če to smemo sodit, po starosti ženinov in nevest. Sicer pa ni mogoče trti ti, da so zakoni sklenjeni iz spekulacije, ko je nevesta v »zrelih letih < in žen n precej starega kova. Letos je bil najstarejši ženin v šentpetrsk i župniji 65 let star. kar še ni takšna starost, saj se je lani oženil neki korenjak 79 let star: Najmlajška nevesta je bila letos 17 let stara, sicer se pa pr: nas može tud mlajša dekleta. Nevesta lahko vidi tudi že Abrahama, a se ii zato ni treba ustrašiti zakona: tako je bila letos najstarejša nevesta 50 let stara. i najstarejia in najve£}a V bolničnih matičnih knjigah manj vpisov 2e lani smo ugotovili, da zdaj porod-nišnea ni več tako prenapolnjena kakor je bila včasih, ko so se v njo zatekle žene iz mnogo večjega območja- To se seveda očituje tudi v bolnični krstni knjigi. Letos se je rodilo v porodnišnici okrog 1400 otrok, in sicer do 29. decembra 1386. Lani je znašalo število rojstev v porodnišnici 1610, a predlanskim še 1964. Prejšnje čase So imeli v porodnišnici na dan po 2 do 3 rojstva. — Manj vpsov je tudi v mrliški knjigi. V nji zapisujejo umrle rudi iz hiralnice, bolnice za duževne bolezni in otroške bolnice. Letos je bilo vpisanih 790 umrlih, manj kakor lani. ko jih je umrlo 775. Predlanskim so pa v mrliško knjigo vpsal 844 umrlih. Življenjska bilanca frančiškanske župnije Tudi življenjska bilanca frančiškanske župnije je letos dovolj ugodna. Število rojstev presega število smrti, kar je treba naglasiti za to menda v življenjski bilanci Ljubljane razen stolne župnije najbolj pasivno župnijo- Letos se je rodilo 67 dečkov in 59 dekle, skupaj torej 126. Lani je bila b"lanca mnogo manj ugodna, saj se je rodilo le 87 otrok, kar je izredno malo za župnijo, ki šteje okrog okrog 16.000 župljanov. Lani je celo 8 župljanov več umrlo kakor se jih je rodilo. Frančiškanska župnija obsega mestno središče. Njene ineje potekajo približno tako: od Marijinega trga proti jugu po Wolfovi ulici, Napoleonovemu trgu, Cesti 29. oktobra in Tržaški cest: do južnega roba Stana in doma. Od tam zavije meja čez železnico v Rožno dolino in se vleče med prejšnjim mestnim in viškim delom Rožne doline po Cesti I, nakar objame Drenikov vrh in Tivoli, se spusti ob Cekinovem gradu proti gorenjskemu kolodvoru, se vleče ob železnici do glavnega kolodvora in od tam po Kolodvorski ulici in Sv. Petra cesti do Marijinega trga Lahko torej trdimo, da tu žive pristni meščani, zato so štev-lke frančiškanske župnije posebno značilne. Letos je umrlo 117 župljanov. med njimi 62 v območju župnije, 55 pa zunaj- Lani je pa umrlo 95 prebivalcev frančiškanske župnije. Bistvenih sprememb torej n:. le da število rojstev presega število smrti. Frančiškanska cerkev slovi, da se v nji ljudje radi poročajo tud iz drugih župnij. Lani ie bilo 123 domačih porok, z drugih župnij pa 17. a 11 parov se je šlo poročit drugam. Tud: tu je bilo lani precej več porok. 184 domačih in 313 vseh (piredlanskim 232). Leto? ie bila nainrajša nevesta 17 let stara, najstarejša 52. najmlajši ženm je bil 18 ietni, najstarejši je pa dočakal že 63 let. Izprememba naredbe o kretanju in Javnem poslovanju Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podstavi lastnih naredb z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135- 24, Junija 1942-XX. St. 125, in IS. oktobra 1942-XX. št. 188.. tičočih se ureditve kretanja in poslovanja javnih lokalov odredil: Cl. 1. Cas, v katerem je v Ljubljanski pokrajini dovoljeno kretanje, se izpremi-nja takole: v ljubljanski občini od 5. do 21.. v druojh občinah od 5. ure do 20-30. Čl. 2. Cas zapiranja poslovnih lokalov n javnih prireditev je določen takole: v ljubljanski občini ob 20.30, v drugih občinah ob 20. ari. Cl. 3. Glede drugih določb, ki jih vsebujeta naredbi z dne 30. oktobra 1941-XX. št. 135- in 24. junija 1942-XX št. 125 ni ni kakih izprememb. Cl. 4. Pričujoča naredba stopi v veljavo s 1. Januarjem 1943-XX1. Ljubljana, 29. decembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio GRAZIOLI 1 — S i^a-v- prirast ^re-t»f lanca Ljubljana še takg neugodna, moramo t>iti vsaj zadovoljni z gibanjem prebi— valstva v šentpetr^- hlfttijL Prebivalstvo tega okraja ne iz\im:ra in okraj bi napredoval tudi brez pritoka priseljencev. V primeri s številom župljanov t>i bilo morda Število rojstev, lahko še večje, a zdaj mnogo pomeni že. če ni zastopa. Število rojstev je bilo letos sorazmerno visoko- 3P0. in s*!cer 186 dečkov in 213 deklic. Lani se je pa v šentpetrski župniji rodilo 411 otrok (predlamkim 377). Iz teh številk sprevidimo, da letos razmere v tem pogledu niso vpl vale slabo. Številke o rojstvu pa dobijo pravi pomen šele. ko jih primerjamo s številom umrlih župljanov. Letos je umrlo skupaj 299 župljanov, 123 moških in 170 žensk (lani 282 in predlanskim 258). Nekoliko preseneča, da je letos umrlo mnogo več žensk kakor moških, česar ne moremo pojasniti s sanrmi domnevami. Znano je sicer, da so ženske bolj trdožive od moških ter da se navadno rodi več dečkov kakor deklic Dečkov pomr-je mnogo več. tako da se število pripadnikov obeh spolov približno -;zenači. a končno je precej več žensk kakor moških. Tako je bilo lani ob štetju nad 8000 več žensk kakor moških (41.733 moških in 49.880 žensk). Ali je bila lani umrljtvost med ženskami večja, ker se je iztekel Čas številnim starkam? Župnija s številnimi bolnicami Na področju šentpetrske župnije so združene številne bolnice, kar tudi nekoliko vpliva na številke v matičnih knjigah Zadnji letošnji tržni dan Zaradi ugodnega vremena je bil trg Se dcsiej precej dobro založen z dztnačo zelenjava Ljubljana. 30. decembra Zdaj bi lahko napravili tuli bilanco o letošnjem tržnem življenju. Danes je bil zadnji letošnji tržni dan. Sicer se tržni dnevi zdaj ne razlikujejo mnogo od navadnih dni, toda ostala je vs^j tradicija. Prav za prav je le še sobota tržni dan. ko je pa bolj živahno na trgu predvsem zaradi tega. ker ljulje kupujejo živila za dva dni. Značilnosti tržnih dni iz davnine ni več. V starih časih so bili tržni dnevi nekakšni sejmi in v mesto je prihajalalo mnogo dežeianov tudi kupovat, ne le prodajat. Letos so se tržne razmere malo izboljšale in ustalile. Pridelovalci zelenjave so si pridobili dovolj izkušenj lani ali vsaj letos, da so sprevideli, kaj kaže v teh časih pridelovati predvsem ter po čem je največje povpraševanje. Dovolj izkušeni pa imajo cJollEOJI J^Ofr" ablon jo 3oEJl 60 6oYlC>cfa SKnSŽitt tSe/lcov. ze?&njrzc$a.z-jj ser s^vc^a sic- j3 '»J ) i) X> \ J H *» I i»Mif»i « iti pneelati cim -veo. i so Liub/^ar.a V delovanju povnnttrc, pa w\ pvipKiji pn, UeUvOv koliUor mopoče osamosvojila cx3 dežele. Zaslužijo posebno priznanje, saj so po svojih močeh precej pripomogli pri deM za prehrano Ljubljane. Seveda ^e je letos ne— koliko poenalo tudi na tJgll, !a jo marsikdo prideloval povrtnino za svoje potrebe ter cia mu ni bilo treba toliko kupovati na trgu. Povrtnine začne navadno primanjkovati pozimi, ednosno včasih že jesenske mesece, če nastepi 2godftj mm z in zapad? velik sneg. Letcs smo pa imeli posebno srečo, da je ostala jesen lepa ter da ni pritisnil tako zgodaj mraz kakor lani. Po-vrtnina ni ostala pod snegom in dovolj je bilo časa. da so pridelovalci lahko vzl-mili s pridom tudi vse pozne pridelke. Razen tega je pa vreme dovoljevalo, da so lahke nabirali zelenjavo, ki ostane pozimi na prostem, n. pr. špinačo m motovileč. V prvi polovici tega meseca je sicer že zmr-zovalo. a zaradi tega ni bilo nič manj zelenjave na trgu. Neizogibno je, da ho mraz začel vplivati na tržne razmere zdaj. Domačih pridelkov bo čedalje manj. kar ni nič izrednega pozimi. Upanje pa je. da domače povrtnine ne bomo tako zelo pogrešali, ker so že začeli dovažati povrtnino iz toplih južnih pokrajin. Tako zdaj že zelo mnogo zaleže cvetača. Ze pred božičem in doslej je bil trg tako dobro založen z lepo uvoženo cvetačo, da je posamezni prodajalci niso mogli niti prodati tako hitro kakor so želeli, v strahu, da bi se jim ne pokvarila. Prav tako smo na trgu videli tudi že uvoženo endivijo. Zdaj se začenja sezonu tudi zn drago uvoženo zelenjavo, ki nas začenja spominjati na zgodnjo pomlad v južnih pokrajinah. Razen tega se veselimo, da oomo zimo laže prestali, ker ne bo tako dolga, saj se sele zdaj začenja Najbrž tudi ne bo tako huda kakor lanska. Tolažimo se Se. da bodo naši zelenjadarji malo bolje zalagali trg v zimskih mesecih tudi. ker so vzimili več pridelkov. Po večjih praznikih navadno zavlada na živilskem trgu mrtvilo. Gospodinje ne prihajajo na trg, menda zato. ker so se tem bolj založile pred prazniki. Zato pa prihaja tudi manj prodajalk. Tako je bilo danes manj živahno na trgu kakor sicer sredi tedna. To je pa treba pripisovati nekoliko tudi poslabšanju vremena; začelo je snežiti in dovažanje živil na značilnih trnovskih dvokolrdcah je težavno. Zato so tudi nosamezne prodn i-; l\ie prihajale pozneje na Zelo dobro so offi zra lm fvnr- j=»x-e» vito. da poo z«*^=l" *=£»n*"u urada ze» civilno ttti o* ot: c—i— i> dovoli nMriflio in dnbavn novih DOtni« Ških avtomobilov in motociklov. namenjenih za izvoz. Od prepovedi po prednjem Členu le izvzeto prodajanje novih potrt :?"kih avtomobilov in motociklov vo-inSkim uoravam. Izdelovalci in trgovci potnih avtomobilov in motocTklov so dolini sestaviti inventar pofn*5kih avtomobilov in motociklov. ki Jih imaio na dan uvel javi jenja te naredbe. Ta inventar se mora v osmih dneh nd uvellavlienfa naredbe predložiti v đVOJnlKn Pokrajinskemu korporacii?kemu svetu, ki vrne en nrmerek s prevzemnim r>otrd"!om. Izdelovalci in trgovci potnišk-'h nvfomohllov in motociklov morajo voditi sproti dorrolnjevan preiemni in oddajni vpisnik, ki pa pred uporabo ootrdi pokra-j'n^ki korporacijski svet. Določbe Čl. 1. naredbe z dne 27. sep+embra 1941-XIX Od se tiče nrepovedi prodaje motornih vozil inozemskim državiianom in ustanovam) o«+^neio nesnremen^ene. Kršitelii določb te naredbe se kaznuie-io po pos+onku iz naredbe z dne 26. januaria 1P42-XX z z^norom do 2 mesecev ali v denarju do 5000 lir. Prepoved orolzvMnie in prodale alkoholnih dišav Visoki komisar za L.iubl lansko pokra i i-no ie izdal naslednjo naredbo, ki ie objavi iena v »Službenem listu« z dne 26. decembra in je naslednji dan stopila v veljavo. Od dne uvel javi jen ja te naredbe je nre-novedana nroizvodnja alkoholnih dišav. Prodaia alkoholmh dišav, proizvodenih nred dnem uveliavlienia te naredbe, je dmmljena do vključno 28. februarja 1943-XXI. Visoki komisar si pridrzuie nrav'co dovoljevat^ izieme* a) slede nroizvodov namenjenih za izvoz, no potrdilu urada za izmenjavo ;n valute: b) za izkoriščanje e«enc domače proizvodnje po predpisih, ki bodo Izdani. izdelovalci in trgovci alkoholnih dišav so dolžni sestaviti inventar teh izdelkov. W 1ln tmalo. fn nrf tem navesti vse oznake, lrf utecne^o Wtl potrebne za ni^ri raz-lofevan^e h«i nlih nrodMne cw»e. T* inventar se mora v 20 dneh od oblave te naredbe predložiti v dvojnilcu Pokrajinske- mu korporacijskemu svetu, ki vrne en primerek s prevzemnim potrdilom. Izdelovalci in trgovci z alkoholnimi dišavami morajo voditi sproti dopolnjevan prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrdi Pokrajinski korporacijski svet. Na prejemni strani tega vpisnika morajo izdelovalci in trgovci vpisati podatke o alkoholnih dišavah, ki so 1ih in-ventarizirali; trgovci pa morajo pristaviti podatke o omenjenih izdelkih, ki bi jih morda še nabavili do 28. februarja 1941-XXI. Na oddajni strani morajo izdelovalri kakor rudi trgovci vp:srivati opravljene prodaje z navedbo kupcev. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX. z zaporom d0 dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. (Bel KOLEDAR Danes: Sreda, 30. decembra: Evgenij, Li-berij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pojoča ljubezen Kino Slofra: Če se vrneš Kino Vnion: Gorgona Razstava Musič-Sedej-Zonlč v Jakopičevem paviljonu Razstava Franca Pavlovca v galeriji Oborsnel Koncert violinista Jurija Gregorea ob 18. v mali Filharmonični dvorani Razstava Kos - Mihr!ič v salonu Jaka Oražma v Pražakovi ulici DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. BloJ\veisova cesta 43, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, Ustar, stelen-burgova ulica 7. Iz pokrafine Gorizla — Ljudsko gibanje. Dne 9- decembra je bilo v Goriziji šest rojstev, 1 smrten primer in ena poroka. Dne 10. decembra bili dve rojstvi, dva smrtna primera :n tri poroke. — Smrten padec nesrečne starke. 56- letna Frančiška Brus z Idrije je padla po stopnicah tako nesrečno, da je obležala s počeno lobanjo. Revico so prepeljali v bolnišnico, vendar je uboga starka že med prevozom podlegla za smrtnimi poškodbami Desna rebra si je pobil pn padcu l senika 46 letni Mari Soli iz Idr je. Prei>el;.'\ so ga v gorizijsko bolnišnico, kjer se zdravita tudi 16 letni Aldo Tandin iz ulice Tri-este v Goriz-ji, ki se je pri padcu čez stopnice pobil po desnem kolenu, in 20 letni Amerigo Tamburini, ki sd je med delom poškodoval desno pisčal. — Na novo izdane obrtno pravice. V novembru so bile registrirane v gorizijski pokrajini naslednje tvrdke: Marija Kumar, Gorizia, sadje in zelenjava; Terezija Grom », Gorizia, mehan. delavnica; Manja Snuv-kar, Gorizia, pro laja kruha, likerjev in zi-prtih steklenic; L. Lachin, Bergogna, trgovina z lesom in kurivom; Ju.s*.p Comelli. Gonzija, trgovina z lesom; Dnino Pian, Gorizia, pekarija; Marija Visintin, Gor.z.;« prodaja kmha in slaščic; Karol Cero, B. L.ucia d' Isonzot trgovina in gostilna; Adolf Furlan, Gorizia. avtomobilska delavnica; Eleonora Cemiuschi, Goi izia, nakup in p:o-daja ponošenih predmetov na drobno in veliko; Marija Gantar. Idria, Jeliccini, prodaja vina na drobno; Marija Kom ina -Stol -fa, Oomeno, gostilna; Dediči Paoor, Gar-garo, mesarija; Anastazija Vidict Salona d' isonzo, šivilja; Viktorija Laurenti, Ai-lussina, restavracija. — Razstava triestinskega slikarja K. Pe-truecija. V umetnostni prodajalni na Korzu Vittorio Emanuele III. v Goriziji je razstavil svoje umetnine znani triestinski slikar Karol Petrucci, ki je pred ne 'lavnim doat* gel s svojo razstavo v triestinski umetnostni galeriji le puspeh. Petrucci je po rodu iz Triesta, vendar deluje zalnja leta v H -mu. Na gorizijski razstavi je zbral 50 slik, ki pričajo o visokem umetnostnem hotenju ter samoniklem umetnostnem ustvarjanju. Iz Spadme staierske ma$. Mite mtsMil&i mmv- Kov za, zimsko pomoč vr^la na Spoti. Štajerske rti 285.000 mo-rk. Maribor-mesto je dalo 75.000, Ptuj 52.000 Brežice 17.500. Maribor okolica 33.000, celjsko olcrožje 80 tisoč, ljutomersko 14.400. trboveljsko pa 15.800. Lani jc vrgto Četrta zbirka na Spod. Štajerskem 226.893 mark. — Lepa božičnica v vojni bolnici. Ranjenim vojakom v rezervni bolnici v Novem Celju je bila prirejena na sveti večer lep i božičnica. V lepo okrašeni dvorani so bili zbrani vsi vojaki, ki nir*) mog-li preživeti božičnib praznikov pri svojcih. Vsak vojak je dobil prleg darila zveznega vodstva velik paket suhega salja, potic, keksov in drugih dobrot, kakor tudi dve steklenici vina. Nemška mladina je pa prispevala zi obdarovanje ranjenih vojikov mnogo knjig. Okrožni vodja Dorfmeister je v svojem na. govoru primerjal razmerje med bojiščem in zaledjem leta 1918. in zdaj. Božično obdarovanje je samo neznaten del tiste hvaležnosti, ki jo dolguje domovina bojišču. — Mariborčan odlikovan za hrabrost. Podčastnik v nekem planinskem polku Friedrich Haberl, doma iz Maribora je bil za hrabrost na vzhonem bojišču odlikovan z železnim križcem II. stopnje. — Novi grobovi, v Mariboru je umrl najstarejši tiskamar Leo Anten Brosche, star 86 let. Pokojni se je udeležil okupacije Bosne leta 1878. Od leta 1894 do 1927. do svojega 70. leta je bil tehn čni vodja b'vše Cirilove tiskarne v Mariboru. Doma je b:l iz Kcnjic in v Maribcru je preživel nad 60 let. Dalje so umrli v Mariboru Franc Komisar, star 65 let, gozdar in nad-upravitelj Vitus Meier, star 52 let, žena postnega uslužbenca Ana R'egler s Pra-gerskega, stara 46 let posestnica El'zabe-ta Pišek iz Srkovca pfj Maribcru, stara 62 let, posetnk Janez Martineli iz Zgor. LoŽ-nice. star 27 let, spedicijsk' delavec Anton R-bič. star 58 let, Žagar Ferdinand Kranjc. star 52 let jn zasebnica Magdalena Potočnik, stara 31 let. TRIJE GLUHCI V tramvaju se peljejo trije gluhei. Prvi: — Koliko j« ura? Drugi: — Četrtek.' Prvi: — Hvala. Tretji: — Tudi jaz sem namenjen tja. In vsi trije izstopijo. A »SLOVENSKI NAROD«, sreda, SO. decembra 1942-XXI Izpred okr \ ^ga sodišča Ker se mu je zdelo, da je bil za pomoč pri selitvi preslabo plačan, je menil, da se sme sam nagraditi z večjim tatinskim plen cm Ljubljana. 30. decembra G sp-i Katarina se je lansko zimo od-sclila v Nemčijo. Se predno je pripravila 3\ ; pohištvo za selitev, je odpotovala, iiprave pa prepustila svoji sestri Girsli 3 ti a se je lotila dela s svojim sinom, tterim živi sama na severozapadni peri-... Ljubljane. Dela s pripravami, ki 60 bne, da se prepelje pohištvo z želcz-lioo na večjo daljavo brez poškodb, je bilo čej. Ker bi jih sama ne zmogla, je v razumu s sestro najela za pomočnika ška in Miška pole£ mizarja, ki naj b; čje kose pohištva, ko bodo primerno načinjeni s perilom in posteljnino, obil z leskami. ko in Miško sta pomagala skoro tr, ne. Delali seveda niso nepretrgoma, ker sicer lahko v treh tednih pripravili za litev stanovanjske opreme za veliko hišo. \ r je bila lanska zima zelo mrzla in se prav tiste dni živo srebro vedno bolj :Io, so včasih delali tudi samo dve do uri na dan. Tako je razumljivo, zakaj se priprave tako zelo zavlekle. Ko so : pospravili, so prenesli pohištvo v neko .njo veliko dvorano. V stanovanju so are in omarici zabili samo začasno z onimi žebljički. V dvorani je potem zar obil vse večje kose pohištva z deskami. Bilo je naslednjega dne po prenosu po-uštva v dvorano. Gospa Gusti se je vračala iz mesta in med potjo opazila nekega mo-^a, ki se je peljal na kolesu in drža! pod pazduho velik zavitek. Ni ga spoznal;1., vendar se je nehote obrnila za njim. Ker se je zavitek zadaj odvil, je opazila, da pelje neznanec veliko preprogo. Gcspo Gusti je čudno spreletelo. Preproga je bila : iv takšna, kakršno je imela njena sestra in so jo pri spravljanju shranili v veliko omaro. Pohitela je v dvorano in hitro pogledala v omaro. Z lahkoto se je prepričala, da je vid ni varal. Neznanec je odpeljal prepro-njene setsre. Namesto preproge je položil v omaro velik kos blaga za zavijanje. Gospa Gusti se je zbala se za druge predmete. Pogledala je v nočno omarico, kamor je spravila žepno uro. Tudi ura je zmanjkala. Izginila je tudi omarica, v kateri je bilo shranjenih še mnogo predvojnih cigaret in pisemskega papirja. Njena sestra je bila namreč trafikantinja. Deloma s pomočjo sestre se je kasneje ugotovilo, da jc razen že omenjenih predmetov izginilo še več drugega blaga: dve posteljni odeji, ženski dežnik, velik kc> svinjskega mesa, dve pregrinjali za šotor in kos svile. Mizar je povedal, da je preprogo odnesel Joško. Vzel jo je kar v njegovi prisotnosti. Ko so Joška pozvali, naj preprogo vrne, jo je takoj poslal po nekem vajencu nazaj. Vredna je bila okoli 1000 lir. Jcsko se je izgovarjal, da je preprogo ukradel zato, ker je bil preslabo plačan za svoje delo. Dobii je namreč skupno s svojim tovarišem 110 lir. Iz izkupička za preprosro so se hoteli vsi trije poplačati Poleg Joška in Miška bi bil nekaj dobil tudi mizar. Tako je trdil Joško, obenem pa je zanikal, da bi bil ukradel ostale predmete. Gospa Gusti je Joška in Miška prijavila državnemu tožilstvu Priložila je spisek ukradenih stvari, kakor ga je sestavila sestra. Razprava o zadevi je bila prejšnji teden Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjal samo Joško. ker se Miško mudi izven Ljubljane Senatu je predsedoval sos di. Felaher. obtožnico pa je zastopal drž tožilec dr. Lučovnik. Joško se je na razpravi zagovarjal tako kot v začetku. Priznal je tatvino preproge, zanikal pa, da bi bil ukradel ostale stvari, ki so zmanjkale poškodovanki. Sodnik je obtoženca opozoril, da bi bil moral, če je motiv njegove tatvine resničen. najprej lastnico opozoriti da je p'ačilo za delo prenizko, ne pa se kar na svojo roko poplačati. Joško je odvrnil, da je gospe Gustl les dejal, da sta bila preslabo plačana, vendar ni hotela nič slišati, da bi jima še kaj primaknila Obtoženec je končno previdno pripomnil da je zelo mogoče, da je kakšno ^tvar. ki je zmanjkala, odnesla sama gospa Gusti. Kct priča zaslišana je gospa Gusti opisala dejanje tako. kakor smo navedli zgo-taj. Za nekatere stvari ni mogla z vso si-I gurnostjo potrditi, da so zmanjkale prav ob selitvi. Pri soočenju se je razvila živahna razprava. Obtoženec jo je skuSal uvesti z zelo donečimi besedami: > Gospa, če imate malo socialnega čuta . . . < Predsednik senata pa mu je takoj presekal njegovo ^interpelacijo«: t-Ne gre za socialnost, temveč za poštenost. Govorite stvarno.« Soočenje ni prineslo nobenega razčišče-nja. Obtoženec in priča sta ostala vsak pri svojem. Oškodovanka zahteva za ukradene stvari še 1550 lir odškodnine. Na predlog branilca ie bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala ta teden. Osebno bodo zaslišane še nekatere priče: mizar, sin gosp3 Gusti in Miško, če se je že vrnil v Ljubljano. Tatvina dveh avtomobilskih koles Mladoletni delavec France J. je novembra delal pri podjetniku Lovrencu. Ko sta nekega dne zmanjkali dve avtomobilski kolesi, vredni nad 1000 lir. so kmalu ugotovili, da tat ni bil nihče drug kakor France. Prodal ju je za 400 lir. Presedel je skoro en mesec in pol v preiskovalnem zaporu, včeraj pa je dajal odgovor pred sodnikom poedincem dr. Ran-tom. Tatvino je brez obotavljanja priznal. Zagovarjal se je. da je bil lačen, čeprav je imel reden zslužek. Ko ga je sodnik v uvodu vprašal, ali je že bil kaznovan, je potrdil, da še ni bil kaznovan. Med razpravo pa se je najprej ugotovilo, da je bil kot sedemnajstletnik kaznovan zaradi tatvine starega železa na 10 dni pogojno. Kasneje je prišla na dan še ena podobna kazen. Drugič je bil kaznovan tudi zaradi tatvine starega železa na 15 dni pogojno. _ Kaj bo s teboj, če boš tako nadaljeval? ga je očitajoče vprašal sodnik. — Ne bom več kradel, gospod sodnik, se bom poboljšal. Delal bom. — Kje boš delal? Kdo bo pa sprejel tatu na delo? Saj se bo vsak bal, da mu boš zopet kaj ukradel. — Imam obljubljeno in vem, da me bodo sprejeli. — Kaj pa tvoji starši, se nič ne brigajo zate? — Očeta nimam. Z materjo pa sem že pred enim letom izgubil vse stike. Prav tako z varuhom, ki živi nekje blizu Stične na Dolenjskem. Mati me je pustila, da sem šel sam po svetu. Sodnik ga je spoznal za krivega po obtožnici in ga obsodil na 5 mesecev strogega zapora, pogojno za 4 leta. Tako mu je še enkrat ponudil priložnost, da se izogne zločinski poti in se loti poštenega življenja. Morda bo prizanesljivost uspešna. DNEVNE VESTI Picmontska princesa na koncertu V gledal šču Adriano v Rimu je vodil maestro Zandonai koncert, na katerem so izvajali skladbe Wagnerja, Brahmsa, Bor.-portija, Debussvja ter dirgenta Zando-naia samega Koncertu je prisostvovala tudi P'emontska princesa, ki je pe končanem sporedu osebno čestitala maestru in skladatelju Zandonaiu na krasnem glasbenem uspehu. Minister Bottai o tvoril šolske radijske tečaje Minister Bottai ie spregovor:] ob otvo-ritvj cikla predavanj, ki pojdejo preko EIARja in ki so namenjena dijakom in dijakinjam sredn;'ešolLk:h zavodov med šolskim: počitnicami. V svojih otvoritvenih izvajanjih je mnister Bottai podčrtal pomen šolsk'h radijskih tečajev, ki zagotavljajo pouku p:trebno kontinuiteto in ki so posebne ukoslovne važnosti. — Na polju slavo so padli višji kaporal Alojzij Novati. ki je žrtvoval svoje mlado življenje na ruskem bojišču, pešec Hcktor Miglier-na, ki je umrl na Vsokem morju, narednik Angel Molteni. pešec Alojzij Bo-scani. ki je pripadal fašiju v Zibidu S. Gia-como ter mornar Aleksander Vlila, ki ie umrl v važni vojni misiji. Vsi so bili po rodu iz Milana oziroma milanske ckolice. Novatijevo truplo je b:lo pokopano v Ku-emenkovu. truplo Hektorja Miglierine pa v Trpolisu. — Odlikovanje padlemu porocnlku. v spomm je prejel srebrno svetinjo poročnik Franco Della Mea, ki je bil po rodu iz Maiana pri Udinu. Pripadal je 11. pehotnemu polku. V utemeljitvi se navaja njegovo hrabro zadržanje v boju proti nadmečnemu sovražniku. — Božanska komedija v novi grški izdaji. Te dni je izšla v Atenah j Božanska komedija« Danteja Aliglverija v novem grškem prevodu, ki ga je oskrbel pr^f Konstantin Kercfilas. — Sneg v parmskih planinah. Iz Parme poročajo: Prvič letos je zapadel sneg v parmskem apeninskem področju Na Ricsu Monchiu delle Coni. pri Sv. Mariji del Tero in v Bedoniju je dosegel sneg višino 60 centimetrov. Tudi ostali vrhovi so z-datno zasneženi fn je promet po planinskih prometnih žilah precej oviran. Na prehodu Cisa ob državni ce5U Parma—La Spezie je bil promet hitro vzprstavljen, — Vel:ka procesija na čast blažene Nico-peie. Benešk' patriarh kardinal je pozval beneško prebivalstvo, da se pokloni pred čudežno podobo blažene Nicopeie, ki naj izprosi zmago italijanskemu orožju in ki naj obvaruje Venczio pred sovražnimi napadi. Svečani cbredi so bili v baziliki svetega Marka, kjer se je ves dan zgrinjala množica k počaščenju podobe, ki je bila izpostavljena med cvetjem na velikem oltarju. Po nagovoru beneškega patriarha se je razvila velika procesija, ki se je je udeležilo okoli 40.000 ljudi. Potem ko se je procesija vrnila v baziliko, je podelil patriarh vernikom svoj blagoslov. — Iz trgovinskega registra. ^Intra«, družbi z o. z. za proizvajanje in razpeča-vanje gradbenih potrebščin^ sedež Ljublja_ na s podružnico v Trieste: vpiše se prenos sedeža glavnega zavo.!a iz Ljubljane v Trieste, zaznamuje se ustanovitev podružnice v Ljubljani, izbriše pa se podružnica v Trieste. — Strojarska delavnica, tkalnica in predilnica SGZ2. Splošna gospodarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j. v Ljubljani je zaprosila za obrtno-pravno odobritev strojarske delav. niče v Podmilščakovi ulici 11 ter svoje tkalnice in predilnice na Gosposvetski cesti št. 14-b. Komsijski ogled in razprava bosta na kraju samem v soboto 9. januarja. — Sedem mladenk utonilo v jezeru. Iz Bergama poročajo: Pri Predoru je utonilo na jezeru dTseo sedem mladenk, ki so se peljale s čolnom. C o ln se je prekucnL in vseh sedem mladenk je utonilo, čolnar Fo-resti se je skupno z dvema moškima rešil m je bil aretiran, ker je sprejel na čoln preveč oseb. Trupla šestih utopljenk so bila najdena, truplo sedme utopljenke še l*čejo. Pogreba nesrečni mladih žrtev se je udeležila ogromna množica ljudi iz vseh krajev bergamskega področja. Utonile so 221etna M. Paissoni. 281etna N. Micheli, 321etna M. Clvsoli. 261etna A. Suardi, 171etna J. Cerelli in 191etna A. Piantoni. — Druga razstava sodobne italijanske likovne umetnosti. Danes je bila svečano otvorjena v Padovi v umetnostni galeriji Treh Venezij druga razstava sodobne likovne umetnosti. Posvečena je predvsem portretnemu umetnostnemu oblikovanju. Svoje umetnine so razstavili odlični predstavniki sodobne italijanske likovne umetnosti Campigli, Carena, Cara, Casorati, de Pisis. Berti, Guidi, Minguzzi, Semeghini, Seibezzi, Cadorin, Messina ter Sironi. Med razstavljajočimi likovnim' umetniki so tudi trije Triestinci in sicer slikar Levier ter kiparja Cara in Mascherini. Na tej slikoviti razstavi so zastopani nosilci sodobne italijanske likovne umetnosti iz vseh pomembnejših italijanskih umetnostnih središč. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih v kinu Matici in Unlona: ob «/216. in i/218. url; v Slogi neprekinjeno od 14. are dalje. — Ob nedeljah ln praznikih v kinu Union ob 10.30, v kino Matici ln Slogi ob 10.. v vseh treh ob »;14., i/216. In '218. ari KINO UNION — TELEFON 22-21 Sijajni film o veliki, tragični ljubezni po Sem Benellijevem romanu V gl. vi.: Mariella Lottl, Rossano Brazzi KINO MATICA — TELEFON 22-41 Ljubka moderna veseloigra z glasbo in petjem PojJča ljubezen Jazz in sport! — V glavnih vlogah: Maria Denis. Massimo Serato KINO SLOopolavoro, je bilo nabranih 31.000 lir (Agit). — Umrl ob hišnem vhodu. Bivši občinski tajnik Nino Boccaletti iz ulice Gira-din: v Mod eni je hotel v cerkev sv. Jer-naja. Njegova edina hčerka, ki je ostala doma, je bila zelo zaskrbljena, ko ni bilo očeta del j časa nazaj. Hitela je, da ga poišče. NašŠla ga je ob hišnem vhodu mrtvega. Umrl je za posledicami srčne kapi. — Iz »Službenega Usta«. * Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 103, z dne 26. decembra 1942-XXI. objavlja naredbe Visokega Komisarja: Prepoved prodaje in dobave novih potniških avtomobilov in motociklov, prepoved izdelovanja, prodaja, najema in olstopa po kakršnemkoli naslovu plinskih peči za ogrevanje prostorov in plinskih kotlov za centralno in samostojno kurjavo, prepoved proizvodnje :n prodaje alkoholnih dišav; odločbe Visokega K ^mi_ saija. odobritev pravil Združenja javmh uslužbencev Ljubljanske pokrajine in zadevna pravila. — Z univerze. Rektorat Kraljeve univerze v Ljubljani razpisuje mesto univerzitetnega docenta pri stolici za botaniko na filozofski fakulteti Kr. univerze v Ljubljani. Prošnje, opremljene z dokazili po §§ 3. in 4. zakona o uradnikih, je vložiti na rektoratu Kr. univerze najkasneje do 15. febru_ arja 1943. IZ LJUBLJANE Božičnica v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici je že stara navada, zato so pa sveti večer mestni oskrbovanci tudi letos obhajali z vso slovesnostjo, saj je vendar v tem domu ljubljanske človekoljubnosti najstarejša generacija ljubljanskega, prebivalstva in živa tradicija staiUi običajev in navad. Tuii župan, general JLe<>n Rupnik, ni pozabil na ta praznik miru in je svoje varovance obiskal ter jim voščil blagoslovljene praznike z vso toploto. Prinesel jim je seveda darila za priboljšek, da je bil sveti večer tudi vesel, ko so se raz-veseljene ženice sladkale z bonboni, starčki so si pa privoščili cigarete in druge dobrote. V spremstvu načelnika mestnega social-no-političnga urada dr. Antona Kodreta, priljubljenega hišnega zdi urnika, mestnega' fizika dr. Mavricija Rosa in hišnega upravi te ja Jožeta Langusa je župan s prazniku primernimi bese lami pozdravil okrog jaslic zbrane varovance ter spregovoril z vsakim prijazno besedo, nato je pa obhodil vse prostore zavoda in voščil blagoslovljen božič in srečno novo leto tudi najbolj onemoglim f in najbolj starim, ki ne morejo več iz po-I atelje. Po vsem zavodu so odmevale staro- LUX PIIM con I s a M i r a n d a Andrea Checcfii Irasema Dilian Gualtiero 1 umlati jUiijđ, t#gja di MdffO Sol Jati / davne božične pesmi in povsod je zavladala res odkritosrčna zadovoljnost, na vseh obrazih se je pa odražala iskrena hvaležnost. Posebno je župana zanimalo, kako so varovanci zavetišča oskrbovani, ter je v kuhinji, pekariji in v shrambah z veseljem ugotovil najlepši red, da je lahko odkritosrčno pohvalil dobre redovnice, ki s pravo ljubznijo skrbe za svoje varovance. GOSPODJE. POZOR! KLOBUCARNA „PAJK" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF I* A J K, Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 38, Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union. —lj Končno sneg! Dolgo smo ga pričakovali in se ga tudi nekoliko bali. Vedeli smo. da nam z'ma ne bo prizanesla ter da nič ne pomeni, če sneg ne zapade pred božičem, saj je še dovolj časa za gospostvo zime. Lani je začel hujši mraz priti sati šele januarja, pa smo vendar tožil', da tao hude zime še nismo dož;veli. Tolažimo se sicer lahko, da letošnja zima ne bo tako huda, vsekakor pa moramo pričakovati vsaj, da bo poslej, ko bo več snega, mrzle-je. Davi je začelo malo močneje snežiti. Sneg je sicer droben, a prav tedaj pozimi rado delj Časa sneži, ko se začne vs'pavati izped neba tako fina moka. Ze včeraj se je obetal sneg. ker je zračni tlak zelo popustil. Včeraj popoldne nam barometer še ni napovedoval izboljšanja, pač pa je davi kazal, da bo zračni tlak zopet začel naraščati. Kljub temu bo pa najbrž močneje snežilo kakor doslej. Za sneg je zdaj najprimernejša temperatura. Včeraj je znašala ma-ksmalna temperatura —0.7°, davi je pa bilo malo topleje kakor včeraj zjutraj; minimalna temperatura je znašala —1.8°. —lj V e van gel j s ki cerkvi v Ljubljani bo na Silvestrov večer ob pol 5. pop. shjžba božja in na dan novega leta ob 10. uri dopoldne. —lj Nocojšnji violinski koncert Jurija Gregorca, katerega bo spremljala na klavirju pianistka Marta Bizjakova, bo imel naslednji sporeJ: 1. Corelli: La Follia; 2. Bach: Fuga v g-molu iz prve sonate za vio-lin-solo; 3. Weniawski: Koncert v d-molu; 4. Gregorc: Rubato appassionato; 5. Čajkovski: Melanholična serenada. 6. Pagani-ni: Capriccio št. 20. Na koncert domačega, jako nadarjenega violinista opozarjamo vse naše koncertno občinstvo. Začetek koncerta bo točno ob 18. uri v mali filharmo-nični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. u— Gospodinje, ne belite si glave, kaj naj danes kuhate. V Gospodinjskem koledarju za leto 1943/XXI-XXII si lahko izberete jedilnike, ki odgovarjajo vasi trenot- ni zalogi živil. Tam najdete tudi navodila, kako boste najboljše izkoristili živila in najbolj štedljivo gospodarili z zalogami. u— Z velikim zadovoljstvom je javnost sprejela Skuljev: Delovni koledar r.a vrt in sadovnjak, ki ga dobite v Knj»g«rni Tiskovne zadruge v Ljubljani. ielenburgOTa ul 3. Radio Ljubljana SRKDA. 30. DECEMBRA I943-XX1 12.30: Poročila v silov-cnščmi. 12 4.^ I.ihkit glasba. 13.00: Napoved časa; po«ročilg v italijanščini. 13.15: Pcuročido Vrhovne ji p<#-veljstva Oboroženih sdil v al oven i£ in i. 1.^.20: Pesmi za vse Oikuse, \ck\: dirigent .V^ir-nu 14.00: Poroč ila v italijanščini. 14 IS: 1'sana glasba. 14.30: Koncert čedista Cvmla Sodl-bauerja pri klavirju Mani. Lipc^ ^-k 15j0ta Poročila v sdovcn^čmi. 17.00: NapOT c-d BflMhS poročiJia v itajijan>čini. 17.10: Pet rirnut pov spoda X. 17.15: Po-lke in mazurkt; 1735: Koncert soprani vtke Angolike Tuctari. 1°: »Govorimo italijanskih, poućuic pr< f dr. Stanko Lcbcn 1930: Poročila v MoveničiuL 19.45: Simsonična glasba. 20.00: Napoved časa; pon.či'la v itaujeo&Oiai, 20.20; Komentar dnevnih dogodkov v siovenAč'fiii. 20.4S: Radio za družino 21.30: Orkestar »Oetra«. vodi dirigent Barzizza. 22.10; Koiic^rt 1 i vi b -lj.«ns.kcja komorneiia dira Tro&t-šlais: Ant. Trcst, klavir; J.Slaja, violina. 22 4^: I%>ro-čila v italijanščini. ČETRTEK, 31. DECEMBRA 1912-XXI 7.30: Napevf in romance. 8.: Nap, wl časa — Poročila v italijansč'ni. 12.20: Koncert pianista Bojana Adamiča. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert pianista Bojana Adam ca. 13.: Napoved can* — Poročila v itaPjansčini. 13.15: Porrčilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini 13.25: Prem s za Nemčijo — orkester Cetra, vodi dirigent Barz;zz.a. 14.: Poročila v italijanšč'ni. 14.15: Koncert. Radijskega oikestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Lahka glarba. 15,: Poročila v slovenščini. 17.: Napoved Ceaa — Poročila v italijanšč'ni. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.35: Koncert pianistke Eugenije Cornalba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.40: Koncert čelista Gicrgio Lippi — pri klavirju Bruna Barbetti. 20.: Napoved časi — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Koncert orkeatra Cora. 21.20: Produ vanje v slovenžčini. 21.30: Glasba Ricrarda Stor_ ti-ja, vodi dirigent Romeo Arduini. 22.10: Pesmi z& vse okuse, vodi dirigent Segnrini. 22.45: Porcč-ila v italijanžČini. ZA VSAK SLUČAJ — Gospod profesor, čemu ste pa kupili toliko slaščic? — Za vsak slučaj, gospod kolega. Tiona me je davi poljubila, pa ne vem. ali je danes njen god ali obletnica najine poroke. MALI OGLASI GOSPODJE, POZOR! Klobučarna >PAJX< Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vas klobuk, da zg'eda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38, Miklošičeva cesta št. 12. — Nasproti hotela Union. O O PREVODI IN VLOGE V italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Kn&fljeva 13 ALI RES dE NE VESTE, da vam oglas v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skr-oi? Ce iščete službe ali stanovanje, će želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni od-lelek »Slovenskega ^arodac ki Vam bo e cenenim oglasom izpolnil željo. Prodotti chimici sintetici - Pre oaiati biologici - Specialitš me dicinaii • Prodotti - h* • MOSTE - ZELENA JAMA Bczenškuva ulica št. 10 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n n □ □ Ll □ □ j n n n □ Srečno in veselo novo leto žeiim svojim cenjenim strankam in se priporoča še nadalje ISANC FUJAN splošno krevstvo LJUBLJANA GALJEVICA 9 — TELEFON ŠTEV. 43-83 Srečno m veselo novo leto želi tvrdka □ □ n n □ □ □ □ □ n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aom ŽELIM SREČNO NOVO LETO vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem JOŽE KLANJŠČEK zaloga usnja na debelo LJUBLJANA, Cesta Arielle Rea 1, levo dvorišče »Figovecc □□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□GuLLJCGLlIGCCGGDDGGuD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C Srečno in veselo novo leto želi tvrdka strojna delavnica LJUBLJANA Trnovski pristan 32 M □ N B I ■ ■ ■ ■ ■ 1 ■ M ■ H b u ITH ■ U H H * h M H B g g I! J*1 □nonnGnnnnnononnnnDonnaonno^ P XX ■ ■ * "T »IIIIIHIIIHIIlll 5 n Srečno novo leto želi □ ° UDOV1Č JOŽE □ □ strojno in stavbno ključavničarstvo □ g □ NOVO MESTO g S ^□□□□□□□□□□□□ccczzz^zzzzz^zz.^ 4_! □ □ z □ □ □ C □ J □□□□□□□□□nnnnrxjna □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ u a onnnnnDDc » &VS»9 Jl.i ^ ?U kleparstvo, vodovodne instalacije ter sanitarne opreme LJUBLJANA — Slomškova ulica 4 □ □ □ □ □ □ □ □ □ n n n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ JEItJ^EJ JELENIČ tovarna metel in kisarna »Pri Majarončku« šlajmerjeva ul. □ LJUBLJANA N Telefon 25-78 □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d □ □ □ □ □ □ n □ □ □ [□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cnnnoc; Kleparstvo — vodovodi LONČAR FRAhlC preje T. RORN LJUBLJANA Bleivveisova 13 Telefon 20-14 (Figovčevo dvorišče) D □ □ GOSTILNA »DUBROVNIK« □ □ Sama hi k :»Z.:rko n N LJUBLJANA Kolodvorska 26 □ § § LENARČIČ IVAN g □ □ knjigoveznica □ g LJUBLJANA, Ulica Arielle Rea 13 iiannuiiniiiiiiiiiilll l>m □ (Kolizej) g ^nnnnconponuunuuunL^pnDuuuDDj JoaaizaaaaoaDnnanzzczzzzzzzzz! g Srečno novo leto želita j=j □ JOSKO in METKA Ht'BAD O ■ ■ iiiiiimnimi im iimin □ gostilna □ i_j Fi Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom IVAN BRICELJ pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v 6TEPANJ1 VASI \A PLANKJU LJUBLJANA Telefon 33-07 BLEIVVEISOVA C. 13 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem FRANC DOLIN AR parna pekarna ln slaščičarna Poljanska cesta 19 LJUBLJANA Pred Škofijo 11 □ _ rinnnnnnnnnnnnnnmnnnnrrrinrinnnn m a iririm h ■ ■ nnn ^□□□□□□□□□□□□□□□□□^ JUL l.JJ Ll d a KAREL KAVKA stavbenik in tesarski mojster LJUBLJANA Žibertova ulica 11 Telefon 20-50 Srečno in uspeha polno novo leto želi in se najtopleje priporoča gradbeno in tesarsko podjetje □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ZGCCZZCDCCZDZGGnt 'hiiihi a.....b ii ■ b a n j_juL it innn^-n^n-rKznmnnnnnnnn' "J "J c □ n □ □ n □ n □ □ r» ■ ii k ■ i nnnnnnrinnnnnnnnn.nr:npnnnnrnnnnnnnnc[:[:-i V,iH-nHnnnnnnnnnnpn^^ g a g ■ a ■ ■ ■ ■ i ■ ■■i■■b■i i■■a iiii g j □ BARITO& VL.AJ>FMIK p H modno čevljarstvo □ □ LJUBLJANA Pražakova ul. 12 z □ _ Ji ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□ZZZZGZG niiiiiiMIM"'""'"11 tt"3"1* □ A. KAJFEŽ M urar nczzzzzGGGznGZDncannDDonnnnn LJUBLJANA Miklošičeva 14 gostilna lj i_j B LJUBLJANA Pred Škofijo Q, □ i ■ m ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■» ■ a ■ ■ ■ ■ a Ti n _ □ irjGrrcnnnnnnmnnnnrji^iJLii h h inon: S □ Srečno in veselo Novo leto želi § □ □ H □ H nakup in prodaja vreč □ ~ 51 SREČNO NOVO LETO 2ELI ELHOMA" J. Stolko stroji za obdelavo lesa □ LJ lj □ □ □ □ □ □ □ n □ 1 ■ ■ ■■■■■■ a ■ a a a a * a ■ a a a a a i LJUBLJANA, Sv. Petra 33, tel 33-26 □ __ iJuuupnnuuuunngnGGnnDauuLJGGG-Z; □ LEGAT A. GKEBENC LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 3 Telefon 25-31 H m ^ 11 ■ i ■ 111 ■■ i ■ i ■■ 11111 mi rj Veselo in srečno novo leto želi GOSTILNA PRI »KORELNU« »NA - NA« n n H Ipeeerija - delikatese - zajtrkovalniea g : LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 28 Prt ■■■■■■■■■■■■■■■ ini a u innnnn ihnuuuuuuu n n □ □ ■'TZ-UGGnnnGGGDGGGGGGCGCGGLlGD ^n^nn^GGGGGGGGGCGGGGnGGGGGGGi £j Srečno in veselo novo leto želi vsem □ □ BRUNCIC IVAN □ |=j pleskarstvo in ličarstvo G □ LJUBLJANA. Gosposvetska cesta 42 N □GGGnG'GnGGGGOGODPGGGGGPGGGGGI popi u luuuonGnnuLJLinoGGnnGGGGGzz- C Srečno in vesele novo leto želi vsem JU1 ^ svojim cenj. odjemalcem in znancem n KUŠAR LUDVIK R pečarski mojster Pj MALA VAS 50 a JE2ICA H in se vljudno priporoča za nadaljna □ cenjena naročila g n G n c G G □ SREČNO NOVO LETO 2ELI „G R O M" carin, posredništvo in spedicijski biro ^ LJUBLJANA □ □ zpnnoGannncGGOGnacaGGGDGGa: □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO §želi vsem cenjenim odjemalcem RAFKO KORETIĆ delikatesa — Špecerija H □ LJUBLJANA Ulica 3. maja p n ^GGGGGGGGGGGGGGGGGGCGGnnrjDGL JGQaQLX3ULO H ii fUGOa: ZJGGGGnGGGGGGGGGGGGGGGGGGCGOa FRAN J A KAČIC tj trgovina s kurivom in gostilna U H LJUBLJANA VII. Gosposvetska c. 67 H □ iiiiniimiiiiiinmii|in. PPnnGGGGGnGGGGGP—GGGGCDGGGGn u g P AVGUST KOBITJCA □ H tapetnik in dekorater □ C LJUBLJANA Bleivveisova cesta 36 ^ ' JLjtimGmGGDUUUGGGngUUUUG'JOGU □GDGGGGGGGaaacGcaGGGannnanGr Brivski ln damski česalni salon G J UD ALEKSANDER LJUBLJANA Kongresni trg 6 JUUJUUUUULjTJL M JAKOB \TI.HAR ■j urar in trgovec z zlatnino, srebmino 3 in optičnimi predmeti 3 LJUBLJANA Sv. Petra c. 36 aaaGaDGoaoaGaoGaaaaaaGGnnnro' ^LLJULjIIOUULJLJUUUUULJL^ H KAVARNA PREŠEREN H LJUBLJANA Sv. Petra nasip Karol in Poldl Polajnar 'jmLPGGODnrGOJLi ■ h n odo m »„uj a GtjTiGGaroaGaauuuLiuuLijaaDCiDGOD PLJOJLlOnOC-il 1UUULAJUI.o..JC H IVAN SAJOV1C p snloino čevljarstvo in specialist t za ortopedlčna obovala Q LJUBLJANA Novi trg; 5 lULJULJUUULiJlIl H H POPDDDODDDODDG Urejuje Josip Zupančič - Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za maeratni del usta: Ljubomii Volčič — Vsi * Ljubljani a.