21 Naši dopisi. Trzin 10 pros. — Danes ob 8. ari so imeli g. župnik mengiški tukaj sv. mašo, potem so pa blagoslovili novo šolo, ki je bila primerno ozaljšana. Slav-nosti so se vdeležili gosp. c.Jsr. okrajni glavar iz Kamnika, c. kr. šolski nadzorMlt^Tft&g&rodni baron Lichtenberg, gg. učitelji iz Mengša, Kamnika, Doba, Ihana, Goričice, iz Črnuč ter mnogo domačega občinstva in otrok. Po blagoslovu spregovorili so gospod župnik otrokom in starišem, na kar je gosp. c. kr. okrajni glavar v krepki besedi priporočal šolo starišem in orrokom. Za gosp. glavarjem poprijel je besedo c. kr. okrajni šolski nadzornik, za tem pa gosp. učitelj iz Doba. Gospod nadučitelj mengiški poslovil se je pri učencih ter jih je izročil novemu gosp. učitelju Luki Blejcu, tukajšnjemu rojaku, ki je otroke s primernim nagovorom sprejel. — Naposled se je gosp. župan in predsednik krajnega šolskega sveta vsem pričujočim zahvalil, na kar so gospodje učitelji z ^učenci cesarsko himno zapeli. Na to povabi blagor, baron^ Lichtenberg vse go- c spode in zastop občine k Narobetu na okrepčanje, kjer se je culo več primernih napitnic. QtL_iej__urili ki naj izrečem čast. gosp. Martinu Narobetu, jfapniku v Zapogah, za zj^apaeqiji-prvimar, kakor tudi blagor, gosp. baronu Lichtenbergu, veleposestniku v Habachu in deželnemu^ posjancu za razna darila, podpore in vnemo za šolo, javno prisrčno zahvalo. J. Ložar. Iz Ljubljane. — Pregledovanje srednjih šol na Kranjskem. Po^naročilu naučnega ministra_G aji č a prišel je minist. svetovalec WoIf vj^ujjlj^mo in je obiskoval tukajšnje srednje šole. Kakor je prav, da se ministerstvo prepričava o stanji naših šol — bodisi po komur koli — imamo vendar malo nade, da bi človek, ki ne razume slovenščine, zmožen bil, poduk v slovenskih razredih prav ocenjevati. — Ako se mi-nisterijalni svetovalec hoče samo prepričati o poduče-vanji v nemščini, bo to uže zadel. — Sicer bo-demo pa kmalu culi, kako sodi Gauč o naših sloven- > skih srednjih šolah. — Deželni zbor kranjski zboroval je včeraj in tako tudi danes. Včeraj napravila je največ vriša razprava o prošnji cestnega odbora ribniškega, pri kateri je posebno poslanec Pakiž prošnjo tako zagovarjal, da si je z_nekaterimi i^rgki_zaslužil pohvalo zborfiiška-iksjiige, ne da bi biFnjegov predlog imel zaželjen vspeh. V današnji (XIII.) seji deželnega zbora dovolila se je za preložitev ceste med Mokronogom in Lak-nicami 1500 gold. deželne podpore, za vrejenje voda v Račinsisi dolini 1000 gold., za preložitev okrajne ceste skoz Grad pri Blejskem jezeru 1500 gold., ri-barskemu društvu, ako izkaže vspešno delovanje po deželnem odboru 50 gold., konservatoristu Hubadu 10 gold. Točka 8. in 9. o deželni in občinski nakladi na žganje oziroma pivo preložite se na prihodnjo sejo. Dalje dovoli se za geoplastičui zemljevid Gorenjske fotografu blejskemu 200 gold. Zakon o rib-štvu, ki še nima slovenskega teksta, vrne se deželnemu odboru. Priloge k točki 12. dnevnega reda še niste gotovi in zato se ta predmet odloži za prihodnjo sejo. Občini vipavski privoli se vklub ugovora desnice naklada 2 gold. na hektoliter pive. — Dalje poroča se še o nekterih predlogih gospodarskega od- 22 seka, ki niso bili na dnevnem redu. Konečno izvoli se za dež. odborniškega namestnika dr. vit. Bleiweis. Prihodnja seja je v petek. Vse kaže, da ne bo mogoče še v tem tednu dokončati vsa deželnozborska dela,) da bode še v prihodnjem tednu nekaj sej. France Erjavec, e. kr. profesor, pisatelj slovenski in rodoljub. izdiiiLil je dne 13. januarija, koj po poluooči, nagloma še je 52 let star, svojo blago dušo. Zapustivši razun potrte rodbine svoje žalujoč ves narod slovenski, čegar spretni, marljivi in po pravici najpriljubljenejsi pisatelj je bil. ErjavecTuje rojen dne 9. septembra leta 1834. v Ljubljani, kjer je dovršil ljudske in srednje šole. V jeseni leta 1855. podal se je na vseučilišče dunajsko, kjer je poleg predmetov svojega prihodnjega poklica nadaljeval skupno s svojimi sošolci Mandelc, Stritar, Tušek in Zarnik uže na gimnaziji ljubljanski pričete vaje v spisovanji slovenskih spisov, katerih so se vdeleževali tudi S. Jenko, Mencinger in več druzih vseučiliščnikov. Po dovršenih študijah vstopil je za šolsko leto JJB59/60 v Terezi-janišče kot prejekt, v jeseni leta 18GO. pa je bil imenovan na realki zagrebški za profesorja, kjer je ostal do leta 1871. in se to leto preseli kot profesor v Gorico. Leta 1875. imenovan je bil sjcer za vseučiliščnega profesorja v Za-greb, pa te službe ni sprejel. — Pisateljsko delovanje Erjavčevo je priznano slovenskemu rodu in odveč bi bilo o tem govoriti obširneje. Eden najbolj delavnih in spretnih pisateljev bil je pri vsih naših zavodih, ki imajo namen, izobraževati s spisi naš narod, zato ga nahajamo m prvi vrsti pisateljev Matice__aliivenake, Mohorjevega društva, v skorjijvseh domačih časnikih kot jo-dejpvajca, pa tudi kot izglednega pisatelja leposlovnih in pa i^aj^oalijvSSF^plsov^ ker je bilo naravoslovje poglavitna stroka njegovega poklica. Njegove zbirke „Iz popotne torbe" so neprecenljive za naše slovstvo, kakor so na drugi strani njegovi različni uaravoslovski spisi izgleduo ljubko spisani. Njeg3wzlW^*S^po pravici v vsaki slovenski rodbini ena najpri-ljubljenejših knjig. Pred letom zgubil je pokojni edinega svojega sina, sedaj pa odšel je sam prerapo^a ves naj^d, med katerim pa mu zagotovijo spisi njegovi neminljivo8t. Lahka mu bodi zemlja! ~r- O zadnjih trenutkih umrlega Fr. Erjavca piše „Suča" z dne 14. t. m., da je bil 12. januarija zvečer nenavadno vesel. Ob pol 11. uri šel je k počitka. Okolo 11. začel je pokašljevati; soproga je skušala pomagati z navadnimi sredstvi. A to ni pomagalo; pljuča so jela odpovedovati; bolnik vstane, diha z veliko težavo ter hodi po sobi in se napenja, kaKor bi hotel pljuniti ali izčistiti si pljuča; a dru-zega ni prišlo iz njega razen okrvavljene sline ali prav pičle žleme. To je trpelo do četrt ure čez po-lunoči, ko je začel lezti k tlam v naročji soproge in soseda dr. Gregorčiča. Ko je bil še na nogah, došel je njegov svak Franjo Ferfila, kateremu je bolnik rekel, da je pri konci, kakor je tudi prej dr. Gregorčiču omenil, da gre k Milutinu (pred leti umrlemu sinu). Odkar se je sklenil k tlom, ni več govoril, a živel je še nad četrt ure. Prišedši dr. Lisjak skušal je ohraniti iskrico življenja vsaj še nekaj časa v bolniku; ali čez četrt ure naznani, da blago srce je jenjalo biti. Med tem došli so hišni gospodarji in dr. Grešič, ki so vsi obžalovali zgubo blagega moža. Dr. Gregorčič opravil je v duhovskem oziru, kar je bilo v takih okoliščinah mogoče. — „Priče Božjega bitja" izšle so ravnokar v II. zvezku, ki ga je potrdilo visokočastito knezoško-fijstvo ljubljansko. Ker je vsebina času res jako pri* merna in pripravna za pouk in zabavo v dolzih zimskih večerih, priporočamo jo vsim našim častitim naročnikom. Cena zvezku je 25 kr., s pošte 5 kr. več ter je dobiti pri založniku Dragotinu Hribarju, pri Blazniku in v Katoliški bukvami. — Velikanska tatvina. LjnJiUana se še ne spominja tajjp velikanske tatvine, kakoršna se je izvršila minuli ponedeljek zvečer med gledališko predstavo v stanovanji vdove pl. Gariboldijeve rojene Tonello. Gospa Katarina Gariboldi vzela si je zadnjja dni novega strežaja z imenom Abraham D i a m aji t, kateri se je v Ljubljano prišedši izcjal za urana. —• Pa začetkom tukaj ni imel posebne sreče; z Eeke sledi! mu je namreč telegram do ljubljanskega magistrata, naj Abrahama prime, ker je na sumu, da je tam vkradel 24 ur. Vsled tega telegrama dejal je magistrat Abrahama v zapor, našli so pri njem urar-s*o orodje, iskali so po urah, pa brez vspeha, po. trodnevnem zaporu oddali so ga, ker se je oglasil bolnega, v bolnišnico, in na poti tje rekel je tat. stražniku, da v bolnici ne bode ostal,^ker vstopi-v ^glužbo pri gospej Gariboldijevi.^ '^^ ** r~ Res je to storil, pa službovanje svoje porabil je V to, najprej pozvedeti, kje spravlja gospa Garibol-dijeva svoj denar in pa dragocenosti svoje in si jih po tfijM pri prvi priliki prilastiti. Porabil je v izvršitev tatvine priliko, ko je v ponedeljek večer gospodinja njegova odšla v gledališče. — Ko se gospa po končani predstavi vrne domu, ugleda na mizi odprta omarico, v kateri je imela spravljeno svojo gotovino* dragocenosti in druge vrednostne reči, pogreša se obligacij, dragocenosti in gotovine skupaj približno 23 50.000 gold., pogrešala pa je ub enem tudi svojega y o v e fi a _s t r e ž a j a A bi a h a m a. — Takoj se je tatvina naznanila policiji, tudi hišno csobje letalo je okoli zaslediti hudodelnika in res prišla mu je na sled na kolodvoru južne železnice, ko se je hotel odpeljati s svojim plenom proti Trstu. — Pa zapazivši slede-čega mu domačega hlapca, popihal jo jejia^dfugi strani železniškega (mešanega) vlaka proti sv^JKri-štofu. — Do sedaj še nimamo poročila, je li imelo zasledovanje povoljen vspeh. Pred sklepom lista se nam poroča, da so tatu Abrahama Diamanta minulo noč na postaji pragar-ski prijeli in pri njem dobili tudi vse vkradene reči. Abraham podal se je v ponedeljek večer z južnega kolodvora bržčas po dunajski cesti v Domžale, se je poskrival un stran Save, včeraj popoludne pa je prišel v Zagorje, se odpeljal s poštnim vlakom proti Dunaju. Na Zidanem Mostu ga je žandarm prijel in zahteval, naj se izkaže. Abraham mu da vizitnico nekega profesorja v Trstu, in ko je med tem vlak odhajal, ga je žandarm spustii, toda kmalu je telegra-firal v Celje, naj ga primejo. (Pa na celjski postaji se to ni zgodilo, temveč je žandarmu došel zanikavni odgovor. — Še le vsled druzega telegrama na Pra-garsko postajo, ga je tamošnja žandarmerijska postaja prijela in takoj odvedla nazaj v Ljubljano. — Sinoči ob 10. uri je ljubljanski magistrat uže imel telegrafično naznanilo, da so Diamanta prijeli in pri njem dobili vse vkradeno. Med tem došla je tudi že : z Dunaja fotografija Diamantova s krat&o, pa pomen-;; Ijivo opazko, da je Diamant, ki je krog 30 let star, \ Jako nevaren tat, ki je uže mnogokrat vlomil. -Danes bo Abraham uže na ljubljanskem Žabjeku preiskovalnemu sodniku se imel odgovarjati. — Dvoboj. V mestu ljubljanskem pripoveduje se, da sta imela minulo?nedeljo" dva častuika domačega polka št. 17 baron Khunovega dvoboj, pri ka-tereni je bil stotnik S.,^^oma^ia^^na glavi teško ranjen. Boril se je z nadporočnikom L. s sabljo in povod dvoboju bilo je neko očitanje stotnikov^ proti nadporočuiku.^^C—ir J^Ov^lc /c ^^\tCi^'