Štev. 7. V Ljubljani dne 25. julija 1895. Leto I. Planinski Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Izhaja 25. dan vsakega meseca. llrnAtveniki dobivaj« lisi «nMonj. — Nečlane slane po 2 ^Iti., dijake |>o 1 ffld. 30 hr. na leto; posamezne številko po 20 kr. iUi obliko in raebhio spinov no otl{/ororui pisatelji. Vso spise, naročila in plafila Tzprejemljo „Slov, plan. društvo" v Ljubljani. Iiisvral obsegajo« dvanajstinko strani slano ti ulil. za celo leto. Valentin Vodnik kot turist in turistiški pisatelj. Spisal Fr. Orožen. L „Redila me Sava, i Ljubljansko polje, Navdale Triglava Me snežne kope." V. Vodnik. ne 20. avgusta tega leta bode minilo sto let, kar je. poskusil priti na ^ Trigkiv na« slavni pesnik Valentin Vodnik. Hodil je na orjaški Triglav z grofom Fr. Hoeheinvartom in s sloveSim jezuvitom Pinhakom, župnikom pri Sv. Jakobu v Ljubljani, Dospeli sicer niso na najvišji vrli, a prav zadovoljni so se vrnili, ker so imeli prekrasen razgled z Malega Triglava in s Kredarice. Doslej je bilo še premalo znano, da jo bil naš znameniti slovenski pesnik tudi vnet turist in turistiški pisatelj. Zaradi omenjene stoletnice priobčujemo torej naslednji spis slavnemu Vodniku v spomin. Valentin Vodnik so je rodil dne 3. februvarija 1758. I. v Gornji Šiški na Jami pri ..Žibcrtu '. Po končanem devetem letu popusti ,,igre, luže in drsanje na janienskih mlakah" in gre v šolo v Novo Mesto, kjer mu je bil prvi ueiteij njegov stric Marcel Vodnik. Potem je izdelal v Ljubljani šest latinskih razredov ter vstopil v red frančiškanski, Črez nekaj let pa gaje poslal škof Hçrbersteîn kol duhovnega pastirja na Gorenjsko. Zelo se mu je prikupila Gorenjska, kjer jo služboval kot duhovnik na Sori, v Blejskem gradu in na Koprivniku, kamor se je preselil meseca februvarija 1793. 1, Pri tej priliki seje natančneje seznanil z obče čislanim baronom Žigo Zoisom, kateri je mnogo pripomogel, da je postal Vodnik tako slaven pisatelj. V Koprivniku se je Vodnik najbolj navduševal za turistiko. Zanimal bode torej gotovo pred vsem kratek popis tega kraja. „Do neba kipeč trt vrhu i mejnik in varil domovine, snežili kov velikan — Triglav je vsakemu znan. V podnožju ga obdavajo odprte in zakrito naravne krasote. Večja in manja jezera, kviške strmine, stisnjene doline, šumeči slapovi ga ospenjajo, in na dveh straneh mu izvirate Savici, bohinska in dolinska, kakor iz kamnitega srca dve žili živi. Višje in nižje gore in gorice ležijo ponižno pred njim. Razdeljujejo se na več manjih vrhov in vršičkov. Kakor da bi bil prijel stvarnik z mogočno roko nekoliko jih, in bi jih bil strgal zvrhoma. da so postale obrobljene kviške planine — planjave, take se mi zdijo — Gorjnše in Kropivuek, dve gorski ravnoti, dve prijazni vasi. Držite se skup. Popolnoma ravni niste. Mnogo kotjjev ali k ont (po kropivniško) je v dolinah. Nabira se voda v kontah, da postanejo včasih mala jezerca. Krog in krog dolin je potegnjen rob, čez kterega ne seže tvoje oko na planjavo in tudi ne na Triglav; le v nebo te zvišuje in oblivajo te čisti, prečisti zrakovi. Vendar pa molé sledeče planine in gore čez rob. Na južni strani: Ona prst. Lisec, Veliki in mali Raskovee; na zahodno-severni : -Tavorski vrli in Me; na severni: Jelinek; na severno-vzhodni : Rob, Med Gorjušami in Kropivnekom stoji ob robu Jarski vrh. če prideš od Bohinske Bele, ki pol ure za bloškim jezerom leži na bregu Savice, tako se ti na visočini -3200 stopinj čez morje odprejo najpred Gorjuše i ji potem Kropivnek. Vasi ste si podobni. Hiše so v obeh ob robu posamno postavljene, sicer snažne ali zidane ali lesene. Na Gorjušah jih je 55 in na Kropivneku 48. Duš v obeh je krog 700. Prebivalci so sploh delavni, pridni ljudje, bistre glave, krepkih udov, pristnih šeg in prostih navad. Jezik govore lep iu imajo mnogo lastnih izrekov. Živež in premoženje jim daja živinoreja : zraven pa kopljejo rudo in kuhajo oglje za bližnje fužine. Starost dosežejo veliko. Skoda, da že tudi njih dosega stavljeno izobraženje, o ktereni zgine pristnost in prostost. So med njimi še kteri, ki imajo Vodnika v spominu in pred očmi. Govoril sem z možem, ki me je s svojimi dolgimi lasmi spominjal na Vodnikovo podobo, in je jedrni drugo vedel povedati „od gospoda Balanta". Zvedli so nckleri, da imam Vodnikovo podobo. Prišli so jo gledat k meni na dom. Pokazal sem jo in venec, ki ga v gledišču je položila Slovenija na glavo. Velika radost jim je sijala z obrazov. „Kropivnek" ima trne od lastnosti kraja. ..Ropa" ali rupa je cela dolina. Tudi vodica „Kropa", ki spod Kropivneka priteče, ima od „rope" ime. Nekteri tudi govore in pišejo Koprivnek, ali to je napčno. Pa poglejmo Kropivnek. Na severno-vzhodni strani obhribja, ki opasuje dolino, snažna cerkvica, zraven prijazen farovž, krog in krog na venec raztresene bele hišice, vmes senožeti in vrtički, na sredi vodnjak, za hišami smrečje in drugo drevje, to nenavadno selišče, ta za se odločen svet je Kropivnek. Zdaj ga pokriva beli sneg, vse je mrtvo krog, tih mir ga obdaja. Spomladi se pa zbudi tisoč in tisoč pevcev po gošči in vse se ozeleni in duliti. „O cvetju in petju je — raj." Tako je opisal ta kraj dr. Lovro Tomau v „Vodnikovem spomeniku" leta 1859. Vodnik je bil zelo priljubljen pri svojih žu pijanih ter je z njimi prav prijateljsko občeval. Naziva I i so ga navadno „Gospod Balant", L ji pri Koprivnicami! se je ohranilo več uličnih pripovedek o njem. Tako je nekoč obiskal visoko v hribih bivajočega črevljarja, da bi pri njem zvedel več slovenskih izrazov. Povprašuje ga za vsako posamezno crevljarsko orodje, in črevljar mu jih imenuje slovenski. Ko pa Vodnik omenja, da temu in onemu orodju drugače pravijo v drugih krajih, odgovori hladnokrvno črevljar, ki ni poznal Vodnika: „Prav lahko mogoče: vi morate pa bili posebno imeniten črevljar". Gotovo je bilo bivanje, na. Koprivniku odločilno za Vodnikovo pesniško in pisateljsko delovanje. Tu v svežem gorskem zraku, v bližini orjaškega Triglava in idilskega Bohinjskega jezera, sredi čvrstega bohinjskega rodil se je navduševal Vodnik za pri rod ne krasote naših planin in nabiral snov za najboljše svoje pesmi. Omilile so se mu Bohinjske planine, Bohinjska dolina in sploh vsa prekrasna Gorenjska, katero slavi J- Bile: ..Kaj pa o tebi čem reči, deželica krasna gorenjska? Silnih snežnikov si dom, Save peneče si vir; Tu je Vršac, Parnas slovenski častiti, visoki; Tu se dviguje Triglav, gor slovenskih očdk; Bloško jezero, kraj najlepši pokrajne slovenske, Ladjico nese lahko v cerkev kraljice nebes." Vodnikovo turistiško delovanje in potovanje po gorenjskih velikanih poznamo najbolj po Hocheiivvarfovom dnevniku in iz pisem, katera je Vodniku pisal baron Žiga Zois, lastnik bogatih rudnikov na Gorenjskem. Ta vrli mož je bil po vsem Kranjskem znan po svoji dobrodelnosti in plemenitosti, našemu Vodniku pa je bil iskren prijatelj in veledušeu podpornik. Zois je bil sloveč rndninoslovec; sicer ni Iiil Kranjec po rodu, vender pa po svoji ljubezni do prelepe dežele zelo vnet za procvit in blagostanji' kranjske. Z \iodnikoiu sta si marljivo dopisovala, in Zoisova izredna naobraženost je mnogo vplivala na Vodnikovo pisateljsko delovanje. Zal. da so se pograbila Vodnikova pisma, v katera je baje neka Ljubljanska prodajalka zavijala slanino, iz Zoisovih pisem smo posneli najvažnejše podatke, kateri pričajo, kako rad je Vodnik lazil po gorah. Zoisovo pismo iz Ljubljane dne i. avgusta 1795. I.: Zois poroča Vodniku med drugimi stvarmi o dogovoru z grofom Hoehe.nwartom, ki dojile 12. avgusta na Javornik, 13. v Belščico, 14. na Bohinj iu si bode 15. ogledal fužine v Bistrici 7 * in slap na Liscu. V nedeljo dne 16. bode počitek in zvečer jo krene v Stare Fužine, 17. k izvini Savice in v Lokanico, 18. črez Suho na Dedno Polje in najbrž do druge botanične koče v Jezerce pri jezerih. Tam se bi mudil grof dva dni, da si ogleda okamenine in druge znamenitosti. Potem pa pojde črez Vršac na Velo Polje, kjer bode nočeva! — dalje črez Tolstec k velikemu skladišču okamenin na Draški Vrh, na Tolstec v gorenjem in spodnjem Prevalu, na Konjšeieo in, če mogoče, do rudarske hiše na Budnem Polju. Odtod pa krene na Gorjuše, in prosim Vas, da popeljete grofa v Laze, Gorjupovce in Jereko, kjer si bode ogledal kre-menske okamenine. Tudi ima oskrbnik Kolar potrebne ukaze zaradi stanovanja, konj, živil i. t, d. Potovanja smer sem Vam narisal v glavnih potezah, izvršitev pa prepuščam Vam, in ne dvomim, da ste še vedno pripravljeni udeležiti se tega planinskega potovanja in staremu čestitljivemu Triglavu poljubiti brado. Z vodnikoma Kosom iti Arhom se strinjam, da prihodnji teden osnažita botanične koče, jih preskrbita s svežim senom, popravita okna in vrata, kolikor je v naglici mogoče, potem pričakujeta grofa in dobita podrobna naročila od Vas in jih tudi izvršita. Ker bode Kos še ta teden končal košnjo, Vam je lahko potem na razpolaganje dva tedna do sv. Jerneja. Prosim Vas tudi. opominjajte njega, Arha in druge služabnike, da ne sprejmejo nikakc napitnine. To sem si izprosil od grofa. Sam hočem dobro plačati svoje ljudi in tako s svojimi prijatelji shajati v čast Bohinjcem. Bog daj lepe dneve! Vse drugo pripravi nam mnogo veselja in opazovanja. Ostajam od vsega srca Vaš pravi prijatelj Sifptt. Zois. Na Gorjušah mora grof videti tudi vse na prostem ležeče rudnike, kremensko skladovje na Kamenovcu obiskati i. t. <1. Nadejam se, da se bode pač nekaj dni mudil v tamošnjem kraju. — O tem potovanju tudi poroča znani naš turist grof Frane Hocheinvart v spisu: „Auszug aus ineinen Alpenreisen-Tkgebuchern iiber die krainischen Hochgebirgo". Beitriige znr Naturgeschichte, Landwirtsehaft uud Topographie des Herzogthums Kraiu 1838. — „Jedva je prišel g. baron Karol Zois I. 1795. (napačno 1794.) v svoje Bohinjske planinske koče, sem že dobil prijazno vabilo, da rešim lani mu dano besedo in ga obiščem. G. baron Žiga (Zois) mi je svetoval g. Šentjakobskega župnika Pinhaka vzeti za sopotnika. Peljala sva se na Javornik, kjer nas je pričakoval tedanji Koprivuiški župnik Vodnik, da naju spremlja po Bohinju. Kot pesnik in spisatelj nedosežnih pesmi za brambovce tedaj še ni bil znan, a sprejela sva ga iskreno, ker so se njega blagosrčnost in kipeča vroča čutila v neprisiljeno veselili besedah izražala o lepih krajih in krasnih mestih stvarjenja. Kmalu se je nama prav priljubil, in zelo sva se veselila, da je postal nama popotni tovariš". Drugega dne so bili z vodnikom Andrejem Legatoin na Belščici, na Velikem in Malem Stolu ter so se zvečer zopet vrnili na Javornik. (.'rez Bled in Bohinjsko Belo so šli v Bohinjsko Bistrico, odtod pa k izviru Bistrice. Po vrni vsi se v Bohinjsko Bistrico, so si morali sami za večerjo naloviti postrvi, in nalovili so jih obilo. Skoraj potem pa je šel Vodnik na Koprivnik, ker jo bil drugi dan praznik Velike Gospojnice in dan pozneje pa nedelja. Orez dva dni se povrne zopet Vodnik, kateri se je sopotnikoma vedno bolj dopadal, in po kratkem nočnem počitku se napotijo dne 17, avgusta v Stare Fužine in k slapu Savice. Od tam pa pridejo v poldrugi uri na Dedno Polje, kjer se malo odpočijejo, Pot jih vodi naprej na Ovčarijo, kjer uživajo krasen razgled v dolino Jezerce pri jezerih. Potem gredo v Zoisovo planinsko kočo, kjer ji 1 a srčno pozdravi baron Karol Zois. Zvečer občudujejo, pred kočo sedeč, solnčni zahod, in Vodnik zloži, po tem prizoru navdušen, tri kitice neke pesmi, katera je vse očarala. „V pesmi poje stavo stvarniku, in na navzočne je napravila enak vtis, kakršnega vzbuja Klopstockova Mesijada pri vsakem čutečem človeku". Hochemvart je poslal pesem Žigi Zoisu v Ljubljano, a. je potem na njo pozabil. Ta pesem se je najbrž izgubila s Zoisovo ostalino vred. Drugi dan so počivali in si ogledali bližnje okamenine. 19, avgusta pa za-puste zorana gostoljubnega Karola Zoisa, da bi splezali na Kopico, kar se jim pa navzlic velikim naporom ni posrečilo. Po drči se spuste v dolino Jezerce. Potujoč po dolini, pridejo do Vršaca *) in po drči med Vršacem in Knavzom v štirih minutah zopet v dolino. Tolstcu na levo gredo proti Velemu Polju in zapazijo nasproti Sniaijet.ili Glavi dolgo zaželenega orjaka Triglav. Dve uri občudujejo velikana in njega obližje in v mraku dospejo na Velo Polje, kjer prenoče v planinski koči Zoisovi, kateri je že prej preskrbel popotnikom prenočišče in obilo obloženo mizo. Dne 20. avgusta že vstanejo ob 3. uri in odrinejo po zajutrku od koče na Ledino pod Triglavom, kamor dospejo brez posebne težave. Ko se odpočijejo in okrepčajo, odpravi se Hochenvvart s svojim vodnikom na ostrino Ledine, Vodnik in Pinliak pa s svojima vodnikoma na levo proti Triglavu. Spočetka ni bilo posebnih ovir, ko so hodili proti Malemu Triglavu: čim više pa dospejo, tem več je bilo težav. Z vrha Malega Triglava gredo črez malo globel in začno potem plezati na Triglav med blizu skupaj stoječima pečinama, kjer bi pač potrebovali lestvice. Pinhak je bil spreten turist in jo plezal v nopodkovanih in lahkih črevljih popolnoma lahko in varno. Spleza torej na skalo, odkoder bi moral naprej po zelo ozkem prostoru. Ogleduje si pot in osvedočen, da ne bo izvršil svojega namena, se vrača vznak k Vodniku, kateri gaje čakal pod skalo. Ob eni popoldne se zopet snidejo naši trije turisti in se vrnejo na Velo Polje, kjer jim zopet Zoisovi služabniki prav dobro postrežejo. *) Po mojem mnenju je Vodnikov „Vršac" v specijalnem zemljevidu Misel Vrh (2346 »?) imenovani vi liunec zahodno od Velega Polja. Hochemvart namreč pravi, da so potovali proti Velemu Polju pod Tolsteem (Toše vrh v spec. zemljevidu), kateri jim je bil na desni, Vršac pa na levi. Utrujeni ležejo in drugega dne splezajo še na Tolstec, kjer so sest. ur opazovali razsežni razgled. Pri povratku na Velo Polje jim pove kuhar, da so dekline, katere so nosile živila iz Bohinja, pri hoji padle, in da se je vse pokvarilo; gospodje naj bodo zadovoljni s polento, sirom in niocnato jedjo, ker je petek. A ta vest ni zbegala naših turistov, iu Vodnik je takoj zložil pesemco na ta neljubi slučaj. Obilni obed pa jih je prepričal, da je bila ta vest popolnoma izmišljena. V soboto jo krenejo z Velega Polja na Koprivnik, kamor dospejo opoldne. Tudi na Koprivniku je preskrbel Žiga Zois v župnišŽu izvrstno pojedino. V nedeljo 28. avgusta pa sta ni ase vala Pinhak in Vodnik v Koprivniški cerkvi za zdravje preblagega barona Žige Zoisa. Potem odslovijo svoje vodnike Kosa, Legata iu tretjega, kateri je bil najbrž Arh. Popoldne pa se poslovita prav ginena Hoclien-wart in Pinhak od ljubeznivega Vodnika iu se napotita v Radovljico. Hoehemvart pravi o svojih sopotnikih: „Globoka žalost me prešine, ko se spominjam mož, katera sta moje mlado srce razveseljevala in me poučevala na prvem planinskem potovanju z veselostjo, blagosrčnostjo in učenostjo". V pismu z dne 5. septembra 1795. L piše Zois Vodniku: „Prečastiti gospod 1 Od vsega srca Vas zahvaljujem za tako prijazno preskrbljeno planinsko potovanje in za njega tako natančni popis. Grof Hoehenwart in abe Pinhak sta se vrnila zelo vesela. Oba sta Vam prav hvaležna in ne moreta dosti pripovedovati. Gorovje, priroda, prijateljstvo so zelo močne stvari". Nadalje govori pismo o okameniuah na Vršacu in njega okolišu in o pripravah za raziskavanjc na Ledini pod Triglavom, in prosi Zois Vodnika, da ukrene, kar je potrebno v to svrho. Zal, da se ni ohranil omenjeni natančni popis Vodnikovega potovanja na Triglav. Pri neki drugi priliki piše Vodnik: „Dne 14. avgusta smo dospeli s Koprivnika v devetih urah na Velo Polje. Dne 15. smo šli črez Sterišieo med Krmo in Triglavom na Kredarico. 8 te višine smo videli Tržaški zaliv, tirolske in švicarske gore. Na Kranjskem se vi <1 i j o na prosto oko Golovec, Sava, Ljubljansko polje, Krim iu Snežnik. Ob 11. uri smo zopet odšli s tega kraja in se vrnili proti domu". Ker se v tem poročilu ne ujemata dan in smer potovanja s Hochenwartovim poročilom o potovanju na Triglav leta 1795., sodim, ila se je vršilo Vodnikovo potovanje na Kredarico že leta 1794. 1. O Triglavu pa pravi v „Veliki prati ki" za leto 1795.: „Triglav leži med Bohinom in Boleem ter je najmenj 1400 sežnov visok i no jeden najvišjih hribov v Evropi. Iz njega vrha se vidi na Ti rolo. Hrvatsko in v Benetke. Mornarji ga na Beneškem morji najpoproj zagledajo, kader se proti naši deželi peljejo ino ga dobro poznajo po imeni". Dne 4. oktobra 1795. 1. piše Zois Vodniku: „Vaša vnema za proučevanje gora presega vsa pričakovanja. Bil sem res presenečen, ko sem zvedel, da ste romali po težavnem potu na Veliki Bog in Mali Triglav in v kraje velikega vrha nad Ledino, na še tnalo znano Kredarico i. t. d. Zelo sem zadovoljen z zbirko, katero ste prinesli s seboj, in Vam kar tu izražam svoje priznanje po teh le številkah". Tu našteva od Vodnika poslane rudnine in poroča, da ima na Ledini najdeno kamenje tudi kreinensko zrnje v sebi. in nadaljuje: „Vaša opazovanja o Triglavu in Kredarici z velikim veseljem zabeležim v svoj bohinjski rokopis in bodem rad obogatil te zbirk»! s sličniini opazkami, katerih sem več izpisal iz Vašega poročila — tudi jim priložim načrt o Triglavu, da si ga lahko ogledujem, kadar je. o njem govor, in lahko pokažem, katera pota so doslej obhodili i. t. d. Stičnih predmetov sem že od L 1776. precej nabral in sem vedno bolj radoveden". Nadalje piše Zois o znanem vodniku na Triglav, o starem Kosu: „O Kosu pa sodim, da ne bode pred svojo smrtjo opustil hribolastva in nabiranja. On ni samo iz denarstvenih ozirov, ampak tudi iz prave častihlepnosti na to navezan. Jaz sam mu pa želim, da ne bi se bil lotil tega rokodelstva v svojo škodo, in vedno premišljujem, kako bi mogel njega in rodbino dostojno poplačati in stalno odlikovati. O tem pa bodeva nekoč še obširneje govorila. Ker se pa boji, da bodo letošnje mezde zanj in njegove pomagače previsoke, razvid i m najprej iz tega, da je v zadregi, navadni račun predložiti mojemu uradniku, ki ne plačuje rad. kjer ue i nore razvidetî neposredno koristi. Prosim Vas s tem, prečastiti gospod, dajte si po Kosu predložiti in izračnniti račun z dninami vred, katere se še bodo izvršile. potem pa mi pošljite ta račun koncem jeseni po njem samem, da ga tukaj na lici mesta izplačani. Pri tej priliki Vas prosim, da mi sporočite svoje mnenje o zadovoljitvi tega dobrega moža". V pismu z zadnjega dne novembra meseca 1705. I. priporoča Zois Vodniku znanega nadplavžarja Žerovnika, kije bil leta 1792. drugič na Triglavu s starejšim in mlajšim Kosom in z dvema rudarjema z (rorjuš. „Žerovnika Vam zopet priporočam. Seveda mu primaukuje višje omike; do nje ga mora dovesti vkus, katerega sem mu skušal vcepiti za geognozijo in znanstveno zvezo montanistiških vednosti. Ne bodem opuščal, kolikor mogoče vzpodbujati v njem ta vkus z vsakovrstnimi sredstvi in lagotnostjo za domačo rabo. Željno pričakujem njega poročilo, ker seni že odobril dotični predlog. Kakor veste, ljubim in čislam njegovo nadarjenost, Pomagajte mi, da ga kolikor mogoče osrečim". Iz teh pisem tudi razvid i nio Zoisovo in Vodnikovo zanimanje za turistiko in prirodoslovje. V Zoisovi službi bivajoči možje so bili najboljši gorski vodniki. Zois in Vodnik sta tem vodnikom rada in izdatno pomagala ter s toni in na druge načine pospeševala turistiko. Mnogo časa bolehavi baron Žiga Zois ni mogel biti turist, a s krepkim zdravjem obdarovani Valentin Vodnik je mnogo lazil na hribe, in ker se je zelo zanimal za rndninoslovje in rad nabiral rudnine, je prišel v najlepše slovenske kraje. Vodil ga je pot zdaj strmo navzgor, zdaj zopet ni/.dolu, tu skozi gosto ob-rastene gozde, tam zopet črez cvetoče zelenice, katere oblega večni sneg in led. Na svojih potovanjih je vestno zabeležil rndninoslovne opazke v slovenskem, latinskem in nemškem jeziku. V Vodnikiani (to je zbirka Vodnikova v Ljubljanskem muzeju) nahajamo tudi pismo nekdanjega Vodnikovega učenca, Sred nje vaškega kapela na Jakoba Dežmana, kateri je pisal Vodniku 29. septembra 1808. I. o svojem potovanju na Triglav. V tem pismu omenja, da se je vodnik sam že prej trudil, da bi se prepričal, je li mogoče priti na Triglav. Pismo se začenja: „ Ker ste se, velečastiti gospod, o priliki sami hoteli prepričati, je li mogoče priti na Triglav, o čemer so skoraj vsi dvomili, hočem Vam kot pravemu prijatelju geegnostike svoj poskus, eden najdrznejših činov, zaupno popisati". Potem popisuje svoje potovanje na Triglav. Tudi to pismo dokazuje, kako zelo se je Vodnik zanimal za turistiko. (Dalje prihodnjič). Črez Ture. Spisal S. Butar. >akor seje pred dvajsetimi leti močno govorilo o Predelu in Pivdelski železnici, tako tudi sedaj močno zahtevajo železnico črez Ture kot najkrajšo zvezo med Trstom in Salcburgoin ter vso ostalo Nemčijo. Sedaj znaša ta pot po železnici črez Ljubljano, Beljak, Francensfeste, Inspruk, Rozenliajm 775 hm; če bi se pa napravita naravnostna zveza skozi Predel in Ture, znašala bi več nego polovico manj, t. j. le 349 hm, in to pot bi se lahko prevozilo v desetih urah. Zdi se, da so se celo vladni krogi začeli ogrevati za to železnico, in ker je njena praktičnost oči vid na, moral se bode ta projekt prej ali slej izvršiti. Ugovarja se tej progi najbolj iz strategičnih vzrokov, ker bi vodila vzporedno z državno mejo in ne navpično na njo; ob vojni pa bi lahko sovražnikova navala železnico razdrla ali jo naredila nerabno. Ali misliti je treba ne samo na defenzivo, nego tudi na ofenzivo, in v zadnjem slučaju bi Predelsko-turska železnica gotovo ne škodovala. Sicer pa država ni dolžna graditi le strategičnih železnic, nego tudi trgovinske. Le poglejmo stare Bimljane! Oni so izvoli iz vojaškega in trgovinskega središča Akvileje vojaške in kupčijske ceste na vse strani: črez Pleken, Predel, Hrušico (Ocra) in po Istri. Naslednik Akvileje in trgovinsko središče je Trst, torej bi bilo čisto naravno, Če bi tudi iz njega napeljali železnice na različne strani sveta. Rimljani niso imeli tistih sredstev za gradnjo železnic, kakor jih imamo mi. vender so napravljali vsaj tovorne poti v najkrajši smeri, ne oziraje se na nikakršno strmino. Taka tovorna pot je vodila iz Akvileje skoro naravnost v Juvavum, t. j. sedanji Salcburg. Od začetka je bila ta pot seveda cesta in je vodila skozi Tri- rezom k Taljanientu in ob tej cesti skozi Vencoii do Toi meča, od tod i pa ob rečici But do Timava (881 m) na podnožju Plekna (Mte, Croce). Iz Timava se je vzdigala počasi navkreber do sedla (1360 m), ki je le malo nižje od Ljubelja. S PI okenskega sedla se je spuščala cesta polagoma navzdol po Valentinovi jarugi .) in za njim tudi Polvbius. Znanu je, da še sedaj kopljejo zlato v Rudarskem Kotu južno od Baurisa in sicer pod samimi Turami (2841 m) blizu Slovenskega prelaza. Vrhunec na zahodni strani tega prelaza se imenuje Goldberg (3066 m), iu severiiozahodno od njega je zopet zlat rov pod samim Hoehnarrom (v višini 2810 m). K obema rudnikoma se pride naj lože iz Doljan, in sicer k prvemu po Cerkniški dolini, k drugemu pa po debri Male Belice. Poleg zlata so kopali pod Turami tudi železo, in zanimivo je. da se je nahajala v srednjem veku rudarska oblast za Kranjsko, Koroško, Štajersko, *) Zanimivo je slišali, da je hodila pošta le do 1. 1848, iz Ljubljane irez Koren, lieljak, Spilal, Sovodenj, Kačji Prelaz (1641 /h) v liadstadt in potem naravnost v Saleburç. Jahalna pošta je šla iz Ljubljane vsak ponedeljek in četrtek, vozna pa vsak torek in vsako soboto, Avstrijo in Tirolsko v Gorenjih Beljanili pod Malniškimi Turami. Tam je imel svoj sede/, višji rudarski sodnik, in tam so sezidali bogati posestniki rudnikov v XIV. stoletju lepo gotsko cerkev. (Dalje prihodnjič). Črez Zelenico! Spisal R. I^^tara tihotapska steza ob šumet i Završuiei, po kateri so nekdaj „tovori 1 i;£, je letos dočakala lepše in boljše porabe. Z ravnokar za vršen o markacijo smo jo turisti vzprejel: v vrsto krasnih prehodov s Kranjskega na Koroško, in smelo lahko rečemo, da zavzema med njimi prvo mesto Zelenica. Kak užitek pa imaš, vprašam te, hribolazec ali planinec, ki kreneš črez Koren, Ljubelj ali črez Jezerski Vrh ? Ne utrgaš ne ene gorske cvetke, no prestopiš ne zelenja ne planino. Po dolgi, trdi cesti srečaš redkokdaj zadovoljen obraz. Prah uživaš namesto čistega gorskega zraka. Hajdi z menoj, da pogledava. kakšno pot ljubi turist ! Brez nevarnosti je, a vender polna planinskega slaja. Iz Begunj zastavimo pot ob Blatnici ter prestopimo „Beli MeP, kije komaj 200 m nad Begunjami, in že vidimo ob jasnem vremenu daleč na Dolenjsko. A takoj zaidemo globeje, v dolino in v gozd, v katerem se prvič ustavimo Za Plečem s pogledom na Begunjščico in zadaj na Jamarski Vrh in na Orlovec. Črez pol ure smo na Kulisah, počijemo pri studencu, pogledamo na Stol, potom pa krenemo na razpotji na levo na Tolsti Vrh. Tu imamo že lep razgled na Črno Prst, Gradico, Triglav. Vso pot nas spremlja sedaj sleč (rhododendron), katerega jena Meleh in ob Volčjem Potoku posebno mnogo. Hodili smo dobri 2 uri po senci, ko pridemo na rudno pot, po kateri so pred nedavnim vozili železno rudo z Begimjščice v dolino in dalje na Javornik. Danes spuščajo vso po vrvi, in ko pridemo doli na Jezerca, si lahko to pripravo ogledamo. Sedaj pa vedno dalje kake 4 ure do vrha ob bistri Završnici, k T je izvrstna pitna voda. Takoj za Jezerci pridemo na planino: Žaga. Zvonci pasoče se živine pozdravijo nas šele, ko zagledamo nekaj mičuili kočic sredi obširnega bujnega pašnika: kajti tako zelo šumi potok, da zvonkljanje proglaša. Ko smo se tu malce okrepčali, zaužili nekoliko izvrstnega planinskega mleka, stopimo navkreber do vznožja Srednjega Vrha. Tu nas zapusti Završnica za toliko časa, dokler teče pod zemljo. Na levo vidimo stezo za Sij o v Pliberk, za saboj Ilovico, Pečan o in Triglavsko pogorje. Pod obronkom Begunjščico stopamo sedaj vedno više, da pridemo do koče na planini Zelenici (1872J. Tu se začenja najlepši del partije. Hudourniki in plazovi so nanesli tu doli cvetov z najvišjih vrhov Zelenice. Nemškega Vrha in Begunjščice. Tam na senčni strani, kjer kopni na sežnje debel sne«-, miglja stotine gorskih zvončkov (soldanella alpina). Vmes nahajaš se pozno v juliju rumene trobenti ee ter smukelc (prímula officinalis). V polnih rušili cvete do sredi poletja vijoličasta pri m. Olusiana. Ravno ondi bledi rhododendron ehamaeeystus, ko že brsti malo niže /.ivordeče ruševje (sleč ali pijuvanee, rh. hirsutum), Bad si utrgaš tudi vejieo dulitece daphne Cneorum. Med tem grmičevjem pa je posejano vse polno raznobojnili cvetlic, izmed katerih pridružimo našemu šopku sosebno radi: dišeče klincke (diantlius al pestri s), lazurno modro gentiano acaulis, ki pokriva v družbi z malim svedrcetn g. verna, Hiitschiuia alpina, z gori omenjeno primilla Olusiana in dr. cele plani. Vinos cvete pod grmovjem še beli podlesk (crocus albitlorus) ter tudi lepi beli velikonočnici pulsatilla alpina in primilla farinosa-. Daljo tudi ušivca pedicularis necutita in rostrata, kakor tudi skoraj črno cvetočo Barthasia alpina in višnjevi pajkoveephjteuma orbiculare radi utrgamo zavoljo njih zanimivega in lepega cvetja. Naravoslovci pa bodo z veseljem našli malo saxífraga Hohenwarthii Sternbg., mačeho viola Zojsii Wiilf., krasno campanillaZoysii, Thlaspi rotundifolía i. dr. Ko stopamo po tej krasni od narave spleteni preprogi, oziramo se radi nazaj na blesteče se Blejsko jezero. Kar pa smo med malim požiralnikom, s katerim pričenja Završnica svoj podzemeljski tok. Veseli smo je, ko jo zopet zagledamo, in ne ločimo se od nje do izvirka, ki pa ni več daleč. V kratkem dospemo na mesto, kjer se iz osemnajstih izvirkov zbira studenec Završnica. Koder nas vodi sedaj pot dalje, oberemo ob čereh, ako smo zgodnji, duliteč mesen ikele (primilla aurícula), pozneje pa priljubljeno pečnieo in pogorelček ali murko (nigritella angustí folia). Prav pod grebenom treba paziti, da tie /.uideš na stezo k Sv Ani. Držimo se na levo, in ko dospemo črez nekaj minut na vrh, ozremo se še enkrat nazaj na že poznane vrhove, pred saboj pa imamo sicer zelo omejen pa mičen razgled na Koroško. Na levo odvrača nam pogled Zelenica sama, na desno pa Košuta. Kar potem dalje vidimo ravnine, je del med Celovcem in Velikovcem. Pod nami se vije državna cesta, ki vodi črez Ljubelj, do katere pa imamo še poldrugo uro strme poti nizdolti. Podvizamo, da pridemo še pred nočjo do zaželenega počitka „pri Ridovtu", kjer se tudi zmenimo, krenemo li drugo jutro nazaj zopet po isti poti, ali se vrnemo prek Ljubelja v Tržič, ali pa korakamo po cesti dalje do Celovca, kamor dospemo v petih urah. Z ozirom na to prijetno izpremembo ter tudi glede na pot črez Zelenico samo si ne morem kaj, da ne bi te ture najiskreneje priporočal hribolazcem. Društvene vesti. Ustavili smo „Plan. Vestnik" s to številko vsem onim p. it. udom in naročnikom, kateri niso še plačali udniue, oziroma naročnine. Ako plačajo, dobodo lahko pozneje vse številke. Nov ustanovnik. Gospod .losi}» Bole, trgovec na Reki, je pristopil kot ustanovnik k našemu društvu. Radovljiške podružnice prvi občni zbor je bil dne 30. junija 1. I. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje člani: Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. Ivan (Jop, trgovec in posestnik v Mostah, Andrej Gerčar, nad uči tel j v Radovljici, Josip .Jalen, trgovec in posestnik v Kropi, Janko Piaueeki, učitelj v Radovljici, Josip Ravliekar, občinski tajnik v Boli. Bistrici, Hugo Roblek, mag. farm. v Radovljici, Rihard Se h rev, c. kr. poštar in posestnik v Bledu, Jakob Žumer. župan in posestnik v Gorjah, dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici. V prvi odborovi seji dne 12. julija t, I. so bili izvoljeni za načelnika g. dr. Vilfan, za tajnika g. Pianecki in za blagajnika g Gerčar. Kočo na Velem Polju bode Radovljiška podružnica slovesno odprta dne 19. avgusta t, 1. Natančen vzporcd priobčimo, kadar bode vse pripravljeno in urejeno. Opozarjamo pa že sedaj na to znamenito slavnost, kajti vršila se bode ravno ob stoletnici, kar je naš slavni Valentin Vodnik na Velem Polju noči 1 ob hoji na Triglav. Glede te koče nam je popraviti neljubo pomoto v zadnji številki našega lista. Koče namreč ne stavi g. J. Meucingeç, ampak g. Jos. Ravhekar iz Boh. Bistrice, in sicer po svojem lastnem načrtu. Koča bo kmalu dodelana. Po izjavi onih, ki so jo že videli, bode jako lepa in trpežna. Za to pa gre vsa hvala g. Jos. Ravhckarju, ki hodi iz daljnje Boh. Bistrice po dolgem in ne lahkem potu nadzorovat stavbo. Slava mu! Kocbekova koča na Molički Planini pod Ojstrico jo od 15. julija t. !. do 15. septembra otvorjpua za vse hribolazce. V njej se dobe konservo: srbski rizóte, appétit in goveji pain, grahova juha. potem črna kava. čaj, pivo. vino. slivovka. rum. konjak in sladkor. Cenik je nabit v koči. Varuh in oskrbnik koči je Jurij Plauinšek, pd. Krašovee iz Luč, ki je tudi avtorizovan vodnik. — Leta 1804. je prenočevalo v tem lepem zavetišču 72 oseb. Novi cenovnik za gorske vodnike v Savinskih planinah ter tudi ee-novnik za jedila in pijačo je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Celji že potrdilo. Novi avtorizovani vodniki se že prejeli vodniške knjige, na katere opozarjamo p. o. turiste, da blagovolijo vanje vpisavati dotična spričevala. Pritožbe naj pa raje naznanjajo naravnost Savinski podružnici ali pa osrednjemu odboru „Slov. plan. društva" v Ljubljani. Orožnova koča na črni Prsti se je otvorila dne 29. junija t. 1. Odbornik osrednjega društva in dva člana so dospeli ta dan zvečer ob 7, uri 15 min. do koče. Tlilu je dobro zaklenena in okna dobro zaprta. V kuhinji in v sobi so našli vse v najlepšem redu. Zimnice in odeje niso prav nič trpele, niti se ni železne posode prijela rja. Vreme je bilo jako ugodno, in prav prijetno je bilo sedeti na verandi do pozne ure. Oblak, ki je že cel dan po legal vrlin Orne Prsti, je izginil proti 10. uri zvečer. Izletniki se se torej nadejali, da bo prihodnje jutro krasen razgled. Ko so pa zarana dospeli na vrh, imeli so le po Bohinjski dolini, po Triglavu in njegovi družbi krasen razgled, a južno stran so zagrinjale megle. Nad planino za Liscem je ležal še seženj debel sneg. Bil je zelo trd. zalo se ji- dalo po njeni prav dobro dričati navzdol. Dospevši v dolino, so našli še druge liribolazce, kateri so se pripravljali za odhod na Orno Prst. Kaže se prav veliko zanimanja, za Orno Prst in Orožnovo kočo. Letošnji izleti: Na O jstrico, Tega izleta, ki ga je priredila Savinska podružnica 28.- 30. junija t. 1.. se je udeležilo malo članov, ker so bili mnogi po svojih opravkih zadržani. drugi pa so se zbali še oh i lega snega. Od „Savin. podružnice" sta se udeležila dva. člana, iz Kamnika sta d osla dva dijaka, kasneje se je pridružilo še šest Ljubljančanov, med njimi eden član „Slov. plan. društva" in štirje Kranjske sekcijo D. u. O. A, V., kateri so se vsi prav laskavo izrekli o Kocbekovi koči in o novem potu na. Ojstrico, ki je gotovo eden najzanimivejših gorskih potov. Pri tej priliki se je lahko spoznalo, da je po novem potu, ki ni nikjer trpel škode, lože priti na Ojstrico, nego po starem mimo Korošiee. Zabava v Kocbekovi koči je bila prav živahna in ostane vsem izletnikom v najlepšem spornimi. Na goro Oljko. Ta izlet Savmske podružnice seje vršil dne 10. julija t. I. prav sijajno. Izletnikov in izletuic se je zbralo 19. in sicer iz Mozirja, Gornjega (¡rada. Šoštanja in z Vranskega. Sv. mašo je daroval preč. Soštaujski kaplan. Vreme je bilo lepo in razgled krasen črez Sa vinsko dolino in planine krog in krog, Z gore Oljke se vidi tudi 04 cerkva. Pozneje so se izletniki zbrali v goslihiiei g. Pirtušeka v vasi Rečici, kamor so dospeli še drugi člani in prijatelji društva, tako da je nastala prav živahna zabava. Na Sv. Višarje in k Belopešk i m a jezeroma. Zaradi neugodnega vremena se je preložil prvi letošnji društveni izlet na da n 14. t. tu. Ker pa tudi tedaj ¡ji nič kaj prida obetalo nebo, ni se jih udeležilo izleta toliko, kakor je bilo pričakovali po zglaševanju. Izletnikom pa je bila sreča mila. Ko so bili ob štirih zjutraj odšli iz Trbiža, nastalo je krasno vreme, in ji; bila hoja prav prijetna in vesela. Dospevši proti osmim na vrh, so po kratkem počitku bili pri sv. maši, potem pa se naslajali s prekrasnim razgledom, ki je vsled izredno čistega vzdulia presenetil vso družbo. Po mali okrepčavi so se izletniki odpravili z gore ter prišli pred eno uro v Trbiž, odkoder so se odpeljali z vlakom k Belopoškima jezeroma. Tudi tu je bilo preobilo najlepšega užitka očem in srcu. Vozeč se po divnih jezerih, so prebili dve presrečni uri v tem prekrasnem predelu pod veličastnim Mangartom, potem pa se zadovoljni in veseli vrnili zopet v Ljubljano. Kažipotno tablo je pribila Radovljiška podružnica v Begunjah. Na njej so naznaeene barve in easi potom: k Sv, Petru, na Begunjščico, 6rez Zelenico, k Sv. Ani in na Dobreo. Begunj šči ca 2063. K zadnjemu poročilu je pripomniti, da je pot mimo rudnika zaznamovana za one, ki hote tu prenočiti, ali pa si ga samo ogledati. Podaljša se pot s tem za pičle s/t ure; inače pa krene vsak lahko od Poljske planine navzgor, dokler se snidejo znamenja s tistimi, ki vodijo od rudnika. Nova pot, poldrugo uro krajša, a dokaj strmejša, je bila zaznamovana ravnokar od vznožja črez planino Preval. S tem je spojena prijetnost., da se vrne vsak lahko po drugem kraju nizdolu. Najbolje ukrene, kdor id • po prvi gori in po krajši nazaj. Dobrča 1636. DobrČo jo priporočati sosebno začetnikom; zložno in senčnato pot bodo imeli prav do vrha. Razgled je zlasti na Kranjsko stran zelo lep. Radovljiška podružnica je zaznamovala pot rdeče-zeleno iz Begunj. Razne novice. „Bralno društvo I) olio" priredi v nedeljo dne 11, in 25, avgusta t. I, veselici v romantični nadvojvode Ivana votlini v „Hudi luknji" pri Slovenjem Gradcu s sodelovanjem tamburašev iz Vojnika in pevcev Šaleške doline. Med raznimi točkami izborua godba in ples. Začetek ob 3, uri popoldne, Vstopnina: za gospodo 50 kr.. za kmete in dijake 20 kr. Vsaka teh veselic se preloži na prihodnjo nedeljo, če hi bilo neugodno vreme. Dobra postrežba je osignrana. Vabilo na drugi ©hišni zbor Savinskc podružnice „Slov. plan. društva4*, ki se bode vršil v nedeljo dne 25. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne v Žalen v gostilnici gosp. Janeza Hausenbiclilcrja po naslednjem vzporedu: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo o društvenem delovanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. „Dobrač", predavanje Fr. Kocbeka. 5. Predlogi in nasveti. Ako bi se ob 3. url ne zbralo dovoljno število udov, tedaj bode po smislu društvenih pravil ta občni zbor po istem vzporedu eno uro pozneje. Prt občnem zboru bodo razpoložene razno fotografije na ogled. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. Naznanilo o znižani voznini. C. člane „Slovenskega planinskega društva" uljudno opozarjamo, da prodaja društveni blagajnik g. Ivan Soklič, trgovec „Pod (ranio" v Ljubljani vozno listke za vožnjo po južni železnici po znižanih cenah, in sicer: J. 7,a vožnjo na progi Ljubljana-Divaca po I gld. (>0 kr. (nav. cena 2 gld. 50 kr.) 2. „ „ „ „ Ljubljana-Št. Peter „ i „ 20 „ „ „ 1 „ 80 „ 3. „ „ „ „ II. Bistrica „ I „ 45 „ „ „ 2 ., 30 .. v III, raz?, pošln. vlaka in brzovlaka št. 4, ozir. 3 in po isti ceni za vožnjo po teh progab nazaj. Kdor si želi tak vozni listek kupiti, mora se izkazati, da je Stan „Slovenskega planinskega društva." R. MIIiLAUC v Ljubljani, v Spitalskili ulicah štev. 5, priporoča svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moško in žensko obleko ter različne srajce za hribola/.cc po najnižji ceni. "1: Franc Čuden, urar v Ljubljani na Mestnem trgu, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih ¿ep ni h in stenskih ur ter biidilntkov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno iu dobro. ■^jCenovniki na zalttevanje brezplačna."^ URAN in VEČAJ, izdelovalca glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8, r i poročata veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči za sobe, dv rane in razne drage prostore, daljo modelnasta ognjišča in sploh vsakovrstne glinasto izdelke. Vse po najnižji ««iti in priznano iloliro. S. f Ljubljani na Marijaea trge št. 3 priporoča bogato svojo zalogo popotnih potrebščin- zu turiste: kovčege, torbe, vreče, nahrbtnike, listnice £ in druge v to vrsto spadajoče usnjene izdelke, — vse po najnižji ceni. ^ S. C, kr. priv. zavarovalna dražba Avstrijski Phönix na Dunaji zavaruje proti nezgodam ob najugodnejših pogojih. Prflmije so zelo niükc in sc računijo po poklicu zavarova čevnm. TnriNtiha jo všteta v zavarovanje brez doplačila. I'ojtrsnila dtrje: Generrulni zastop za Kranjnl.it |i Jtfuhljani) na lionffvr.n n e ni, trffii HI. 17, pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice v i.fitbljani, v FraniiUlcan»kili ulicah i/, -t, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbensVa iu pohištvena dela. Delo reeloo in fino, iirršitov ločni in po najnižjih conah. Nahrbtnike najnovejše, iz navadnega blaga po SO kr., iz nepremočnega blaga s predelki po i gld. '20 kr., in gorske erevije, močne in ostro podkovane, iz črne juh te po <} gld. 20 kr, \t, ruske juhte po 8 gld., izdslujs in priporoča Fr. iflrak v Itadovljici. „Slovensko planinsko društvo." „Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico" s 7 slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cena 60 kr„ po pošti 5 kr. več. | HUG0N IHL \ V v Ljubljani, Prsd škofijo Stsv, 2. x X - x X Trgovina s suknenim in manu fakturni m y £ blagom na debelo in na drobno, y X skladišče platninc in damaslne robe. X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ..p Caspar Wimmer (Petters - a naslednik), čre-vljarslsi naojster v Goisern-u (na Zgornjem Avstrijskem). Specijalist c iidetoeunji pravil', vsakemu hviOo- lazcn dobro znanih f/m-skih reelfer. Cene eilu nizke. Pri naročilu tad'/slnj', da se i ni pošlje kak nnvudtn čretetj, kateri je nogi naročnikovi najbolj prikladni. K swss?. ss sssssssfiss^sgJigssssesssss^sss^sssssíS I IVAN S OKLIC I ff Ljubljani, Vod tvanP.o Star. t in r fíledu- W USl.ih ulicah St. it g <« K W pr:poroča svojo veliko zalogo KUiliiikov, posebno W $ lofliiHMlih za hriliola7.ee ¡11 lovce i?, tvornico Jos, g in Ant. Pichlerja, e. kr, dvor. založnikov. (jg 'Članom „Si. p3. društva" 7. niza ne ccne. /jg..^?^^s^g^a—sp. JK?, TO Avgust Žabkar u v Ljubljani, na Dunajski ccsli Hlev. 7, priporoča so za vsake vrste ključarska dela, katera izvršuje dobro, lično in ceno. . 5 Yincenc Čamernik, kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah St. 9, priporoča svoj kf(;)/tenosfi.s/.'i ohvt, posebno za cerkvene in druge stavbenske izdelke, marmorne plošče "a hišno opravo i. t. d. Nolidii« delo, nizke tcnc. <"rnikl in obrisi un zahIevo zastonj. Optični ^¡a-TTod. P H. GOLDSTEIN» prej E. Ilex 1 uger v Ljubljani, Pod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal, barometrov, termometrov, kompasov itd Vsjkeisai poprarki a i:r:šu;c;o hitro in «te. y.,t. t, %& ■a? Ž* Ubald pi. Trnkozy, lekarnar u *3 lekarnar j* « I,juhi ju ni, na Mestnem trgu. pater/ -ralorsu, ,;r- priporoča Í svojo bogato založeno lekarno. || Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sj. Petra cesti št 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—12. rPo-vaam.a' oljnatih barv, ttritcža, laka in Ideja. Zalomil slikarskih in pleskarskih predmetov, Tiskarna in kamsnotiskama A. KLEIN & Comp. v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. ■">, so priporoča v naročite v vseh v to stroko spadajočih del :>I in na /.alogo raznih tiskovin. .................G RiČA R i ri M E J AČ................. v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 9 priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moško in žensko obleke ter najboljše perilo in zavratnioe. Zlasti opozarjata na nepremična litilmista oblačila in plašče 7ji turiste. Naročilu ¡m meri ne. izvršujejo ločno in ceno na Dunaji. Ilnštrovani ceniki sc razpošiljajo frank o in zastonj. Claumn „SI. pl. društva" znižana cene. Restavracija „Pri Zvezdi" na eesarja Josipa trgu. Telil,- zračen vrl, steklen furlan in krr/ljršrc. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje, F. VevlillC, nslamiler. Ti F. M. REGORSCHEK v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 3. Velika zalo):» pristnega JiMOŠkega in tirolskega tiepre-močljivcga |»oli>tni'sa '«« «imsk«if;a lodna v običajnih barvali za hribolazco in lovec kot branilo proti mokro! i in mrazu. Kazen tega tudi velika izbira lovskih telovnikov, pod jopi*« v, spodnjih hlu£, lovskih no^nvl«-, volnenih obujkov itd. itd. Kupite najboljši liker, to je pristni, kemično čisti Iil 1 Milnici Maraolilli f J) priporoča svojo kavarno „Café Mereur" na Mostnem trgu št. 5 c¿ v Ljubljani. % Kavarna jo zelo veliki, olegant-a in Tračna, !jna «Iva jv nov» hiljnrd» in nove ignlnc mizo s kamen i-timi ploščaiiii. — Raisvctljavi jo sijajna, časopisov J na