Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodno javno pravo Zbirka vaj Avtorja Matjaž Tratnik Petra Weingerl Avgust 2023 Naslov Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodno javno pravo Title Study Material for the Course Public International Law Podnaslov Zbirka vaj Subtitle Col ection of Exercises Avtorja Matjaž Tratnik Petra Weingerl Authors (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) Recenzija Janja Hojnik Marija Jovanović Review (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) (Univerza v Essexu, Pravna fakulteta) Tehnični urednik Jan Perša Technical editor (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka Jan Perša Cover designer (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafične priloge Graphic material Tratnik, Weingerl, 2023 Grtafika na ovitku Knjižnica, avtor Giammarco Boscaro, unsplash.com, CC0, 2017 Cover graphics Usnje, avtor Darkmoon_Art, unsplash.com, CC0, 2023 Založnik Univerza v Mariboru Izdajatelj Univerza v Mariboru Published by Univerzitetna založba Issued by Pravna fakulteta Slomškov trg 15, Mladinska ulica 9 2000Maribor, Slovenija 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si https://www.pf.um.si zalozba@um.si pf@um.si Izdaja Edition Prva izdaja Izdano Published at Maribor, avgustj 2023 Vrsta publikacije Publication type E-knjiga Dostopno na Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/788 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor Besedilo/ Text © Tratnik, Weingerl, 2023 341.4(076)(0.034.2) TRATNIK, Matjaž, 1957- To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons At ribution 4.0 International Mednarodno javno pravo [Elektronski License. vir] : zbirka vaj / avtorja Matjaž Tratnik, Petra Weingerl. - 1. izd. - E-publikacija. - Maribor : Univerza Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, v Mariboru, Univerzitetna založba, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod 2023 pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/ Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen catalog/book/788 če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto ISBN 978-961-286-754-6 v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika doi: 10.18690/um.pf.2.2023 COBISS.SI-ID 157334787 avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ ISBN 978-961-286-754-6 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.pf.2.2023 Cena prof. dr. Zdravko Kačič, Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika For publisher rektor Univerze v Mariboru Citiranje Tratnik, M., Waingerl, P. (2023). Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodno javno pravo: zbirka vaj. Univerza v Mariboru, Attribution Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.pf.2.2023 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ M. Tratnik, P. Weingerl Kazalo Predgovor .................................................................................................................................................... 1 1 Praktični primeri ............................................................................................................................... 3 2 Trditve in vprašanja ......................................................................................................................... 51 2 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 2.2 Viri mednarodnega prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 2.3 Akterji v mednarodnem pravu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 2.4 Načela mednarodnih odnosov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 2.5 Mednarodno pravo in prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 2.6 OZN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 2.7 Posameznik in MP I . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 2.8 Posameznik in MP II . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 2.9 Mednarodnopravni posli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 2.10 Mednarodna odgovornost držav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 2.11 Mirno reševanje sporov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 2.12 Mednarodno gospodarsko pravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 USTANOVNA LISTINA ZDRUŽENIH NARODOV ......................................................................... 129 STATUT MEDDRŽAVNEGA SODIŠČA.............................................................................................. 145 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ M. Tratnik, P. Weingerl Seznam okrajšav ARSIWA Articles on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts BIT bilateral investment treaties DKDO Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih DKKO Dunajska konvencija o konzularnih odnosih DKPMP Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb EKČP Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in svoboščin ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice EU Evropska unija GATS General Agreement on Trade in Services GATT General Agreement on Tariffs and Trade GS Generalna skupščina ICJ International Court of Justice ICSID International Centre for Settlement of Investment Disputes IEC Izključna ekonomska cona IMF International Monetary Fund ITLOS International Tribunal for the Law of the Sea KMP Komisija za mednarodno pravo MKS Mednarodno kazensko sodišče MDS Meddržavno sodišče MP mednarodno pravo MPDPP Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah MSPMP Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo NM Navtična milja OZN Organizacija združenih narodov PDEU Pogodba o delovanju Evropske unije PEU Pogodba o Evropski uniji SDČP Splošna deklaracija o človekovih pravicah SFRJ Socialistična federativna republika Jugoslavija SMS Statut Meddržavnega sodišča STO Svetovna trgovinska organizacija SEU Sodišče Evropske unije UL Ustanovna listina OZN UNCLOS United Nations Convention on the Law of the Sea VS Varnostni svet ZDA Združene države Amerike ZN Združeni narodi ZRJ Zvezna republika Jugoslavija ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ M. Tratnik, P. Weingerl Predgovor Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je namenjeno študentom prve stopnje bolonjskega študijskega programa Pravo pri predmetu Mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Študijsko gradivo je pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu. Naloge so razdeljene na dva dela. Prvi del zajema praktične primere, drugi del pa vprašanja in trditve. Slednja sledijo vsebini monografije Izbrana poglavja mednarodnega prava (Uradni list, 2023). Število trditev oz. vprašanj pri posameznem poglavju ni indikacija pomena tistega poglavja (torej tudi števila vprašanj/trditev, ki bodo na izpitu iz določenega poglavja), temveč je odvisno zlasti od inspiracije avtorjev trditev in vprašanj. Poleg tega so nekatere teme bolj primerne za formuliranje trditev ali vprašanj kot druge. Pričujoči Zbirki vaj je priložena tudi Ustanovna listina Združenih narodov s Statutom Meddržavnega sodišča. Poleg zgoraj navedene monografije je priporočljivo, da študenti pri reševanju nalog uporabljajo tudi Zbirko aktov pri predmetu Mednarodno javno pravo, ki jo najdejo v spletni učilnici. Študijsko gradivo služi kot priprava na izpit pri predmetu Mednarodno javno pravo, kot pripomoček pa lahko pride prav tudi pri drugih predmetih s področja mednarodnega prava. 2 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 1 Praktični primeri 5. 1 Morska ožina, ki v smeri sever – jug povezuje dva dela odprtega morja, se nahaja v teritorialnih vodah države A. V ožino vpluje konvoj vojaških ladij države B, ki leži južno od države A. Konvoj je namenjen na izvajanje vojaških vaj v odprtem morju, severno od države A. Vojska države A, ki iz srednjeveške trdnjave nadzira vhod v ožino, sproži nekaj opozorilnih strelov v zrak, ker poveljujoči oficir meni, da bi vojaške ladje tuje države morale vprašati za dovoljenje, da lahko vplujejo v teritorialne vode države A. Vojaške ladje države B odgovorijo s topovskim obstreljevanjem trdnjave, tako da jo uničijo ter ubijejo vsaj 10 vojakov države A. a) Katere kršitve mednarodnega prava lahko izluščite iz primera? b) Kdo jih je zagrešil in kdo je odgovoren? c) Denimo, da je kapitan ladje, ki je s topovi uničila trdnjavo ravnal v nasprotju z navodili svojega poveljnika. Ali to vpliva na vaš odgovor pod b.? d) Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je za reševanje spora pristojno Meddržavno sodišče (MDS)? Obe državi sta članici OZN. 6 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 2 V državo A se k svoji prijateljici Y, državljanki te države, zateče X, ki je zelo iskan trgovec z mamili in je državljan države B. Ko vlada države B izve, kje se skriva X, pošlje notranji minister tja skupino že upokojenih tajnih agentov, ki ga prisilno odvede v državo B in ga tam izroči policiji. Med akcijo eden izmed bivših agentov grobo odrine X-ovo prijateljico Y, tako da ta pade po stopnicah in zaradi udarca v glavo utrpi hude telesne poškodbe, ki so trajne narave. Ker med obema državama ne pride do nobenega dogovora glede incidenta, država A zaradi ravnanja upokojenih agentov proti državi B sproži postopek pred MDS. Obe državi sta članici OZN. a) Ali je podana pristojnost MDS za reševanje spora? Država B se brani z naslednjimi argumenti: b) Primarno: da ne odgovarja za ravnanje teh oseb, ker niso več njeni uslužbenci (organi). c) Subsidiarno: če odgovornost vendarle obstaja, glede X-a ni bilo kršeno mednarodno pravo, saj so agenti na podlagi X-ovega državljanstva imeli pravico izvršiti aretacijo. Glede X-ove prijateljice Y pa je agent, ki jo je grobo odrinil prekoračil pooblastila, saj je imel dovoljenje za uporabo sile le glede X-a. d) Ali lahko država A zahteva od države B odškodnino v korist Y? e) Denimo, da ima Y poleg državljanstva države A tudi državljanstvo države B, kaj menite o aktivni legitimaciji države A? 1 Praktični primeri 7. 3 Z januarjem 2022 začne država A za banane, ki jih uvaža iz držav C, D in E, na podlagi posebnih sporazumov (ki so sklenjeni zaradi kolonialnih povezav z državo A v preteklosti) zaračunavati uvozne carine v višini 2,5%. A uvaža banane tudi iz držav X in Y, vendar ob uvozu iz teh dveh držav zaračunava uvozne carine v višini 5%. Vse navedene države so že vrsto let članice Svetovne trgovinske organizacije (STO). Državi X in Y menita, da država A pri zaračunavanju uvoznih carin za banane krši svoje obveznosti iz članstva v STO (vsaj enega sporazuma, sklenjenega v okviru STO). a) Ali se strinjate s stališčem držav X in Y? Če se, katera obveznost v katerem sporazumu je kršena? b) Država X kot odgovor na ravnanje države A zviša uvozne carine na avtomobile iz A z 10% na 15%. Ali je to ravnanje skladno z mednarodnim pravom? (Denimo da je A dejansko kršila svoje obveznosti). c) Država Y sproži proti državi A postopek pred MDS. Ali je to sodišče pristojno? Obe državi sta članici OZN. 8 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 4 WestOil je naftna družba s sedežem v državi A in ima že vrsto let koncesijo za črpanje nafte v državi B. Koncesijo izkorišča preko svoje (100%) hčerinske družbe B(W)estOil, s sedežem v prestolnici B. Obdobje uspešnega poslovanja pa se konča, ko pride v državi B do revolucije. Nova revolucionarna oblast sprejme zakon, po katerem vlada države B vsem gospodarskim družbam, ki imajo sedež v državi B in so (pretežno) v tuji lasti, postavi izvršilnega direktorja z neomejenimi pooblastili, ki odgovarja izključno vladi države B. Tako pride v družbo B(W)estOil za izvršilnega direktorja gospod X, ki je sicer s težavo dokončal osnovno šolanje, a je nečak novega ministra za energetiko. X prične zamenjevati vodilno osebje (državljane države A) s svojimi prijatelji, tako da v kratkem času vse vodstvo družbe sestavljajo povsem nekompetentne osebe. Posledično začne B(W)estOil poslovati z vse večjo izgubo. Za nameček pa nova oblast v državi B prepove vsakršen transfer dividend gospodarskih družb iz B v tujino. Po novem se morajo vsi dobički investirati v infrastrukturne projekte v državi B. Ustava B prepoveduje sodno presojo zakonodajnih aktov. a) WestOil trdi, da je prišlo do nacionalizacije njenega premoženja in zahteva od države B nadomestilo oz. odškodnino. B pa trdi da nacionalizacije ni bilo, saj ni prišlo do odvzema premoženja. Kaj menite vi? b) Ne glede na vaš odgovor pod a., kako lahko WestOil pride do nadomestila oz. odškodnine? c) Kaj je stabilizacijska klavzula? d) Čeprav ima WestOil svoj sedež v državi A, je 92% kapitala v rokah fizičnih in pravnih oseb, ki imajo državljanstvo države C oz. sedeže v tej državi. Tako na podlagi fakultativne klavzule iz člena 36/2 SMS država C sproži proti državi B postopek iz naslova diplomatske zaščite družbe Westoil. Ali ima aktivno legitimacijo? 1 Praktični primeri 9. 10 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 5 Državi A in B imata spor glede meje. Dogovorita se za posredovanje predsednika države C, ki naj bi pripeljalo do rešitve najkasneje do konca leta 2022, sicer pa bo treba poiskati drug način reševanja spora. Posredovanje je bilo neuspešno in 27.12. 2022 je bil sestanek, na katerem sta bila prisotna zunanja ministra držav A in B ter posebni odposlanec predsednika države C. Dogovorjeno je bilo, da se s posredovanjem vseeno nadaljuje, tako da se drugimi načini reševanja spora počaka še do konca leta 2023. Zapisnik s sestanka so podpisali vsi trije. V nasprotju z navedenim dogovorom država A sproži postopek (tožbo) pred MDS (A in B sta sprejeli fakultativno klavzulo iz člena 36(2) SMS brez pridržkov). Država B trdi, da je A s tožbo pred MDS kršila svojo pogodbeno obveznost, ki jo je sprejela na sestanku 27.12. 2022. Država A ugovarja: a) Zgolj zapisnik s sestanka ne ustvarja veljavne mednarodnopravne obveznosti, zato lahko A sproži reševanje mejnega spora pred MDS. b) Zapisnik ne zavezuje, ker se zunanji minister države A ni zavedal tega, da s podpisom zapisnika podpisuje mednarodno konvencijo. c) Četudi bi zapisnik predstavljal mednarodno konvencijo, ta države A ne zavezuje, ker je po ustavi potrebna ratifikacija s strani parlamenta. 1 Praktični primeri 11. 6 Tanker Innocentia, v lasti družbe CheapOil s sedežem v državi X, pluje pod zastavo države A in znotraj ekskluzivne ekonomske cone (EEC) države B prodaja nafto ladjam, ki tam lovijo ribe . Tanker se giblje približno 150 – 200 NM zahodno od verige otokov, ki se nahajajo pred obalo. Člani posadke imajo državljanstvo vrste držav, vendar pa nihče ni državljan A ali B. Patruljni čoln obalne straže države B le nekaj milj od zahodnega zunanjega roba EEC zaustavi tanker, pregleda ladjo in prisili posadko, da tanker odpelje v najbližje pristanišče v državi B. Čeprav se posadka ni upirala, je obalna straža pri zaustavljanju uporabila strelno orožje in pri tem ranila dva mornarja. V pristanišču organi države B uvedejo postopek zoper lastnika ladje (in nafte) in zoper kapitana zaradi carinskega (nedovoljenega uvoza nafte v EEC) in davčnega prekrška (prodaja neobdavčene nafte). Obema se naloži visoke denarne kazni, nafta v tankerju pa se zapleni. Država A v postopku pred Mednarodnim sodiščem trdi, da je država B kršila mednarodno pravo s tem, ko je vršila carinski nadzor v svoji EEC – država B pa trdi, da ima do tega pravico. Država A zahteva odškodnino zaradi ravnanja države B tako v korist članov posadke, kot tudi lastnika ladje. Država B ugovarja da (i) A ne more izvajati diplomatske zaščite, ker kapitan in lastnik ladje niso izčrpali pravnih sredstev v državi B in (ii) ker je pogoj za izvajanje diplomatske zaščite državljanstvo oziroma pripadnost pravne osebe državi, ki izvaja diplomatsko zaščito. Vendar v tem primeru nihče od članov posadke ni imel državljanstva A, lastnik ladje pa ima sedež v državi X. Obravnavajte vse zgoraj navedene argumente. 12 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 1 Praktični primeri 13. 7 X je po rojstvu državljan države A, poleg tega pa je tudi naturaliziran državljan C. Gospod X je živel v državi B (ne da bi pridobil njeno državljanstvo) že več desetletij. Ko sta državi A in B stopili v vojno, je bil kot državljan sovražne države (A) interniran, medtem ko mu je bilo (veliko) premoženje odvzeto. Po vojni je država C pred MDS pričela postopek iz naslova diplomatske zaščite proti državi B. Slednja je zavzela stališče, da država C nima aktivne legitimacije, ker je bil X državljan države A. Država C se postavi na stališče, da mednarodno pravo daje vsaki državi pravico da sama odloča, kdo so njeni državljani, in zato je treba X-a šteti za državljana C. Aktivna legitimacija je torej podana. Država B stoji na stališču: (i) da pravica, kot jo zatrjuje država C v mednarodnem pravu ne obstaja. (ii) Če pa bi že obstajala, država B ni dolžna priznati X-ovega državljanstva države C, ker tam X nikoli ni živel. Obravnavajte vse gornje argumente. 14 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 8 OZN leta 2020 pošlje na krizno območje, kjer grozi vojna med državama A in B, svojega visokega funkcionarja gospoda X, ki je državljan države N, da bi posredoval med vladama sprtih držav. Vendar hoče država A izsiliti vojno, zato da predsednik vlade svoji tajni službi nalogo, da gospoda X ugrabi in ga drži zaprtega, tako da ne bo mogel opravljati svoje funkcije, ne smejo pa mu »skriviti niti lasu.« Ko agenti države A držijo X-a zaprtega, ta po dveh tednih poskusi pobegniti, a ga agenti z grobo silo ustavijo ter ga pri tem tako poškodujejo, da zaradi posledic poškodb umre. Ko se o incidentu razve, OZN od države A zahteva odškodnino, tako zase, kot v korist X-ovih svojcev. Država A se brani z naslednjimi argumenti, do katerih se morate opredeliti: − OZN ne more od A zahtevati odškodnine, ker ji ta pristojnost ni bila podeljena v Ustanovni listini. − Če bi OZN že lahko zahtevala pristojnost za lastno škodo, je ne more zahtevati v korist X-ovih svojcev, ki nimajo nobene povezave z OZN. Aktivno legitimirana bi bila kvečjemu država N (katere državljan je bil X in so njegovi svojci). − Če bi že obstajala aktivna legitimacija OZN, država A ne odgovarja, ker so agenti očitno prekoračili svoja pooblastila. − Denimo, da je država A leta 1950 ob pristopu k OZN brez pridržkov podpisala fakultativno klavzulo iz 36. člena SMS, ali lahko OZN proti A sproži postopek pred Meddržavnim sodiščem v Haagu? 1 Praktični primeri 15. 16 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 9 Leta 2022 ponovno pride do spora med državama A in B, ker ribiči iz države A lovijo ribe v teritorialnih vodah države B. Država A se sklicuje na pogodbo med A in B iz leta 1799, s katero je država B priznala ribiškim ladjam iz države A pravico do ribolova v teritorialnih vodah države B. Država B meni, da je pogodba iz leta 1799 nična, ker je bila sklenjena na podlagi groženj države A z vojaško intervencijo. Poleg tega ribiči iz države A tam sploh niso lovili rib med letoma 1900 in 2002. Država A se sklicuje tudi na izjavo ministra države B za kmetijstvo in ribolov na konferenci v zvezi z ribolovnimi spori med državami A, B, C in D, da organi države B do dokončne rešitve spora ne bodo ukrepali proti ribiškim ladjam iz države A, C in D. Država B trdi, da je to enostranska izjava, ki ne zavezuje, poleg tega pa minister ni imel pooblastila, vlade ali parlamenta. Ali imajo ribiči iz države A pravico loviti ribe v teritorialnih vodah države B? Ali je sploh potrebno dovoljenje države B? Ali državo B (še vedno) zavezuje pogodba iz leta 1799? Ne glede na vaš odgovor pod b, denimo da pogodba ne velja več, ali državo B zavezuje izjava njenega ministra za kmetijstvo in ribolov? Obe državi sta stranki Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. 1 Praktični primeri 17. 18 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 10 X, državljan države Alafistan, odpotuje na zimske olimpijske igre v državo Bilistan. ko hoče vstopiti na prizorišče smučarskih skokov, ga aretirata dva policista, ker ga imata za zelo iskanega člana teroristične skupine, ki je grozila s terorističnimi napadi v Bilistanu v času olimpijskih iger. X-a so odpeljali v neko klet, kjer so ga več ur zasliševali in mučili pripadniki posebnih enot bilistanske policije. Ko so ugotovili, da imajo v rokah napačnega človeka, so ga odpeljali do najbližje bolnišnice in ga tam vrgli iz avtomobila. X gre na alafistansko ambasado in tam prosi za pomoč. Obe državi sta članici OZN. 1. Kaj lahko/mora Alafistan ukreniti za zaščito X-ovih interesov? Upoštevajte vse možne postopke. 2. Enako kot pod 1., z razliko, da so X-a zasliševali policisti iz Sinistrije, ki so v času olimpijskih iger pomagali bilistanskim policistom. 3. Enako kot pod 1., z razliko, da so bili X-a zasliševali pripadniki zasebnega podjetja Securitas, ki je po nalogu bilistanskega ministrstva za notranje zadeve pomagalo varovati olimpijske objekte in udeležence olimpiade. 4. Enako kot pod 1., z razliko, da so X-a zasliševali policisti iz Sinistrije, ki so v času olimpijskih iger pomagali bilistanskim policistom, ter da je bil X državljan Sinistrije. 1 Praktični primeri 19. 20 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 11 X je gospodarska družba, ki je ustanovljena po pravu države B (kjer ima tudi svoj statutarni sedež), medtem ko vse posle vodi iz države C, kjer je glavna pisarna. X je pomemben investitor v z nafto bogati državi A. Po zadnjih volitvah pride v državi na oblast “Stranka socialistov”, ki s posebnim zakonom razlasti vse premoženje zasebnih (domačih in tujih) investitorjev v naftni industriji države A. Nacionalizacija je bila izvedena v sklopu obsežnih gospodarskih reform. Kot nadomestilo pa domačim in tujim razlaščencem izda državne obveznice v lokalni valuti, ki bodo zapadle v plačilo 5, 10, 15 in 20 let po izdaji. X sproži proti državi A pred njenim sodiščem sodni postopek, vendar prvostopenjsko sodišče tožbo zavrže, ker v skladu z ustavo ni možna sodna presoja zakonodajnih aktov. Zatem država B zahteva, da država A vrne odvzeto premoženje ali pa zanj izplača takojšnje, zadostno in učinkovito nadomestilo v trdi valuti (dolarjih, švicarskih frankih ali eurih). Država A zavrne to zahtevo in se sklicuje na klavzulo v investicijski pogodbi med A in X-om, s katero se X odpoveduje zaščiti s strani drugih držav. Poleg tega je X-ova domača država C in ne B. X tudi ni izčrpal vseh pravnih sredstev v državi A. Državi spor predložita MDS (A in B sta članici OZN). a. Ali je podana pristojnost MDS? b. Komentirajte stališči držav A in B: i. glede nadomestila in ii. glede diplomatske zaščite X-a s strani države B. 1 Praktični primeri 21. 22 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 12 Y je veleposlanik države A v državi B. Obveščevalna služba države B ga že dlje časa sumi, da podpira teroristično organizacijo “Libertas”, ki je zelo aktivna v tej državi. Med obsežno policijsko akcijo se uspe X (državljan B), eden od vodij “Libertas”, zateči na ambasado države A v državi B. Ko policija države B zahteva X-ovo izročitev, Y zahtevo zavrne, z utemeljitvijo, da uživa X diplomatski azil. Ko zunanje ministrstvo države B obvesti Y, da država B diplomatskega azila nikoli ni priznavala in ga zato ni dolžna spoštovati, odgovori Y, da je bil X pred dvema dnevoma imenovan za člana diplomatske misije države A, tako da uživa imuniteto. a. Kaj menite o stališču države B in Y-a? b. Kaj lahko stori država B proti Y-u? 1 Praktični primeri 23. 13 Sodišče v državi A je izdalo nalog za aretacijo g. X, predsednika države B, osumljenega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Po kazenskem pravu države A so njeni organi pristojni za preganjanje vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti ne glede na to, kje se zgodijo in katero državljanstvo ima storilec. Ko prispe X v državo A, ga mejna policija te države aretira. V postopku pred MDS: a. trdi država B, da bi morala država A spoštovati X-ovo imuniteto. Država A se brani s trditvijo, da je prišel X v A na zasebni obisk, imuniteta pa velja samo glede uradnih (službenih) obiskov. b. Ko mednarodno kazensko sodišče (MKS) izve, da se X nahaja v priporu v državi A, zahteva njegovo takojšnjo izročitev in država A dejansko izroči X-a MKS. Pri odgovoru upoštevajte možnost, da bi država A morala spoštovati X-ovo imuniteto, kakor tudi možnost, da ji je ne bi bilo treba spoštovati. Obe državi sta ratificirali statut MKS. c. Pred MKS se X sklicuje na imuniteto glede na to, da je državni poglavar države B. 24 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 1 Praktični primeri 25. 14 V državi Naftaliji je vojaški poveljnik Hannibal z državnim udarom prišel na oblast. Ime države je spremenil v Hannibalija. Njegova vlada je podelila koncesije za črpanje nafte gospodarskim družbam iz držav B in C. Država B je priznala novo oblast, medtem ko je država C priznanje izrecno zavrnila. Čez nekaj let pride v Hannibaliji do revolucije in vzpostavi se nova, demokratično izvoljena oblast. Država zopet prevzame svoje prejšnje ime. Zakonodajalec sprejme zakon, ki razglasi vse naftne koncesije, ki jih je podelila prejšnja vlada za nične. Državi B in C tožita Naftalijo pred MDS zaradi kršitve obveznosti proti njunim investitorjem, ki jih je prevzela prejšnja vlada. Ali ima MDS pristojnost za reševanje tega spora? Kaj menite o sledečih trditvah: b. Naftalija je po revoluciji postala nova država in je ne zavezujejo obveznosti, ki jih je v njenem imenu prevzela vlada (prejšnje) države Hannibalije. c. Naftalije ne zavezujejo ravnanja vlade, ki je prišla na oblast z državnim udarom. d. Diplomatsko zaščito svojih investitorjev lahko izvršuje samo država B, ki je priznala Hannibalov režim, ne pa tudi država C, ker ta država prejšnjega režima ni priznala. Nelegalna oblast namreč ne more veljavno zavezovati države. 26 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 1 Praktični primeri 27. 15 V latinskoameriški državi A pride do poskusa državnega udara, ki ga vodi polkovnik Garcia. Ko vladne sile zatrejo upor, se Garcia zateče na ambasado prav tako latinskoameriške države B, ki mu nudi diplomatski azil. Organi države A zahtevajo izročitev Garcie, ker država A diplomatskega azila ne priznava in je vedno zanikala, da takšna pravica obstaja. Prav tako ni podpisala konvencije iz X, ki predvideva pravico do diplomatskega azila. Pa tudi sicer je ta konvencija bila ratificirana le s strani države B in še štirih drugih držav v Latinski Ameriki. Država B trdi, da je pravica do diplomatskega azila trdno zasidrana v mednarodnem običajnem pravu vseh latinskoameriških držav, vključno z državo A. a. Država A trdi, da ne obstaja pravica do diplomatskega azila v mednarodnem običajnem pravu. Pogoj za nastanek pravila mednarodnega običajnega prava je, da izhaja iz ravnanja večine vseh držav na svetu. Diplomatski azil pa je izven Latinske Amerike povsem nepriznan. Če pa bi takšna pravica vendarle obstajala, ne more veljati za državo A, ker jo je vedno zanikala. b. Denimo da država A ni dolžna spoštovati diplomatskega azila Garcie. Kaj lahko storijo organi države A, če jim ambasada države B noče izročiti Garcie? Ali B krši mednarodno pravo? c. Denimo, da organi države A vdrejo v ambasado države B in aretirajo Garcio. Kakšne so pravne posledice tega ravnanja? d. Kaj če organi države A ustavijo službeno vozilo ambasade države B in aretirajo Garcio? 28 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 1 Praktični primeri 29. 16 Zunanji minister države Ameristan dobi pismo zunanjega ministra države Beotije, v katerem ta trdi, da Ameristan krši svoje mednarodnopravne obveznostjo proti Beotiji, in sicer zato, ker za jeklene cevi iz Beotije zaračunava uvozno carino v višini 12%, medtem ko za enakovrstno blago, ki ga uvaža iz Čilistana, zaračunava le 8% carino, pri uvozu enakega blaga iz Barbaristana pa carine sploh ne zaračunava. Ameristan, Beotija in Barbaristan so članice Svetovne trgovinske organizacije, Čilistan pa je za člastvo pravkar zaprosil. Ameristan trdi: (i) da se Beotija ne more sklicevati na carinsko stopnjo, ki velja za cevi iz Čilistana, ker ta država država še ni članica STO. (ii) da se Beotija ne more sklicevati na brezcarinski uvoz iz Barbaristana, ker imata Ameristan in Barbaristan sklenjen sporazum o prosti trgovini. a. Katero obveznost iz katerega sporazuma naj bi Ameristan po mnenju Beotije kršil? b. Kaj menite o argumentu Ameristana pod i? d. Kaj menite o argumentu Ameristana pod ii? c. Denimo, da se Ameristan in Beotija ne moreta sporazumeti. Ali lahko Beotija sproži postopek proti Ameristanu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, glede na to da med njima vzajemno učinkuje klavzula iz člena 36(2) Statuta tega sodišča? d. Ali lahko Beotija proti Ameristanu kot povračilni ukrep začasno zviša carina na ameristansko bakreno žico, pod pogojem da ja ta ukrep povsem sorazmeren ameristanski kršitvi? 30 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 1 Praktični primeri 31. 17 Ivica je bil rojen v ZDA, kjer se je tudi šolal. Po očetu, hrvaškem emigrantu, je poleg ameriškega (ki ga je pridobil na podlagi rojstva v ZDA) pridobil tudi hrvaško državljanstvo. Po dokončanju študija arhitekture se je odločil, da se bo preselil k svoji prijateljici v Maribor. Tam je želel odpreti lastni arhitekturni biro. S priznanjem v ZDA pridobljene izobrazbe ni bilo nobenih težav, vendar pa od slovenskih organov ni pridobil ustreznih soglasij za ustanovitev podjetja, ker je tujec. Ivica se sklicuje na svoje hrvaško državljanstvo, oz. državljanstvo EU v skladu s katerim mu pripadajo pravice iz prava EU, med njimi zlasti svoboda opravljanja storitev in svoboda ustanavljanja sedeža. Slovenski organi se postavljajo na stališče, da ga v skladu z mednarodnim pravom upravičeno štejejo zgolj za državljana ZDA in ne upoštevajo njegovega hrvaškega državljanstva. a. Kaj menite o stališču slovenskih organov glede mednarodnega prava? b. Ne glede na vaš odgovor pod a., ali se Ivica lahko sklicuje na pravice iz prava EU? 32 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 18 Pred sodiščem v ZDA je M.A:, državljan BiH sprožil odškodninski postopek proti R.M. državljanu Srbije zaradi mučenja v zaporu med vojno v BiH leta 1993, ko je bil R.M. oficir v vojski Republike Srpske. R.M. se brani z naslednjimi argumenti: i. Ni pasivne legitimacije, ker je bil R.M. organ Republike Srpske, bi moral M.A. tožiti Republiko Srpsko in ne njega osebno. ii. Sodišče v ZDA ni pristojno, ker je zadeva v pristojnosti Mednarodnega tribunala za vojne zločine v bivši SFRJ. Obravnavajte navedene argumente. 1 Praktični primeri 33. 19 V državi A divja državljanska vojna. Sosednja država B izdatno pomaga upornikom v državi A, ki pripadajo etnični manjšini in se borijo proti vladnim silam. Tako država B pošilja upornikom orožje, hrano, denar, inštruktorje za vojaško urjenje upornikov ipd. Najvišji funkcionarji države B tudi stalno opozarjajo državo A da bo država B tudi vojaško ukrepala, če bo država A grobo kršila človekove pravice pripadnikov uporniške manjšine. Nekega dne raketa, ki jo sproži vojska države A, pomotoma zadane obmejno vojašnico v državi B in jo uniči. Slednja na to dejanje takoj odgovori z raketiranjem in uničenjem obmejne vojašnice države A. Zatem država A proti državi B sproži postopek pred MDS na podlagi fakultativne klavzule iz člena 36(2) SMS. Država A trdi: i. da država B z omenjanjem vojaških ukrepov v primeru kršitev človekovih pravic krši prepoved grožnje z uporabo sile; i . da je država B s povračilnim napadom na vojašnico v državi A kršila prepoved uporabe sile. Država B trdi, da MDS nima pristojnosti, ker je država B sprejela klavzulo iz člena 36(2) SMS s pridržkom, ki določa, da MDS nima pristojnosti glede sporov iz mednarodnih konvencij, država A pa se sklicuje na prepoved iz člena 2(4) UL. V odgovor na to, se postavi država A na stališče, da obe prepovedi obstajata tudi v mednarodnem običajnem pravu. Država B na to odgovarja, da se država A ne more proti državi B sklicevati na tista pravila mednarodnega običajnega prava, ki so med njima prešla v konvencijsko pravo. V takem primeru velja med njima samo konvencija. Če pa bi že bila podana pristojnost MDS, raketiranje vojašnice v državi A ni bila kršitev prepovedi uporabe sile, ker je šlo za samoobrambo. Obravnavajte navedene argumente. 34 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 1 Praktični primeri 35. 20 Belgijsko ministrstvo za zunanje zadeve želi slovenskim diplomatskim misijam po svetu poslati posebna božična darila. Ker se je za to odločilo tik pred zdajci, so vsi diplomatski kurirji že odpotovali na zimske počitnice. MZZ se je odločilo, da diplomatsko pošiljko poveri pilotu letalske družbe Brussels Airlines. Le-ta v kabini v času leta spolno nadleguje stevardeso, zaradi česar ga ob pristanku v državi XZ pričaka policija, ki mu odvzame prostost. Pilot se sklicuje na imuniteto, saj je prevažal diplomatsko pošiljko v vlogi diplomatskega kurirja. Bo pilot s sklicevanjem na diplomatsko imuniteto uspešen? Kaj spada med imunitete in privilegije, ki jih uživajo uslužbenci diplomatskih misij? 36 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 21 Diplomatski predstavnik Slovenije v državi sprejemnici XY je bil pred pričetkom opravljanja diplomatske službe svetovno znan univerzitetni profesor. Univerza v XY ga je zato povabila k sodelovanju v vlogi gostujočega predavatelja. Za to je prejemal mesečni honorar v višini 1,000 EUR, ki jih je država sprejemnica XY obdavčila skladno z zakonodajo o obdavčenju osebnih dohodkov. Diplomatski predstavnik se sklicuje na privilegije, ki veljajo zanj na področju dajatev. Ali bo uspešen s svojim ugovorom zoper plačilo davka? 22 Častni konzul Republike XY v Sloveniji, ki svoje delo opravlja v prostorih konzulata v Mariboru, je prejel vabilo Okrajnega sodišča v Mariboru, ki ga poziva k pričanju. Pričanje se nanaša na zadevo v zvezi s kaznivim dejanjem, ki ga je storil osebni znanec XY-a, ki ni zaposlen na konzulatu. Ker mu XY ne želi škodovati, se odloči, da se bo skliceval na imuniteto pred dolžnostjo pričanja. Bo uspešen? 1 Praktični primeri 37. 23 XY je slovenski državljan, ki je zaposlen kot mednarodni uslužbenec pri OZN. Trenutno opravlja delo posebnega poročevalca za vprašanje človekovih pravic. Ker sta z ženo, ki je sicer nezaposlena, v prostem času pa je znana kot aktivistka v okviru človekoljubnih organizacij, pri svojem delu vehementno kritizirala stanje človekovih pravic v Sloveniji do te mere, da sta ji povzročila veliko škodo (kršitev mednarodnopravnega ugleda), se državno tožilstvo odloči, da ju preganja zaradi kaznivega dejanja sabotaže. XY se je skliceval na imuniteto, ki jo uživa kot mednarodni uslužbenec. Državna tožilka je mnenja, da imuniteta ne velja v državi, katere državljan je oseba, ki se nanjo sklicuje. Ali se XY in njegova žena lahko preganjata pred slovenskim sodiščem? 38 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 24 Država A si zaradi povečanega števila ilegalnih migrantov, ki prečkajo njene meje, izposodi 100 policistov in 50 vojakov od države B, ki ji pomagajo pri nadzoru kopenskih meja. Eden od njih med službenim časom poškoduje številna vozila na lokalnem parkirišču. Za ravnanje tega policista odgovarja država B, ker je policist njen organ. 25 Državi A in B sta v sporu glede morske meje v zalivu, ki je priljubljen pri ribičih iz obeh držav. Policijski patruljni čoln države A pri izvajanju nadzora v zalivu povzroči škodo na policijskem patruljnem čolnu države B. Premier države A je preko ministra za notranje zadeve dan pred tem prepovedal policiji, da izvaja nadzor v spornem zalivu do uradne razrešitve mejnega vprašanja. Ali država A odgovarja za škodo, ki jo je povzročil njen policijski patruljni čoln državi B? 1 Praktični primeri 39. 26 Državi A in B se odločita, da svoj mejni spor rešita z arbitražo. Ko arbitražno sodišče odloči v sporu, država B ni zadovoljna z odločitvijo, zato zavrača implementacijo arbitražne odločbe v praksi. Država A na to odgovori z blokado države B pri njenih prizadevanjih za pridružitev mednarodni organizaciji, katere članica je država A. Država B pred MDS zatrjuje, da je ravnanje države A nesorazmerno. Kaj bo na to odgovorilo MDS? 27 Hrvaška ni zadovoljna z arbitražno odločbo o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Odločila se je, da je ne bo spoštovala, svoj prav (1/2 Piranskega zaliva) pa bo iskala na Meddržavnem sodišču v Haagu. Komentirajte. 40 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 28 Tajni agenti države A vstopijo na ozemlje države B in ugrabijo znanega poslovneža, ki je državljan države B in ki je osumljen zarote za atentat na predsednika države A. Ko pride na ozemlje države A, je poslovnež obtožen zarote za umor in podvržen sojenju. Ali je s tem ravnanjem država A kršila katero koli pravilo mednarodnega prava? 29 Država A se je nedavno osamosvojila od države R in se v želji, da bi dokazala, da je zdaj samostojna država, odloči pridružiti ZN. Vendar pa je novoizvoljeni predsednik države zaskrbljen, ker država A ob ustanovitvi ZN ni bila država, zato ni sodelovala pri vzpostavljanju pravil in načel iz Ustanovne listine ZN, ki jih mora sprejeti, ko postane članica ZN. Opozicijska stranka, ki je izgubila volitve, ki so pripeljale do nove vlade, izvaja glasno kampanjo proti vstopu države A v ZN. Med več argumenti, ki jih navaja opozicija, so: da mednarodno pravo, ki ga bodo upravljali ZN, sploh ni pravo; da privilegira bogate in močne narode; ker mednarodno pravo nima mehanizmov izvrševanja, ga bodo države svobodno kršile, zaradi česar bo država A odprta za kršitve brez pravnega sredstva; in da če se država A ne pridruži ZN, ni odgovorna za spoštovanje mednarodnega prava. Kot študenta mednarodnega prava na prestižni univerzi AAA, trenutno na pripravništvu pri ministrstvu za zunanje zadeve, vas je minister prosil, da pripravite protiargument, ki bi ga lahko predstavil, ko bo o vprašanjih razpravljal s predstavnikom opozicijske stranke v živo na televiziji. 1 Praktični primeri 41. 42 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ Državi A in R sta dve sosednji obalni državi, vzdolž katerih teče reka Hope. Hope je bogata z redko ribo, ki ima visoko komercialno vrednost. Že od nekdaj sta obe državi brez težav lovili ribe v tej reki. Toda zaradi ozkosti reke so države razvile sistem, po katerem je plovilo druge države, ko je ribarila, čakala na razdalji, dokler prvo ni odšlo. Ob neki priložnosti je plovilo iz države A lovilo ribe, ko se je približalo plovilo iz države R. Slednje plovilo se ni hotelo ustaviti. Namesto tega je napredovalo, dokler se ni zapletlo ob ustju reke Hope. Kapitan ladje države A je trčil v ladjo države R. Zaradi trčenja so umrli trije člani posadke države A, medtem ko na krovu ladje države R ni bilo žrtev. Ko je plovilo države R doseglo obalo države A, je revolucionarna straža države A nemudoma aretirala kapitana tega plovila zaradi sojenja v državi A. Država R je ugovarjala temu predlaganemu sojenju in v nasprotju z državo A trdila, da med njo in državo A ni prišlo do kršitve običaja 'čakanja'. Država R je tudi trdila, da je nekoč dejansko nasprotovala tej "neumni kulturi", tako da je pisala državi A. Svetujte strankam. 1 Praktični primeri 43. 44 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 30 2. člen hipotetične konvencije o odpravi diskriminacije blondincev (KODP), ki je začela veljati 1. marca 2023, se glasi: „Države pogodbenice obsojajo diskriminacijo blondincev v vseh oblikah in se strinjajo, da bodo z vsemi ustreznimi sredstvi in brez odlašanja nadaljevale politiko odprave diskriminacije blondincev.“ Država Alfa je ob predložitvi listine o ratifikaciji 1. januarja 2023 izrazila naslednji pridržek: „Alfa bo spoštovala določbe konvencije, razen tistih, za katere meni, da so v nasprotju z njenimi nacionalnimi vrednotami, na katerih temeljijo zakoni in tradicije Alfe. Poleg tega Alfa meni, da je ne zavezuje nobena določba konvencije, ki bi od nje spremembo ustave in zakonov na kakršen koli način.“ Država Beta vloži ugovor na pridržek Alfe. Država Gama ugovarja pridržku Alfe, vendar ugotavlja, da to ne izključuje začetka veljavnosti KODP med Gamo in Alfo. Država Delta do zdaj še ni izrazila nobenega mnenja o pridržku. Vse države so pogodbenice DKPMP. Pojasnite, ali je pridržek Alfe dopusten in kakšna pogodbena razmerja, ki izhajajo iz KODP, obstajajo med Alfo, Beto, Gamo in Delto. 1 Praktični primeri 45. 46 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 31 Visok uradnik na ministrstvu za obrambo v kraljevini Tiger, eni vodilnih svetovnih sil, je tudi heker samouk. Po izredno slabem dnevu v pisarni, kjer so se ukvarjali z (po njegovem mnenju) arogantnimi izjavami v sosednji državi Puma, je ta uradnik vdrl v glavni računalnik javnega organa države Puma za nadzor jezov. Vdor je povzročil veliko poplavo, ki je povzročila smrt na desetine ljudi in uničila spomenike, tudi spomenik iz 12. stoletja, ki je bil pravkar uvrščen na seznam svetovne dediščine. Puma izsledi vdor uradnika in trdi, da je za poplavo in vso posledično škodo odgovorna kraljevina Tiger. Kraljevina Tiger odgovarja, da ni vedela za dejanje uradnika in da je ta ravnal po lastni volji. Puma reagira tako, da izžene veleposlanika kraljevine Tiger in razmišlja o tem, da bi poslala agente svoje tajne službe, da bi prijeli uradnika na ozemlju Tigra in ga pripeljali v Pumo na hitro sojenje in morebitno usmrtitev. Ste pravni svetovalec generalnega sekretarja ZN, ki vas sprašuje: (a) Ali je kraljevina Tiger odgovorno za poplavo in posledično škodo v Pumi? (b) Ali ima Puma ima pravico izgnati veleposlanika kraljevine Tiger? (c) Ali je v skladu z mednarodnim pravom, da Puma pošlje svoje tajne agente, da bi prijeli uradnika na ozemlju kraljevine Tiger? 1 Praktični primeri 47. 48 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 32 Otoček je majhna otoška država z 10.000 državljani, bogato kulturno dediščino, večino prihodka pa pridobi s prodajo svoje internetne domene in pravic do ribolova sosednjim državam. Čeprav je bilo območje zgodovinsko občutljivo na vremenske spremembe, so v zadnjem desetletju vplivi podnebnih sprememb povečali število ekstremnih vremenskih pojavov in povzročili hiter dvig morske gladine. Otoček je leta 2010 začel izgubljati svoje k ozemlje zaradi zvišanja morske gladine, leta 2015 pa je pod morje potonil še zadnji kos ozemlja Otočka. Zadnji od Otočanov, ki so se začeli seliti iz Otočka leta 2010, so leta 2014 pobegnili v sosednjo državo Teritorij. Leta 2016 je država Alfa, eden večjih in močnejših sosedov Otočka ter eden največjih onesnaževalcev s toplogrednimi plini na svetu, poslala svoje mornariške sile in gradbene inženirje na območje, kjer je prej obstajala država Otoček, da bi opravili obsežna inženirska dela za pridobivanje zemlje iz morja, da bi jo tako naredili primerno za bivanje ter jo preimenovali v Pesek. Leta 2018 je Alfa svojim državljanom ponudila prost prehod v Pesek in davčne olajšave, da bi jih spodbudil k selitvi v Pesek. Zaradi teh ukrepov je Pesek do leta 2023 postal cvetoče kulturno središče z 200.000 prebivalci, sodobno infrastrukturo, lastnim sistemom upravljanja in svetovno znano univerzo. Januarja 2023 Pesek razglasi neodvisnost od Alfe in Združene narode zaprosi za članstvo. Teritorij je stalni član VS ZN in je 1. februarja 2023 uspešno uporabil svojo pravico veta pri glasovanju v Varnostnem svetu v zvezi s Peskovo prošnjo za članstvo, da bi preprečil Peskov sprejem v ZN. Predstavnik Teritorija je v VS po vložitvi veta izjavil, da nobena država "ne bi smela nikoli priznati nezakonite samooklicane države Pesek". Zunaj konteksta Združenih narodov je 22 držav od januarja 2023 ločeno priznalo Pesek kot državo. Ste pravni svetovalec države Voda, ki razmišlja o priznanju Peska kot države. Zunanji minister države Voda vas je prosil za nasvet o tem, ali Pesek izpolnjuje kriterije za priznanje in ali še kateri drugi pravni vidiki urejajo vprašanje morebitnega priznanja Peska kot države. 1 Praktični primeri 49. 50 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 2 Trditve in vprašanja 53. 2 Uvod Pojem/Odnos med mednarodnim pravom in nacionalnim pravom 1. Ali mednarodno pravo upošteva nacionalno pravo? Če ga, kje se to vidi? 2. Brez soglasja ni mednarodnega prava. Drži Ne drži 3. Mednarodno običajno pravo ni tisto, kar države govorijo, ampak tisto, kar države počnejo. Drži Ne drži 4. Komentirajte trditev, da je mednarodno pravo področje, s katerim se ukvarja zgolj peščica pravnikov, in da gre v bistvu za pravno vejo elit. 54 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 5. Katere so ključne razlike med mednarodnim in nacionalnim (notranjim) pravom? 6. Pojasnite odnos med mednarodnim pravom in pravom EU. 7. V kolikšni meri, če sploh, pomanjkanje centraliziranega sistema izvrševanja ovira učinkovito delovanje mednarodnega prava? 8. Ali je mednarodno pravo ustrezno za naslavljanje novih izzivov svetovnega pravnega reda? 2 Trditve in vprašanja 55. 2.2 Viri mednarodnega prava 9. Določbe katerega akta so v pomoč pri določanju virov mednarodnega prava? 10. Kako nastane pravilo mednarodnega običajnega prava? 11. Ius cogens omejuje države pri ustvarjanju pravil mednarodnega prava s sklepanjem mednarodnih konvencij Drži Ne drži 12. Ius cogens omejuje suverenost držav. Drži Ne drži 56 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 13. Država, ki se vztrajno upira, preprečuje nastajanje novega mednarodnega običajnega prava. Drži Ne drži 14. Odločbe nacionalnih sodišč se ne morejo uporabljati za ugotavljanje vsebine pravil mednarodnega običajnega prava. Drži Ne drži 15. Odločbe nacionalnih sodišč več držav lahko privedejo do nastanka novega pravila mednarodnega običajnega prava. Drži Ne drži 16. Določbe konvencij imajo med strankami teh konvencij prednost pred pravili mednarodnega običajnega prava, ki so z njimi v nasprotju. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 57. 17. Ravnanje večine držav pripelje do nastanka pravila mednarodnega običajnega prava. Ali lahko posamezna država, ki se ne strinja s takšnim ravnanje, prepreči nastanek pravila mednarodnega običajnega prava? Če ne more preprečiti nastanka pravila, ali lahko prepreči, da velja zanjo? 18. Kako lahko neka država dosež,e da pravilo mednarodnega običajnega prava zanjo ne velja? 19. Ko mednarodna pogodba kodificira običaj mednarodnega prava, ta običaj nima več pravne veljave. Drži Ne drži 58 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 20. Mednarodna konvencija ne more biti nad nacionalno ustavo. Drži Ne drži 21. Ustanovna listina OZN ima prednost pred PEU in PDEU. Drži Ne drži 22. Načelo dobre vere je temeljno načelo mednarodnega prava. Drži Ne drži 23. Deklaracije GS OZN niso vir mednarodnega prava, lahko pa to postanejo. Kako? 24. Kakšen je pomen soft law v mednarodnem pravu? 2 Trditve in vprašanja 59. 25. Kršenje obstoječih mednarodnopravnih pogodbenih obveznosti ne more privesti do nastanka pravil mednarodnega običajnega prava. Drži Ne drži 26. Multilateralne mednarodne konvencije so hierarhično nad bilateralnimi mednarodnimi konvencijami. Drži Ne drži 27. Če pravilo mednarodnega običajnega prava preide v konvencijo, velja med državami članicami konvencije kot konvencijsko pravilo in ne več kot pravilo mednarodnega običajnega prava. Drži Ne drži 60 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 28. Člen 38(1) SMS določa vire mednarodnega prava. Drži Ne drži 29. Obča pravna načela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi, so hierarhično nad mednarodnim običajnim pravom. Drži Ne drži 30. "Morda je čas, da se odkrito soočimo z dejstvom, da so ortodoksni pogoji za nastanek običajev – praksa in opinio juris – pogosto ne le neustrezni, ampak celo nepomembni za prepoznavanje veliko novega prava." (Robert Y. Jennings (1981) Komentirajte. 31. Pojasnite, kdaj je enostransko ravnanje držav lahko vir mednarodnega prava. 2 Trditve in vprašanja 61. 32. Pojasnite, na kak način se kot vir mednarodnega prava upoštevajo nauki najuglednejših pravnih strokovnjakov za mednarodno pravo. 2.3 Akterji v mednarodnem pravu 33. Države so edini subjekti mednarodnega prava, ki tudi ustvarjajo pravila mednarodnega prava. Drži Ne drži 62 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 34. Katere od subjektov mednarodnega prava bi označili za poglavitne in zakaj? 35. Kateri so subjekti mednarodnega prava? 36. Legitimnost državne oblasti nima pri opredelitvi države nobene vloge. Drži Ne drži 37. Mednarodno pravo je slepo glede notranjedržavnih procesov. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 63. 38. Mednarodne organizacije so subjekti mednarodnega prava, in imajo polno subjektiviteto. Drži Ne drži 39. Nevladne mednarodne organizacije (NGOs) so pravne osebe notranjega prava in nimajo mednarodnopravne subjektivitete. Drži Ne drži 40. Pojasnite teorijo implicitnih pristojnosti. 41. Navedite elemente državnosti. 64 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 42. Evropski svet ni subjekt mednarodnega prava. Drži Ne drži 43. Svet Evrope ni subjekt mednarodnega prava. Drži Ne drži 44. Države lahko svobodno odločajo o priznanju novih držav. Drži Ne drži 45. EU je subjekt mednarodnega prava. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 65. 46. Mednarodni rdeči križ je subjekt mednarodnega prava. Drži Ne drži 47. Katere so tipične značilnosti medvladnih mednarodnih organizacij, ki so pomembne za mednarodno pravo? 48. Pod pojmom posameznik v mednarodnem pravu razumemo fizične in ne pravnih oseb. Drži Ne drži 49. Priznanje je dvostranski akt države, ki priznava, in države, na katero se priznanje nanaša.« Drži Ne drži 66 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 50. Priznanje države s strani mednarodne skupnosti ima konstitutiven učinek za nastanek države. Drži Ne drži 51. Entiteta, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določa konvencija iz Montevidea, ima pravico, da zahteva od drugih držav, da jo priznajo. Drži Ne drži 52. Država lahko nastane, četudi nima učinkovite oblasti nad celotnim ozemljem. Drži Ne drži 53. Mednarodne organizacije imajo samo tiste pristojnosti, ki so določene v ustanovni konvenciji. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 67. 54. V zadevi Bernardotte je bilo odločeno, da lahko OZN vloži odškodninsko tožbo proti Izraelu pred MDS. Drži Ne drži 55. V zadevi Bernardotte je bilo odločeno, da OZN lahko zahteva odškodnino od Izraela za lastnon škodo, ne pa tudi v korist Bernardottovih svojcev. Drži Ne drži 56. „Zaradi zgodovinskega razvoja mednarodnega prava so njegovi primarni subjekti države. Večina obveznosti je na državah in na njih v glavnem pade breme skladnega ravnanja.“ (Crawford in Olleson) Komentirajte. 68 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 57. Kaj ne spada pod posebne subjekte mednarodnega prava? Izberite enega: a) Sveti sedež b) Prostozidarsko združenje c) Mednarodni komite mednarodnega rdečega križa d) Suvereni malteški viteški red 2.4 Načela mednarodnih odnosov 58. “Par in parem non habet imperium.” Komentirajte. 59. Katera pomembna načela mednarodnega prava lahko razberemo iz zadeve Corfu Channel? 60. Kaj je bil pakt Kellogg-Briand? 2 Trditve in vprašanja 69. 61. Kaj je pomen pakta Kellogg-Briand? 62. Zakaj pakt Kellogg-Briand ni učinkovito urejal uporabe sile? 63. Člen 2(4) UL prepoveduje vojno in vsako drugo uporabo (vojaške) sile. Drži Ne drži 64. Samo države lahko ravnajo v samoobrambi po členu 51 UL. Drži Ne drži 70 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 65. Varnostni svet je avtoriziral uporabo sile zoper Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ) leta 1999. Drži Ne drži 66. Katera je bila prva konvencija, ki je na splošno prepovedovala vojno? 67. Kje najdemo danes prepoved vojne? 68. Kaj je pomen Martensove klavzule? 69. Prepoved uporabe sile pozna izjeme. Navedite eno. 2 Trditve in vprašanja 71. 70. Na katerih področjih se kaže suverenost držav? 71. Suverenost in obveznosti iz mednarodnih pogodb? 72. Iz načela suverenosti izhaja, da je treba mednarodne pogodbe restriktivno razlagati. Drži Ne drži 73. Suverenost in EU. 74. Katere so poglavitne posledice suverenosti? 72 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 75. Za države je z vidika suverenosti bolj pomembna pristojnost in uporaba njihovega prava na kazenskem kot na civilnem področju. Drži Ne drži 76. Navedite primer jurisdikcijskega konflikta glede pregona kaznivega dejanja. 77. Razložite subjektivno in objektivno teritorialno načelo. 2 Trditve in vprašanja 73. 78. Na primeru razložite, kako lahko pride do uporabe pasivnega teritorialnega načela. 79. Zakaj je načelo varovanja interesov kot podlaga za pristojnost (lahko) problematično? 80. Zakaj je univerzalna jurisdikcija (lahko) problematična? 74 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 81. Navedite primer uporabe univerzalne jurisdikcije? 82. MDS je leta 2012 odločilo, da bi morala italijanska sodišča nemški državi priznati imuniteto. Drži Ne drži 83. Države se ne morejo sklicevati na imuniteto, ko so tožena pred sodiščem v lastni državi. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 75. 84. Države se lahko sklicujejo na imuniteto, ko so tožena pred sodišči v tuji državi, če gre za spor iz pogodbe prodaji vladnega letala. Drži Ne drži 85. Država A se želi sklicevati na imuniteto pred domačim sodiščem v zadevi v zvezi z nakupom cigaret za vojsko. Drži Ne drži 86. Država A se želi sklicevati na imuniteto pred tujim sodiščem v zadevi v zvezi z nakupom plinskih mask za potrebe vojske. Drži Ne drži 87. Država A se želi sklicevati na imuniteto pred izvršbo na sredstva na tekočem računu njene ambasade v državi B. Drži Ne drži 76 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 88. Ali smejo angleška sodišča odločati o odškodninskem zahtevku, kadar se zahtevek glasi zoper suvereno državo, ki ni obenem teritorialna država sodišča pred katerim se vodi postopek? 89. Policisti države A hudo telesno poškodujejo avto tujega turista X, ki je državljan države B. Kako je z imuniteto v spodnjih primerih? 90. X vloži odškodninski zahtevek proti državi A v državi A. Drži Ne drži 91. X vloži odškodninski zahtevek proti državi A v državi B. Drži Ne drži 92. X vloži tožbo in odškodninski zahtevek proti državi A pred ESČP. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 77. 93. Država B vloži odškodninski zahtevek proti državi A pred MDS. Drži Ne drži 94. V zadevi Littrel vs. USA je angleško sodišče v odločilo, da se tipično neoblastno dejanje, kot je zdravljenje bolezni in/ali poškodb, ne more šteti za akt iure imperii. Drži Ne drži 95. Diplomatska pošiljka se lahko poveri tudi poveljniku civilnega letala, ki ne spada med diplomatsko osebje. Gre za t.i. ad hoc diplomatskega kurirja. Ker ne gre za diplomata, zanj veljajo imunitete in privilegiji zgolj v času prenosa diplomatske pošiljke, torej dokler diplomatski predstavnik na letališču le-te ne prevzame. Drži Ne drži 96. Prostori diplomatske misije so nedotakljivi. Organi države sprejemnice ne smejo vstopiti v prostore diplomatske misije, razen izjemoma, če se v prostorih skriva oseba, za katero je razpisana mednarodna tiralica. Drži Ne drži 78 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 97. Ker imunitete in privilegiji ne veljajo pred sodišči države, katere državljan je določena oseba, se slovenski mednarodni uslužbenci OZN ne morejo sklicevati na imuniteto pred slovenskimi sodišči. Drži Ne drži 98. Organi države sprejemnice smejo vstopiti v prostore konzulata, kadar obstaja sum storitve kaznivega dejanja, npr. v zadevi Haškodži (izginotje novinarja po vstopu na konzulat Savdske Arabije v Turčiji). Drži Ne drži 99. Državni poglavar, ministrski predsednik in zunanji minister uživajo imuniteto na službenih potovanjih v tujino imuniteto, ne pa tudi na zasebnih potovanjih. Drži Ne drži 100. Zunanji minister države A se ukvarja s trgovino z mamili. Ko pripotuje v državo B, ta bi pri tamkajšnji banki naložil večji denarni znesek, ki ga je zaslužil s svojimi ilegalnimi aktivnostmi, ga organi države B aretirajo. Ali se lahko sklicuje na imuniteto? 2 Trditve in vprašanja 79. 101. Če visok državni funkcionar krši ius cogens, se ne more sklicevati na imuniteto. Drži Ne drži 102. Imuniteta ne varuje pred kršitvami pravil, ki sodijo v ius cogens. Drži Ne drži 103. Državni poglavar na potovanjih v tujino uživa imuniteto, kateri se lahko odpove. Drži Ne drži 104. Vzpostavitev in prekinitev diplomatskih odnosov je stvar dogovora me dvema državama. Drži Ne drži 105. Država sprejemnica je dolžna sprejeti diplomatsko misijo druge države, lahko pa zavrne soglasje k imenovanju določene osebe za vodje misije. Drži Ne drži 80 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 106. Država sprejemnica lahko zavrne privolitev k imenovanju vodje tuje diplomatske misije, vendar mora svojo zavrnitev obrazložiti. Drži Ne drži 107. Za imenovanje članov misij z diplomatskim statusom je potrebna vnaprejšnja privolitev države sprejemnice. Drži Ne drži 108. Država sprejemnica lahko brez obrazložitve razglasi tujega diplomata za nezaželeno osebo, vendar lahko v takšnem primeru država pošiljateljica kot pogoj za odpoklic od države sprejemnice zahteva obrazložitev. Drži Ne drži 109. Kdo (in koga) lahko razglasi za nezaželeno osebo? Kakšne so posledice takšne razglasitve? 2 Trditve in vprašanja 81. 110. Zemljiška parcela, na kateri se nahaja poslopje diplomatske misije, je v primeru, da je v lasti države pošiljateljice, ima status enklave te države v državi sprejemnici. Drži Ne drži 111. Diplomatska imuniteta ščiti diplomate pred kazenskim pregonom v državi sprejemnici, razen če gre za genocid, vojna hudodelstva ali zločine proti človečnosti. Drži Ne drži 112. Vodja diplomatske misije uživa imuniteto v državi sprejemnici, kateri pa se lahko odreče. Drži Ne drži 113. Kakšne pravice ima diplomatska misija v državi sprejemnici? 82 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 114. Ima država sprejemnica kakšne obveznosti v zvezi s tujo diplomatsko misijo? 115. Ali lahko država sprejemnica odgovarja za škodo, ki je nastala tuji diplomatski misiji? 116. Kakšne možnosti ima oblast Združenega kraljestva v zvezi z aretacijo posameznika, ki se skriva v prostorih tuje diplomatske misije? 117. V zadevi LaGrand je bilo odločeno, da DKKO zagotavlja pravice tako državi pošiljateljici, kot tudi njenim državljanom (posameznikom). Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 83. 118. V zadevi LaGrand je bilo odločeno, da so ZDA kršile DKKO. Drži Ne drži 119. Ali država, ki krši svojo obveznost do druge države po DKKO, s tem ko ne obvesti tujca o pravici do obvestitve konzulata te države (in posledično do možnosti pravnega varstva) o njegovem zaprtju, obenem krši pravice, ki jih ta tujec uživa na podlagi mednarodnega prava (kot posameznik)? 120. Ali se pilot, ki mu je poverjena diplomatska pošiljka, lahko sklicuje na diplomatsko imuniteto? Drži Ne drži 121. Opredelite načelo samoodločbe. 84 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 122. V kakšnem razmerju je pravica do samoodločbe z ozemeljsko celovitostjo? 123. Ali v mednarodnem pravu obstaja pravica do odcepitve? 2 Trditve in vprašanja 85. 124. Kakšno stališče je MDS zavzelo glede osamosvojitve Kosova? 125. Načelo nevmešavanja prepoveduje državam, da se vtikajo v zunanje odnose med drugimi državami. Drži Ne drži 126. Načelo nevmešavanja je del mednarodnega običajnega prava. Drži Ne drži 2.5 Mednarodno pravo in prostor 127. Kaj se v mednarodnem pravu razume pod pojmom ozemlja? 86 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 128. Razložite načelo uti possidetis iuris. 129. V mednarodnem pravu s cesijo označujemo … 130. Ali skladno z mednarodnim pravom izkaz mirne in učinkovite posesti nad spornim ozemljem predstavlja močnejši pravni naslov kot pridobitev taistega ozemlja s cesijo? 131. Ali je bila Zahodna Sahara v času španske kolonizacije ozemlje, ki bi ga lahko označili za Terra nullius? 2 Trditve in vprašanja 87. 132. Zaliv ima obliko črke V. Njegova največja širina je 18 NM. Zaliv si »delita« državi A in B. meja med državama na kopnem poteka tako, da se ta konča na skrajni notranji točki zaliva. Katero je temeljno pravilo za določitev meje v tem zalivu? 133. Ob morski obali ležita v smeri S – J državi A (severno) in B (južno). Obe sta razglasili teritorialni pas v širini 12 NM. V zameno za del teritorija na celini država B odstopi državi A del svojega teritorialnega morja. Ali je po mednarodnem pravu tak dogovor možen? 134. Otok, ki ob tektonskih premikih »zraste« iz teritorialnega morja države A, postane del njenega teritorija. Drži Ne drži 88 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 135. Največja dopustna širina teritorialnega morja je 24 milj. Drži Ne drži 136. Največja dopustna širina zunanjega pasu je 24 milj. Drži Ne drži 137. Največja dopustna širina teritorialnega morja in zunanjega pasu skupaj je 24 milj. Drži Ne drži 138. Za mednarodno pravo so pomembne morske ožine, ki so široke 24 – 50 milj. Drži Ne drži 139. Leta 1888 je bila sklenjena konvencija, ki ureja plovbo skozi morsko ožino, ki ima status teritorialnih voda države A. Konvencijo so sklenile države A, B, C, D in E. Ali ta konvencija velja tudi za ladje, ki so registrirane v državah F – Ž? 2 Trditve in vprašanja 89. 140. 1 NM je 1000 zavesljajev. Drži Ne drži 141. V mirnem času v morsko ožino (teritorialne vode) države A vplujejo tri vojaške ladje države B. Obalna straža države A prične z obstreljevanjem ladij. Ravnanje države A ni kršitev mednarodnega prava, ker je šlo za vojne ladje. Drži Ne drži 142. Navedite primer pridobitve ozemlja s okupacijo, ki bi bil danes (vsaj teoretično) dopusten. 90 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 143. Katera je bistvena pravna razlika med epikontinentalnim pasom in izključno ekonomsko cono? 144. Katera je bistvena dejanska razlika med epikontinentalnim pasom in izključno ekonomsko cono? 145. Epikontinentalni pas lahko sega dlje kot izključna ekonomska cona. Drži Ne drži 146. Obalna država lahko vrši carinski nadzor v teritorialnih vodah, zunanjem pasu in ekskluzivni ekonomski coni. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 91. 147. V izključni ekonomski coni lahko obalna država vrši carinski nadzor. Drži Ne drži 148. Planeti so terrae nullius. Drži Ne drži 149. Državljan države L je namestil bombo na potniško letalo, registrirano v državi B. bomba je bila nameščena v državi C, eksplodirala je nad državo D. Večina žrtev je imela državljanstvo države B. A se zateče v državo S. Katere države so pristojne za kazenski postopek proti storilcu? 92 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 2.6 OZN 150. Navedite tri od poglavitnih organov OZN. 151. UL OZN je ius cogens. Drži Ne drži 152. UL OZN je mednarodna konvencija najvišjega ranga. Drži Ne drži 153. Resolucije GS so zavezujoče za države članice OZN. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 93. 154. Stalne članice VS so lahko preglasovane. Drži Ne drži 155. UL OZN se lahko spremeni samo s soglasjem vseh držav članic OZN. Drži Ne drži 156. VS ima članic. Od teh je stalnih in nestalnih. 157. Stalne članice VS so: 158. Po kakšnem ključu so bile določene stalne članice VS? 159. Prepoved uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine (UL) OZN je ius cogens, ki velja samo za države, članice OZN, ne pa za nečlanice, ker te niso stranke UL. Drži Ne drži 94 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 160. Sistem mirnega reševanja sporov v okviru, ki ga določa UL, je na voljo samo državam članicam OZN. Drži Ne drži 161. Obveznosti, ki jih državam članicam z resolucijami nalaga VS, imajo prednost pred drugimi mednarodnopravnimi obveznostmi. Drži Ne drži 162. UL OZN je nad pravom EU. Drži Ne drži 163. UL OZN je nad pravom EU, kar pa ne velja za resolucije VS. Drži Ne drži 164. VS lahko zaveže dve državi s sporu, da spor predložita Haaškemu sodišču (MDS). Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 95. 165. Na podlagi VII. Poglavja UL lahko enote OZN pridobijo pravico do uporabe sile, ne morejo pa te pravice pridobiti vojske posameznih držav ali njihovih vojaških zvez. Drži Ne drži 166. Razlika med odločitvami VS po VI. in po VII. poglavju je, da so te v drugem primeru zavezujoče, v prvem pa ne. Drži Ne drži 2.7 Posameznik in MP I 167. Če neka država krši človekovih pravice osebe X, ki sodijo v ius cogens, gre za kršitev proti osebi X, kakor tudi proti drugim državam. Drži Ne drži 168. Razvoj človekovih pravic na mednarodni ravni vpliva na osnovno načelo sistema mednarodnega prava, načelo suverenosti. Drži Ne drži 96 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 169. Ko gre za odnos med državami in njihovimi lastnimi državljani, velja, da gre za notranje zadeve vsake države, tudi če države kršijo njihove pravice. Drži Ne drži 170. Človekove pravice so absolutne pravice, ki jih ni možno omejiti. Drži Ne drži 171. Prepoved rasne diskriminacije velja samo za države, ki so stranke pri konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Drži Ne drži 172. Nekaterih človekovih pravic države po mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah se tudi v izrednih razmerah ne smejo razveljaviti. Navedite tri. 2 Trditve in vprašanja 97. 173. Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) je nastala v sklopu prava EU, kasneje pa se je razširila tudi na druge evropske države. Drži Ne drži 174. Pred ESČP lahko posameznik toži lastno državo, tujo državo pa lahko toži samo njegova domača država. Drži Ne drži 175. Evropska država A, članica Sveta Evrope, lahko sproži postopek proti državi B, ki je prav tako članica Sveta Evrope, zaradi kršitve človekovih pravic državljana države A v državi B. Drži Ne drži 176. Če pride do kršitev konvencij OZN na področju človekovih pravic, lahko posameznik, ki je izčrpal nacionalna pravna sredstva, sproži postopek pred MDS. Drži Ne drži 98 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 177. Odbor za človekove pravice (v okviru MPDPP) lahko odloča o pritožbah posameznikov. Če ugotovi kršitev določb MPDPP, lahko izreče kazen državi kršiteljici. Drži Ne drži 178. Kakšna je pravna narava Splošne deklaracije o človekovih pravicah? 179. Navedite tri elemente iz definicije genocida. 180. Ali je enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova v skladu z mednarodnim pravom? 181. Ko je obsojenec za hude vojne zločine oz. genocid izčrpal pravna sredstva v državi, kjer mu je bilo sojeno, lahko vloži pritožbo na Mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 99. 182. Mednarodno kazensko sodišče ne more soditi državnim poglavarjem, dokler ti opravljajo svojo funkcijo. Drži Ne drži 183. Imuniteta ne varuje pred MKS. Drži Ne drži 184. Mednarodno kazensko sodišče nima pristojnosti za sojenje državljanom držav, ki niso stranke Rimskega statuta. Drži Ne drži 185. V zadevi Tadić je Mednarodno kazensko sodišče za bivšo SFRJ odločalo o pristojnosti VS za ustanovitev mednarodnih kazenskih sodišč. Drži Ne drži 186. Pristojnosti VS po Ustanovni listini vključujejo ustanavljanje mednarodnih kazenskih sodišč. Drži Ne drži 100 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 187. Kaj je razlika v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča in Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo glede razmerja pristojnosti obeh sodišča do pristojnosti nacionalnih sodišč? 188. Oseb z diplomatskim statusom država sprejemnica ne sme izročiti MKS. Drži Ne drži 189. V državi A, članici MKS se na zasebnem obisku mudi zunanji minister države B, tudi članice MKS. Tožilec MKS zahteva njegovo izročitev. Ali ga država A sme/mora izročiti? 2 Trditve in vprašanja 101. 190. Ali je mogoče odgovornost za kršitve mednarodnega prava očitati zgolj državam oz. osebam, ki delujejo v izvrševanju aktov teh držav, ali pa je mogoče z omenjenimi kršitvami bremeniti tudi posameznika? 2.8 Posameznik in MP II 191. Pravila o diplomatski zaščiti so kodificirana v Konvenciji OZN o diplomatski zaščiti iz leta 2006. Drži Ne drži 192. V kontinentalnoevropskih državah prevladuje pridobitev državljanstva po poreklu. Drži Ne drži 193. Države lahko povsem samostojno odločajo o tem, kdo ima njihovo državljanstvo in kdo ne. Drži Ne drži 102 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 194. Osebe brez državljanstva lahko zaprosijo državo v kateri prebivajo za diplomatsko zaščito tudi če tam prebivajo ilegalno. Drži Ne drži 195. Ali mora država vselej priznati in spoštovati državljanstvo, ki ga je posamezniku podelila druga država? 196. Ali je v primeru, ko ima posameznik več državljanstev, eno izmed državljanstev lahko obravnavano kot dominantno v posebnem oziru na obstoj pristne in dejanske povezave? 197. Država lahko podeli svoje državljanstvo samo na podlagi pristne povezave. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 103. 198. V zadevi Nottebohm je Meddržavno sodišče odločilo, da je bila konfiskacija Nottebohmovega premoženja s strani Gvatemale v nasprotju z mednarodnim pravom. Drži Ne drži 199. Na podlagi katerih kriterijev se pridobi državljanstvo neke države ob rojstvu? 200. Ali pravo EU nasprotuje pravni ureditvi, po kateri izguba državjanstva zaradi zvijačne prevare ob predhodni izgubi prvotnega državljanstva spravi osebo v položaj, da ostane brez državljanstva? 201. Državljan države A ima pravico zahtevati od države A da mu nudi diplomatsko zaščito zaradi kršitev mednarodnega prava, ki jih proti njemu stori država B. Drži Ne drži 104 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 202. Diplomatska zaščita se lahko nanaša samo na fizične osebe. Drži Ne drži 203. Kateri so pogoji za izvajanje diplomatske zaščite s strani države A proti državi B? 204. Država A nudi diplomatsko zaščito delniški družbi X, ki ima svoj statutarni sedež v državi B, dejanski sedež v državi C, medtem ko je več kot 90 % delnic v rokah fizičnih oseb, ki so državljani države A. Ali je to v skladu z mednarodnim pravom? 205. KMP je v Osnutek pravil o diplomatski zaščiti iz leta 2006 prevzela vsebino odločbe MDS v zadevi Nottebohm. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 105. 206. Osnutek pravil KMP o diplomatski zaščiti iz leta 2006 je iz odločbe v zadevi Nottebohm prevzel zahtevo po pristni povezavi. Drži Ne drži 207. Osnutek pravil KMP o diplomatski zaščiti iz leta 2006 drugače kot MDS v zadevi Nottebohm ne postavlja zahteve po pristni povezavi. Drži Ne drži 208. Po osnutku pravil KMP o diplomatski zaščiti iz leta 2006 ima vsaka nacionalna država pravico do diplomatske zaščite svojega državljana, ne glede na pristno povezavo. Drži Ne drži 209. Navedite primer, ko se pojma narodnost (v etničnem smislu) in državljanstvo ujemata, in primer, ko se ne ujemata. 106 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 210. Kratko obrazložite načelo nacionalne avtonomije na področju državljanstva. 211. Nacionalna država delničarjev nima pravice izvajati diplomatske zaščite družbe, ki ima svoj sedež v neki drugi državi. Drži Ne drži 2.9 Mednarodnopravni posli 212. DKPMP se uporablja za večstranske pogodbe pod pogojem, da sta vključeni vsaj dve državi in eden ali več drugih subjektov mednarodnega prava. Drži Ne drži 213. Pravila DKPMP se bodo uporabljala za druge subjekte mednarodnega prava, če se taka pravila zanje že uporabljajo po splošnem mednarodnem pravu.. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 107. 214. Zakaj pogodbe na splošno niso retroaktivne in kakšna izjema, če sploh, obstaja pri tem pravilu? 215. Kako bi razlikovali med „podpisom“ in „ratifikacijo“ pogodbe in kakšen je pomen tega razlikovanja? 216. V kakšnih okoliščinah se lahko država sklicuje na kršitev svojih notranjih zakonov glede pooblastila za sklenitev pogodbe v njenem imenu? 217. Kakšna je razlika med lawmaking treaties in contract treaties? 218. Pogodbe, ki so v nasprotju s pravili ius cogens, so nične. Drži Ne drži 108 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 219. Zunanji minister za podpis mednarodnih konvencij potrebuje pooblastilo vlade. Drži Ne drži 220. Mednarodne pogodbe morajo biti v pisni obliki. Drži Ne drži 221. Zapisnik s sestanka najvišjih funkcionarjev dveh ali več držav se ne more šteti za mednarodno pogodbo, četudi ga vsi predstavniki podpišejo. Drži Ne drži 222. Ali se lahko zapisniki s sestankov in izmenjave pisem štejeta za zavezujoč mednarodnopravni posel, ki ustvarja pravice in obveznosti (in se na tej podlagi vzpostavi pristojnost Sodišča za odločanje)? 2 Trditve in vprašanja 109. 223. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb se uporablja za pogodbe med državami in pogodbe med državami in medvladnimi mednarodnimi organizacijami, če so sklenjene v pisni obliki. Drži Ne drži 224. Parafiranje in podpis mednarodne pogodbe sta sinonima. Drži Ne drži 225. Če konvencija pridržkov ne omenja, pomeni, da niso dopustni. Drži Ne drži 226. Ugovor zoper pridržek je potrebno podati najkasneje v roku 12 mesecev. Sicer se šteje, da je bil ugovor sprejet. Drži Ne drži 110 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 227. Konvencija izrecno določa možne pridržke. Države lahko izjavijo enega ali več od teh pridržkov, ne morejo pa si »izmišljevati« še drugih. Drži Ne drži 228. Države A – F so sklenile neko mednarodno pogodbo, ki ne določa ničesar glede pridržkov. Država A je podala pridržek glede 10. člena pogodbe. Državi B in C sta ga izrecno sprejeli, Državi D in E sta mu ugovarjali, država F pa ni izjavila ničesar. Kako je z veljavnostjo pogodbe med državo A in preostalimi državami? 229. DKPMP se ne uporablja za ustno sklenjene pogodbe med državami. Drži Ne drži 230. DKPMP se ne uporablja za konvencije o ustanovitvi mednarodnih organizacij. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 111. 231. DKPMP je v veliki meri ius cogens. Drži Ne drži 232. DKPMP v veliki meri vsebuje dispozitivne norme. Drži Ne drži 233. Kakšne posledice ima podpis mednarodne konvencije s strani države? Drži Ne drži 234. Država, ki je podpisala mednarodno konvencijo, jo je dolžna ratificirati. Drži Ne drži 235. Pridržek neke države pogodbenice je veljaven le, če ga druge države pogodbenice sprejmejo. Drži Ne drži 112 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 236. Pri bilateralnih konvencijah pridržki niso možni. Zakaj? 237. Če država pogodbenica nasprotuje pridržku, ki ga je izrazila druga država pogodbenica, ima prva možnost da sama odloči, ali bo med njima nastalo pogodbeno razmerje. Drži Ne drži 238. Mednarodne organizacije ne morejo med seboj sklepati pogodb po mednarodnem pravu. Drži Ne drži 239. Mednarodne konvencije se lahko spremenijo le s soglasjem vseh držav pogodbenic, razen Ustanovne listine OZN. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 113. 240. Pri mednarodnih pogodbah pride primarno v poštev teleološka razlaga. Drži Ne drži 241. Šef države AA je napoved vojno sosednji državi BB. Ali se lahko molk države BB razlaga kot privoljenje? 242. Ali enostranska izjava šefa države XZ, s katero je obljubil, da država XZ ne bo več preprečevala ribičem sosednje države AB, da lovijo ribe v teritorialnih vodah države XZ, zavezuje državo XZ? 243. Ali država AA lahko protestira zoper zahteve države BB 100 let po tem, ko so bile te zahteve prvič izražene, ob priliki odgovora na tožbo, ki jo je vložila država BB? 114 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 244. Ali se Slovenija v sporu pred Meddržavnim sodiščem lahko sklicuje na mednarodno pogodbo, ki še ni registrirana? 245. Notifikacija je enostranska izjava, ki mora biti prejeta s strani določene države, da lahko proti njej učinkuje. Drži Ne drži 246. Izberite pravilno trditev v zvezi z registracijo mednarodnih pogodb.: a) Registracija je obvezna. Neregistrirane pogodbe ne obvezujejo. b) Registracija je obvezna. Na neregistrirano pogodbo se država ne more sklicevati v sporu pred Meddržavnim sodiščem. c) Registracija ni obvezna, vendar je zaželjena, da se druge države seznanijo z vsebino pogodbe. S tem se želi preprečiti obstoj tajnih pogodb. 2.10 Mednarodna odgovornost držav 247. Kakšna je pravna narava ARSIWE? 2 Trditve in vprašanja 115. 248. Država odgovarja za ravnanje svojih organov, ne pa tudi za ravnanje zasebnih subjektov (npr. gospodarskih družb s sedežem v tej državi). Drži Ne drži 249. Za nastanek mednarodnopravne odgovornosti države je potrebno, da je država ravnala krivdno. Drži Ne drži 250. Država odgovarja za ravnanje fizičnih oseb samo, če so njeni državljani. Drži Ne drži 251. Država odgovarja za ravnanje svojih organov, ne pa tudi za ravnanje sodišč, ker bi bilo to v nasprotju z načelom delitve oblasti. Drži Ne drži 116 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 252. Država odgovarja za ravnanje svojih policistov tudi, če ti ravnajo v nasprotju z navodili. Drži Ne drži 253. Posledica mednarodnopravnega delikta, ki ga država A stori proti državi B je lahko tudi zgolj ugotovitev sodišča, da je država A kršila svoje mednarodnopravne obveznosti proti državi B. Drži Ne drži 254. Kako se primarno odpravijo posledice mednarodnega delikta? 255. Posledica mednarodnopravnega delikta, ki ga država A stori proti državi B, ne more biti povrnitev nepremoženjske škode. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 117. 256. V zadevi Nikaragva v. ZDA je MDS odločilo, da so ZDA odgovorne za ravnanje upornikov, saj so delovali ob izdatni pomoči ZDA, s tem pa je izpolnjen kriterij dejanske kontrole. Zato se ravnanje upornikov lahko pripiše ZDA. Drži Ne drži 257. Država A si zaradi izvedbe zimske univerziade izposodi 100 policistov od države B. Eden od njih med službenim časom poškoduje vozilo nekega gledalca. Za ravnanje tega policista odgovarja država B, ker je policist njen organ. Drži Ne drži 258. Država odgovarja za ravnanje svojih policistov, tudi če ti ravnajo v nasprotju z navodili. Drži Ne drži 259. V zadevi Nikaragva v. ZDA je MDS odločilo, da ZDA niso odogovorne za ravnanje upornikov. Drži Ne drži 118 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 260. Zadevo Nikaragva v. ZDA je MDS odločilo na podlagi mednarodnega običajnega prava. Drži Ne drži 2.11 Mirno reševanje sporov 261. Razlika med posredovanjem in dobrimi uslugami je, da v drugem primeru tretji tudi daje predloge za rešitev spora, v prvem pa ne. Drži Ne drži 262. Kateri so diplomatski načini reševanja sporov? V čem se razlikujejo od arbitraže? 263. Opišite pogoje za pristojnost Haaškega sodišča glede reševanja sporov. 2 Trditve in vprašanja 119. 264. Kako učinkuje fakultativna klavzula? 265. OZN lahko proti državi članici zaradi neizpolnjevanja obveznost iz Ustanovne listine sproži spor pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (MDS). Drži Ne drži 266. Haaško sodišče (MDS) je pristojno za reševanje sporov med državami, ki s stranke pri njegovem Statutu (SMS). Drži Ne drži 267. Zoper sodbo Haaškega sodišča (MDS) je možna pritožba na VS. Drži Ne drži 268. Generalna skupščina OZN lahko od MDS zahteva svetovalno mnenje, ne more pa sprožiti postopka reševanja sporov. Drži Ne drži 120 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 269. Države ne morejo zahtevati od meddržavnega sodišča (MDS) svetovalnega mnenja. Drži Ne drži 270. Zakaj države ne morejo od MDS zahtevati svetovalnega mnenja? 271. Mednarodno kazensko sodišče in Meddržavno sodišče sta poglavitna pravosodna organa v OZN. Drži Ne drži 272. Ali in zakaj je odsotnost centraliziranega in obveznega sistema sodnega reševanja sporov temeljna pomanjkljivost v mednarodnem pravnem redu? 2 Trditve in vprašanja 121. 2.12 Mednarodno gospodarsko pravo 273. Kaj je poglavitna razlika med obravnavo po načelu največjih ugodnosti in nacionalno obravnavo (nacionalnim tretmajem)? 274. GATT sporazum vsebuje splošno prepoved netarifnih omejitev. Drži Ne drži 275. Enostranski povračilni ukrepi so v STO prepovedani. Drži Ne drži 276. Država A ne more od države članice B zahtevati enako carinsko obravnavo svojih izdelkov kot velja za izdelke iz države članice C, če imata B in C sklenjen sporazum o prosti trgovini. Vse tri države so članice STO. Drži Ne drži 122 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 277. GATT je bil poglavitna mednarodna organizacija na področju mednarodne trgovine vse do ustanovitve STO. Drži Ne drži 278. GATT sporazum je obvezen za vse države članice STO, GATS pa sodi med fakultativne sporazume. Drži Ne drži 279. STO je največja mednarodna ekonomska integracija. Drži Ne drži 280. Članice STO so lahko samo države. Drži Ne drži 281. Razložite načelo največjih ugodnosti v STO. Drži Ne drži 2 Trditve in vprašanja 123. 282. Zakaj nacionalna obravnava v STO ni prava nacionalna obravnava? 283. Opredelite pojem nacionalizacije. 284. Kateri so pogoji za dopustnost nacionalizacije? 124 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 285. Kaj je posredna nacionalizacija? 286. Ali imajo države pravico no nacionalizacije? 287. Starrett, Barcelona Traction, ELSI, Southern Pacific. Katera odločba ne sodi v to zaporedje in zakaj? 288. Opredelite Bilateralne investicijske sporazume (Bilateral Investment Treaties – BITs) 2 Trditve in vprašanja 125. 289. Kaj je internacionalizacijska klavzula? 290. Kaj je stabilizacijska klavzula. 291. Na kakšen način Svetovna banka vzpodbuja naložbe (v države v razvoju)? 292. Kaj je ICSID? 126 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 293. Kdo je lahko stranka v postopku pred ICSID? 294. Kakšna je funkcija Iran-US Claims Tribunala? 295. Navedite tri mehanizme za zaščito vlagateljev. 296. Kakšen je pomen konference v Bretton Woodsu leta 1944? 2 Trditve in vprašanja 127. 297. Kaj so posebne pravice črpanja (Special Drawing Rights – SDR)? 298. Katere so poglavitne aktivnosti IMF? 299. Katere so poglavitne aktivnosti Svetovne banke? 128 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 300. Kaj je Mednarodna finančna korporacija (International Finance Corporation – IFC)? Ustanovna listina združenih narodov 131. I. POGLAVJE Organizacija naj zagotovi, da bodo države, ki niso članice Združenih narodov, delale v skladu s temi CILJI IN NAČELA načeli, kolikor bi to bilo potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. 1. člen Nobena določba te Ustanovne listine ne daje pravice Cilji Združenih narodov so: Združenim narodom, da bi se vmešavali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost varovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen: države, in tudi ne nalaga članom dolžnosti, da bi take izvajati učinkovite kolektivne ukrepe, da se zadeve izročali v reševanje po tej Ustanovni listini, preprečijo in odvrnejo grožnje miru in da se zatrejo vendar to načelo nikakor ne izključuje uporabe agresivna dejanja ali druge kršitve miru, in si prisilnih ukrepov po VII. poglavju. prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile privesti do kršitve miru, zgladijo ali uredijo II. POGLAVJE z mirnimi sredstvi in v skladu z načeli pravičnosti in mednarodnega prava, razvijati med narodi ČLANSTVO prijateljske odnose, sloneče na spoštovanju načela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodločbe, ter 3. člen izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru, uresničevati mednarodno sodelovanje s tem, da se Prvotne članice Združenih narodov so države, ki so rešujejo mednarodni problemi ekonomske, socialne, se udeležile konference Združenih narodov za kulturne ali človekoljubne narave, kakor tudi s tem, meddržavno organizacijo v San Franciscu ali pa so že da se razvija in spodbuja spoštovanje človekovih poprej podpisale Deklaracijo Združenih narodov z pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na dne 1. januarja 1942 in ki podpišejo to Ustanovno raso, spol, jezik ali vero, in biti središče, kjer naj se listino in jo ratificirajo v skladu s 110. členom. usklaja dejavnost narodov za doseganje teh skupnih ciljev. 4. člen 2. člen Lahko postanejo članice Združenih narodov vse druge miroljubne države, ki prevzamejo obveznosti, Organizacija in njeni člani morajo zato, da se vsebovane v tej Ustanovni listini, in ki so po presoji dosežejo cilji, navedeni v 1. členu, delati v skladu s Organizacije sposobne in voljne spolnjevati te temile načeli: obveznosti. Organizacija temelji na načelu suverene enakosti vseh Vsaka takšna država se sprejme za članico Združenih svojih članov. narodov z odločbo Generalne skupščine na priporočilo Varnostnega sveta. Vsi člani naj vestno in pošteno spolnjujejo obveznosti, ki so jih prevzeli v skladu s to Ustanovno 5. člen listino, da s tem zagotovijo vsakemu izmed njih pravice in koristi, ki izvirajo iz članstva. Članu Združenih narodov, zoper katerega je Varnostni svet ukrenil preventivno ali prisilno akcijo, Vsi člani naj rešujejo svoje mednarodne spore z sme Generalna skupščina na priporočilo mirnimi sredstvi na tak način, da se mednarodni mir Varnostnega sveta ustaviti uživanje članskih pravic in in varnost in pa pravičnost ne spravijo v nevarnost. privilegijev. Uživanje teh pravic in privilegijev sme vzpostaviti Varnostni svet. Vsi člani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila 6. člen naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali pa ki bi bila kako Člana Združenih narodov, ki trdovratno krši načela, drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov. vsebovana v tej Ustanovni listini, sme Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta izključiti Vsi člani naj v polni meri pomagajo Združenim iz Organizacije. narodom v sleherni akciji, ki bi jo ti izvajali v skladu s to Ustanovno listino, in naj se vzdržujejo dajanja pomoči katerikoli državi, proti kateri bi Združeni narodi izvajali preventivno ali prisilno akcijo. 132 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ III. POGLAVJE Generalna skupščina sme razpravljati o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ohranitev ORGANI mednarodnega miru in varnosti in ki jih postavi pred njo katerakoli članica Združenih narodov ali 7. člen Varnostni svet ali pa v skladu z 2. odstavkom 35. člena država, ki ni članica Združenih narodov, in sme Kot poglavitni organi Združenih narodov se z izjemo, ki je predpisana v 12. členu, glede vseh takih ustanavljajo: Generalna skupščina, Varnostni svet, vprašanj dajati priporočila prizadeti državi ali Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, prizadetim državam ali Varnostnemu svetu ali pa Meddržavno sodišče in Sekretariat. državam in Varnostnemu svetu. Vsako tako V skladu s to Ustanovno listino se lahko ustanovijo vprašanje, glede katerega je potrebna akcija, naj taki pomožni organi, za katere bi se izkazalo, da so Generalna skupščina napoti na Varnostni svet ali potrebni. pred razpravljanjem ali po njem. 8. člen Generalna skupščina sme opozoriti Varnostni svet na situacije, ki bi utegnile ogrožati mednarodni mir in Združeni narodi ne bodo v ničemer omejevali varnost. dostopa moških in žensk ob enakih pogojih na vse položaje v svojih poglavitnih in pomožnih organih. Pravice Generalne skupščine, navedene v tem členu, ne omejujejo splošnega smisla 10. člena. IV. POGLAVJE 12. člen GENERALNA SKUPŠČINA Dokler Varnostni svet glede kateregakoli spora ali Sestava katerekoli situacije opravlja naloge, ki mu jih daje ta Ustanovna listina, mu Generalna skupščina ne sme 9. člen dajati nobenega priporočila glede tega spora ali te situacije, razen če Varnostni svet to zahteva. Generalna skupščina je sestavljena iz vseh članov Združenih narodov. Generalni sekretar s privoljenjem Varnostnega sveta obvesti Generalno skupščino ob vsakem njenem Vsak član ima v Generalni skupščini največ pet zasedanju o vseh zadevah, ki se nanašajo na ohranitev predstavnikov. mednarodnega miru in varnosti in s katerimi se ukvarja Varnostni svet, in prav tako obvesti Naloge in pravice Generalno skupščino ali, če Generalna skupščina ne zaseda, člane Združenih narodov, brž ko se varnostni 10. člen svet neha ukvarjati s takimi zadevami. Generalna skupščina sme razpravljati o vseh 13. člen vprašanjih ali vseh zadevah, ki sodijo v okvir te Ustanovne listine ali ki se nanašajo na pravice in Generalna skupščina pripravlja preučevanja in daje naloge kateregakoli izmed organov, določenih v tej priporočila z namenom: Ustanovni listini, in sme z izjemo, ki je predpisana v 12. členu, glede vseh takih vprašanj ali zadev dajati da se razvija mednarodno sodelovanje na političnem priporočila članom Združenih narodov ali področju in da se spodbujata progresivni razvoj Varnostnemu svetu ali pa obojim. mednarodnega prava in kodifikacija tega prava, 11. člen da se razvija mednarodno sodelovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem in Generalna skupščina sme preučevati splošna načela zdravstvenem področju ter da se pomagajo sodelovanja za ohranitev mednarodnega miru in uveljavljati človekove pravice in temeljne svoboščine varnosti, med drugim tudi načela, ki se nanašajo na za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero. razorožitev in na reguliranje oboroževanja, in sme glede takih načel dajati priporočila članom Združenih Druge dolžnosti, naloge in pravice Generalne narodov ali Varnostnemu svetu ali pa obojim. skupščine glede zadev, omenjenih v prejšnjem odstavku 1b), so navede v IX. In X. poglavju. Ustanovna listina združenih narodov 133. 14. člen Varnostnega sveta, volitev članov Ekonomskega in socialnega sveta, volitev članov Skrbniškega sveta v S pridržkom določb 12. člena sme Generalna skladu z odstavkom 1c) 86. člena, sprejemanje novih skupščina priporočiti ukrepe za miroljubno zgladitev članov v Združene narode, ustavitev uživanja katerekoli situacije, ne glede na izvor, ki bi po njenem članskih pravic in privilegijev, izključitev članov, mnenju lahko škodovala blaginji ali prijateljskim vprašanja, ki se nanašajo na delovanje skrbniškega odnosom med narodi; to velja tudi glede situacij, ki sistema, in proračunska vprašanja. bi nastale zaradi kršitve določb te Ustanovne listine, v katerih se navajajo cilji in načela Združenih Sklepi o drugih vprašanjih, vključno o določitvi narodov. dodatnih vrst vprašanj, o katerih je treba odločati z dvetretjinsko večino, se sprejemajo z večino članov, 15. člen ki so navzoči in ki glasujejo. Generalna skupščina sprejema in pretresa letna in 19. člen posebna poročila Varnostnega sveta; v ta poročila naj se vključijo podatki o ukrepih, ki jih je Varnostni svet Član Združenih narodov, ki je v zaostanku s sklenil izvajati ali izvajal, da bi ohranil mednarodni plačevanjem svojih finančnih prispevkov mir in varnost. Organizaciji, nima pravice glasovanja v Generalni skupščini, če je znesek njegovih zaostankov enak Generalna skupščina sprejema in pretresa poročila znesku prispevkov, ki bi jih moral plačati za pretekli drugih organov Združenih narodov. polni dve leti, ali večji od njega. Generalna skupščina pa sme kljub temu dovoliti takemu članu, da glasuje, 16. člen če se prepriča, da je ostal dolžan zaradi okoliščin, ki so nastale neodvisno od njegove volje. Generalna skupščina opravlja glede mednarodnega sistema skrbništva tiste naloge, ki so ji dodeljene v Postopek XII. In XIII. poglavju; med drugim tudi odobrava skrbniške dogovore glede območij, ki niso označena 20. člen za strateška. Generalna skupščina se sestaja na redna letna 17. člen zasedanja in na taka posebna zasedanja, ki bi jih zahtevale okoliščine. Posebna zasedanja sklicuje Generalna skupščina pretresa in odobrava proračun generalni sekretar na zahtevo Varnostnega sveta ali Organizacije. večine članov Združenih narodov. Stroške Organizacije nosijo člani tako, kakor jih 21. člen porazdeli Generalna skupščina. Generalna skupščina si določa lastni poslovnik. Voli Generalna skupščina pretresa in odobrava vse si predsednika za vsako zasedanje. finančne in proračunske dogovore s specializiranimi ustanovami, omenjenimi v 57. členu, in pregleduje 22. člen upravne proračune takih specializiranih ustanov z namenom, da daje priporočila ustreznim ustanovam. Generalna skupščina sme ustanoviti pomožne organe, ki se ji zdijo potrebni za opravljanje njenih Glasovanje funkcij. V. POGLAVJE 18. člen VARNOSTNI SVET Vsak član Generalne skupščine ima po en glas. Sestava Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvetretjinsko večino članov, ki so 23. člen navzoči in ki glasujejo. Med pomembna vprašanja sodijo: priporočila glede ohranitve mednarodnega Varnostni svet je sestavljen iz petnajstih članov miru in varnosti, volitev nestalnih članov združenih narodov. 1 Republika Kitajska, Francija, 1 Prvo spremembo UL je GS sprejela dne 17. 12. 1963 (veljavnost 31. 8. 1965), ko je povečala število članov VS od 11 na 15. 134 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ Zveza sovjetskih socialističnih republik, Združeno členu, izdela načrte, ki jih je treba predložiti članom kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter Združenih narodov z namenom, da se ustvari sistem Združene države Amerike so stalni člani za reguliranje oboroževanja. Varnostnega sveta. Generalna skupščina izvoli deset drugih članov Združenih narodov za nestalne člane Glasovanje Varnostnega sveta, pri čemer naj posebno upošteva predvsem prispevek članov Združenih narodov k 27. člen ohranitvi mednarodnega miru in varnosti ter k drugim ciljem Organizacije, kakor tudi pravično Vsak član Varnostnega sveta ima po en glas. geografsko porazdelitev. Sklepi Varnostnega sveta o vprašanjih postopka se Nestalni člani varnostnega sveta se izvolijo za dobo štejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet članov. 2 dveh let. Pri prvih volitvah nestalnih članov, opravljenih potem, ko je število Varnostnega sveta Sklepi Varnostnega sveta o vseh drugih vprašanjih se bilo povečano od enajst na petnajst, se dva od štirih štejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet članov,2 dodatnih članov izvolita za dobo enega leta. Član, ki med katerimi pa morajo biti glasovi stalnih članov, mu je doba potekla, ne sme biti takoj znova izvoljen. vendar s pridržkom, da se stranka v sporu mora vzdržati glasovanja pri sprejemanju odločb po VI. Vsak član Varnostnega sveta ima po enega poglavju in 3. odstavku 52. člena. predstavnika. Naloge in pravice Postopek 24. člen 28. člen Da bi se zagotovila takojšnja in učinkovita akcija Varnostni svet se organizira tako, da bo mogel Organizacije združenih narodov, nalagajo njeni člani poslovati nepretrgoma. V ta namen je vsak član Varnostnemu svetu prvenstveno odgovornost za Varnostnega sveta dolžan ves čas imeti svojega ohranitev mednarodnega miru in varnosti in so predstavnika na sedežu Organizacije. soglasni s tem, da Varnostni svet pri opravljanju Varnostni svet ima občasne sestanke, na katerih sme svojih dolžnosti na temelju te odgovornosti dela v vsakega izmed njegovih članov, če to želi, zastopati njihovem imenu. član vlade ali kak drug posebej za to določen predstavnik. Pri opravljanju teh dolžnosti dela Varnostni svet v skladu s cilji in načeli Združenih narodov. Posebne Varnostni svet ima lahko sestanke tudi v takih krajih pravice, ki so Varnostnemu svetu podeljene za izven sedeža Organizacije, ki bi po njegovi presoji opravljanje teh dolžnosti, so navedene v VI., VII., najbolj olajšali njegovo delo. VIII. in XII. poglavju. 29. člen Varnostni svet pošilja Generalni skupščini v pretres letna poročila in, če je potrebno, posebna poročila. Varnostni svet sme ustanoviti pomožne organe, ki se mu zdijo potrebni za opravljanje njegovih nalog. 25. člen 30. člen Člani Združenih narodov soglašajo v tem, da sprejemajo in izvršijo odločbe Varnostnega sveta v Varnostni svet si določa lastni poslovnik in v njem skladu s to Ustanovno listino. tudi način, kako si izvoli predsednika. 26. člen 31. člen Da bi se ustvaritev in ohranitev mednarodnega miru Vsak član Združenih narodov, ki ni član Varnostnega in varnosti pospeševali tako, da bi se človeške sile in sveta, se sme brez pravice glasovanja udeležiti ekonomski viri sveta čim manj razsipavali za razpravljanja o vsakem vprašanju, predloženem oboroževanje, je Varnostni svet odgovoren, da s Varnostnemu svetu, kadarkoli slednji meni, da so pomočjo Odbora vojaškega štaba, omenjenega v 47. interesi tega člana posebno prizadeti. 2 Prvo spremembo UL je GS sprejela dne 17. 12. 1963 (veljavnost 31. 8. 1965), ko je povečala število glasov od 7 na 9. Ustanovna listina združenih narodov 135. 32. člen 36. člen Če je katerakoli članica Združenih narodov, ki ni Varnostni svet sme v kateremkoli stadiju spora, ki je članica Varnostnega sveta, ali pa katerakoli država, ki takšne narave, kakor je navedeno v 33. členu, ali pa ni članice Združenih narodov, stranka v sporu, ki ga situacije podobne narave, priporočiti primerne obravnava Varnostni svet, se povabi, da se brez postopke ali načine zgladitve. pravice glasovanja udeleži razpravljanja, ki se nanaša na ta spor. Varnostni svet naj določi take pogoje, ki Varnostni svet se mora ozirati na vse postopke za se mu zdijo pravični za udeležbo države, ki ni članica reševanje spora, ki so jih stranke že sprejele. Združenih narodov. Pri dajanju priporočil po tem členu je Varnostni svet VI. POGLAVJE dolžan tudi upoštevati, da naj bi stranke praviloma izročale pravne spore Meddržavnemu sodišču v MIRNO REŠEVANJE SPOROV skladu z določbami Statuta tega Sodišča. 33. člen 37. člen Stranke v vsakem sporu, katerega nadaljevanje bi Če stranke v sporu, ki je take narave, kakor je utegnilo ogrožati ohranitev mednarodnega miru in navedeno v 33. členu, ne uspejo rešiti ga s sredstvi, varnosti, si morajo predvsem prizadevati, da se spor navedenimi v omenjenem členu, ga predložijo reši s pogajanjem, z anketo, s s posredovanje, s Varnostnemu svetu. spravo, z razsodništvom, s sodno rešitvijo, z obračanjem na regionalne ustanove ali regionalne Če je Varnostni svet mnenja, da bi nadaljevanje dogovore, ali pa z drugimi mirnimi sredstvi po kakega spora dejansko utegnilo ogrožati ohranitev njihovi lastni izbiri. mednarodnega miru in varnosti, odloči, ali je treba ukrepati po 36. členu ali pa priporočiti take pogoje Varnostni svet bo v primeru, kadar se mu bo to zdelo reševanja, ki se mu zde primerni. potrebno, pozval stranke, naj rešujejo svoj spor s takimi sredstvi. 38. člen 34. člen S pridržkom tega, kar je določeno v 33. do 37. členu, sme Varnostni svet, če vse stranke v kateremkoli Varnostni svet sme raziskovati vsak spor ali pa vsako sporu tako zahtevajo, dati strankam priporočilo za situacijo, ki bi utegnila pripeljati do mednarodnega miroljubno reševanje tega spora. trenja ali izzvati spor, da ugotovi, ali bi nadaljevanje tega spora ali te situacije utegnilo ogrožati ohranitev VII. POGLAVJE mednarodnega miru in varnosti. AKCIJA V PRIMERU OGROŽANJA MIRU, 35. člen KRŠITVE MIRU IN AGRESIVNIH DEJANJ Sleherni član Združenih narodov sme opozoriti 39. člen Varnostni svet ali Generalno skupščino na katerikoli spor ali pa na katerokoli situacijo, katerih narava je Varnostni svet ugotavlja, ali obstoji kakšno ogrožanje navedena v 34. členu. miru, kršitev miru ali agresivno dejanje, in daje priporočila ali pa odloči, kaj je treba ukreniti v skladu Država, ki ni članica Združenih narodov, sme z 41. in 42. členom, da se ohranita ali vzpostavita opozoriti Varnostni svet ali Generalno skupščino na mednarodni mir in varnost. vsak spor, v katerem je sama ena izmed strank, če glede tega spora vnaprej prevzame obveznosti o 40. člen mirnem reševanju, kakor jih določa ta Ustanovna listina. Da bi se preprečilo poslabšanje situacije, sme Varnostni svet, še preden da priporočila ali odloči Pri postopku Generalne skupščine v zadevah, na glede ukrepov, predvidenih v 39. členu, pozvati katere je bila ta opozorjena po tem členu, se prizadete stranke, naj se podredijo takim začasnim uporabljajo določbe 11. in 12. člena. ukrepom, kakršni se mu zdijo potrebni ali zaželeni. 136 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ Taki začasni ukrepi ne smejo biti v škodo pravicam, povabiti tega člana, naj sodeluje, če to želi, pri zahtevkom ali položaju prizadetih strank. Varnostni odločanju Varnostnega sveta o uporabi oddelkov svet naj gleda, kakor je treba, na to, če se taki začasni oboroženih sil tega člana Združenih narodov. ukrepi ne bi izvrševali. 45. člen 41. člen Da bi Organizacijo združenih narodov usposobili za Varnostni svet sme odločiti, katere ukrepe, ki ne izvajanje nujnih vojaških ukrepov, naj njeni člani vključujejo uporabe oborožene sile, je treba izvajati, vzdržujejo lastne oddelke zračnih sil, ki bi se mogle zato da bi se izvršile njegove odločbe, in sme pozvati takoj uporabiti za izvršitev združene meddržavne člane Združenih narodov, naj izvedejo te ukrepe. prisilne akcije. Moč in stopnjo pripravljenosti teh Med te ukrepe lahko sodijo popolna ali delna oddelkov ter načrte za njihovo združeno akcijo prekinitev ekonomskih odnosov in železniških, določi Varnostni svet s pomočjo Odbora vojaškega pomorskih, zračnih, poštnih, telegrafskih, radijskih in štaba v mejah, določenih s posebnim dogovorom ali drugih komunikacijskih sredstev ter pretrganje s posebnimi dogovori, omenjenimi v 43. členu. diplomatskih odnosov. 46. člen 42. člen Načrte za uporabo oborožene sile izdela Varnostni Če bi Varnostni svet menil, da ukrepi, določeni v 41. svet s pomočjo Odbora vojaškega štaba. členu, ne bi ustrezali, ali da so se pokazali neustrezni, sme z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami 47. člen izvesti tako akcijo, kakršna bi se mu zdela potrebna za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in Ustanavlja se Odbor vojaškega štaba z nalogo, da varnosti. Taka akcija lahko vključuje demonstracije, svetuje in pomaga Varnostnemu svetu v vseh blokado in druge operacije, ki se izvedejo z zračnimi, vprašanjih, ki se nanašajo na vojaške potrebe pomorskimi ali kopenskimi silami članov Združenih Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru narodov. in varnosti, na uporabo sil, ki so mu dane na razpolago, in na poveljevanje tem silam, na 43. člen reguliranje oboroževanja in na morebitno razorožitev. Da bi pripomogli k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti, se vsi člani Združenih narodov zavežejo, da Odbor vojaškega štaba sestavljajo načelniki štabov bodo Varnostnemu svetu na njegov poziv v skladu s stalnih članov Varnostnega sveta ali njihovi posebnim dogovorom ali s posebnimi dogovori dali zastopniki. Odbor povabi slehernega člana na razpolago za ohranitev mednarodnega miru in Združenih narodov, ki ni v njem stalno zastopan, naj varnosti potrebne oborožene sile, pomoč in olajšave, se mu pridruži, brž ko učinkovito spolnjevanje vštevši pravico do prehoda. Odborovih nalog terja sodelovanje tega člana pri delu Odbora. Tak dogovor ali taki dogovori določijo številčno stanje in vrsto sil, njihovo stopnjo pripravljenosti in Odbor vojaškega štaba je podrejen Varnostnemu splošno razvrstitev, kakor tudi naravo olajšav in svetu in odgovoren za strateško vodstvo vseh pomoči, ki jih je treba dati. oboroženih sil, danih na razpolago Varnostnemu svetu. Vprašanja glede poveljevanja takim silam se O dogovoru ali dogovorih se bodo brž ko mogoče uredijo kasneje. pogajali na pobudo Varnostnega sveta. Dogovori se sklenejo med Varnostnim svetom in člani Združenih Odbor vojaškega štaba sme z dovoljenjem narodov ali pa med Varnostnim svetom in skupinami Varnostnega sveta in po posvetu z ustreznimi članov Združenih narodov ter je treba, da jih države regionalnimi ustanovami ustanoviti regionalne podpisnice ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi pododbore. določbami. 48. člen 44. člen Ukrepe, potrebne za izvršitev odločb Varnostnega Kadar je varnostni svet odločil uporabiti silo, mora sveta za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, prej, preden pozove člana Združenih narodov, ki ni izvajajo vsi člani Združenih narodov ali pa nekateri zastopan v njem, naj dá na razpolago oborožene sile izmed njih, kakor to določi Varnostni svet. za izpolnitev obveznosti, prevzetih po 43. členu, Ustanovna listina združenih narodov 137. Člani Združenih narodov izvršijo take odločbe pobudo zainteresiranih držav, ali pa po napotilu neposredno in s svojo dejavnostjo v ustreznih Varnostnega sveta. mednarodnih ustanovah, katerih člani so. Ta člen v ničemer ne ovira uporabe 34. in 35. člena. 49. člen 53. člen Člani Združenih narodov se združujejo, da si vzajemno pomagajo pri izvršitvi ukrepov, o katerih je Varnostni svet uporablja, kjer je to primerno, take odločil Varnostni svet. regionalne dogovore ali ustanove, da bi izvedel prisilno akcijo pod svojim vodstvom. Toda brez 50. člen pooblastila Varnostnega sveta se ne sme izvesti nobena prisilna akcija na temelju regionalnih Če Varnostni svet izvaja preventivne ali prisilne dogovorov ali z regionalnimi ustanovami, razen ukrepe zoper kako državo, ima vsaka druga država, ukrepov zoper katerokoli sovražno državo, kakor bodisi da je članica Združenih narodov ali pa ne, v opredeljena v 2. odstavku tega člena, ki so določeni primeru, če so zaradi kršitve teh ukrepov za nje na temelju 107. člena ali v regionalnih dogovorih, nastale posebne ekonomske težave, pravico, naperjenih zoper obnovitev agresivne politike posvetovati se z Varnostnim svetom o reševanju teh katerekoli takšne države, in sicer vse do tedaj, ko bo težav. na prošnjo prizadetih vlad Organizacija mogla prevzeti odgovornost, da prepreči nadaljnjo agresijo 51. člen take države. Nobena določba te Ustanovne listine ne krati Izraz »sovražna država«, kot se uporablja v 1. naravne pravice do individualne ali kolektivne odstavku tega člena, se nanaša na vsako državo, ki je samoobrambe v primeru oboroženega napada na bila med drugo svetovno vojno sovražnica katerekoli člana Združenih narodov, dokler Varnostni svet ne od držav, ki so podpisale to Ustanovno listino. ukrene, kar je potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Ukrepi, ki so se jih člani Združenih 54. člen narodov lotili, izvršujoč to pravico do samoobrambe, naj se takoj sporočijo Varnostnemu svetu in ne smejo Varnostni svet mora biti vsak čas popolnoma v ničemer posegati v pravico in dolžnost obveščen o dejavnostih, ki so se za ohranitev Varnostnega sveta, da na temelju te Ustanovne listine mednarodnega miru in varnosti začele ali pa se vsak čas ukrene, kar se mu zdi potrebno za ohranitev pripravljajo na temelju regionalnih dogovorov ali z ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. regionalnimi ustanovami. VIII. POGLAVJE IX. POGLAVJE REGIONALNI DOGOVORI MEDNARODNO EKONOMSKO IN SOCIALNO SODELOVANJE 52. člen 55. člen Nobena določba te Ustanovne listine ne izključuje obstoja regionalnih dogovorov ali ustanov, Da bi se ustvarili pogoji za stalnost in blaginjo, ki sta namenjenih reševanju takih zadev, ki se nanašajo na potrebni za mirne in prijateljske odnose med narodi, ohranitev mednarodnega miru in varnosti, a ki so sloneče na spoštovanju načela enakopravnosti primerni za regionalno akcijo, pod pogojem, da so ljudstev in njihove samoodločbe, naj se Združeni takšni dogovori ali ustanove in njihova dejavnost narodi zavzamejo za: zvišanje življenjske ravni, polno združljivi s cilji in načeli Združenih narodov. zaposlitev ter pogoje za ekonomski in socialni napredek in razvoj, urejanje mednarodnih Člani Združenih narodov, ki sklenejo take dogovore ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in sorodnih ali ustanovijo take ustanove, naj napno vse sile, da se problemov ter mednarodno sodelovanje na doseže mirno reševanje lokalnih sporov s pomočjo kulturnem in prosvetnem področju, in splošno in teh regionalnih dogovorov ali teh regionalnih dejansko spoštovanje človekovih pravic in temeljnih ustanov, preden jih predložijo Varnostnemu svetu. svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero. Varnostni svet naj spodbuja razvoj mirnega reševanja lokalnih sporov s pomočjo takih regionalnih dogovorov ali takih regionalnih ustanov, bodisi na 138 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 56. člen S pridržkom določb 3. odstavka se vsako leto izvoli osemnajst članov Ekonomskega in socialnega sveta Vsi člani Organizacije se zavežejo, delati skupaj in za dobo treh let. Član, ki mu je doba potekla, sme biti posamezno v sodelovanju z Organizacijo, da se takoj znova izvoljen. dosežejo cilji, navedeni v 55. členu. Pri prvih volitvah, opravljenih potem, ko je število 57. člen članov Ekonomskega in socialnega sveta bilo povečano od sedemindvajset na štiri npetdeset, se Razne specializirane ustanove, ki so bile ustvarjene z poleg tistih članov, ki se izvolijo namesto devetih medvladnimi dogovori in ki imajo široke članov, katerih poslovna doba poteče ob koncu mednarodne naloge na ekonomskem, socialnem, tistega leta, izvoli sedemindvajset dodatnih članov. kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem in sorodnem Poslovna doba devetim od teh sedemindvajsetih področju, kakor je določeno v njihovih temeljnih dodatnih članov poteče ob koncu enega leta in listinah, se povežejo z Združenimi narodi v skladu z devetim ob koncu dveh let, kakor to določi določbami 63. člena. Generalna skupščina. Takšne ustanove, ki se na ta način povežejo z Vsak član Ekonomskega in socialnega sveta ima po Združenimi narodi, se v nadaljnjem besedilu enega predstavnika. označujejo kot specializirane ustanove. Naloge in pravice 58. člen 62. člen Organizacija daje priporočila z namenom, da se usklajata politika in dejavnost specializiranih ustanov. Ekonomski in socialni svet sme mednarodne ekonomske, socialne, kulturne, prosvetne, 59. člen zdravstvene in sorodne zadeve preučevati ali dajati pobude za njihovo preučevanje in sestavljati o njih Kadar je primerno, daje Organizacija pobudo za poročila ter sme glede vseh takih zadev dajati pogajanja med zainteresiranimi državami, da se priporočila Generalni skupščini, članom Združenih ustvarijo kakršnekoli nove specializirane ustanove, narodov in zainteresiranim specializiranim potrebne za dosego ciljev, navedenih v 55. členu. ustanovam. 60. člen Svet sme dajati priporočila z namenom, da se zagotovi dejansko spoštovanje človekovih pravic in Odgovornost za izpolnjevanje nalog Organizacije, temeljnih svoboščin za vse ljudi. navedenih v tem poglavju, nosita Generalna skupščina in pod njenim vodstvom Ekonomski in Svet sme o zadevah, spadajočih v njegovo socialni svet, ki ima v ta namen pooblastila, ki so pristojnost, pripravljati načrte konvencij, da jih določena v X. poglavju. predloži Generalni skupščini. X. POGLAVJE Svet sme v skladu s pravili, ki jih predpišejo Združeni narodi, sklicevati mednarodne konference o zadevah, EKONOMSKI IN SOCIALNI SVET spadajočih v njegovo pristojnost. Sestava 63. člen 61. člen Ekonomski in socialni svet sme s katerokoli izmed ustanov, omenjenih v 57. členu, sklepati dogovore, s Ekonomski in socialni svet je sestavljen iz katerimi se določijo pogoji, po katerih bo ta ustanova štiriinpetdesetih članov Združenih narodov, ki jih povezana z Združenimi narodi. Taki dogovori se izvoli Generalna skupščina. 3 predložijo v potrditev Generalni skupščini. Svet sme usklajati dejavnost specializiranih ustanov s tem, da jih konzultira in jim daje priporočila, kakor tudi s tem, da daje priporočila Generalni skupščini in članom Združenih narodov. 3 Prvo spremembo UL je GS sprejela dne 17. 12. 1963 (veljavnost spremembo je sprejela dne 20. 12. 1971 (veljavnost 24. 9. 1973), 31. 8. 1965), ko je povečala število članov od 18 na 27. Drugo ko je povečala število članov od 27 na 54. Ustanovna listina združenih narodov 139. 64. člen 69. člen Ekonomski in socialni svet sme ukreniti vse, kar je Ekonomski in socialni svet povabi vsakega člana primerno, da dobi redna poročila od specializiranih Združenih narodov, da se brez pravice glasovanja ustanov. Sme se dogovoriti s člani Združenih udeležuje njegovih razpravljanj o vsaki zadevi, ki se narodov in s specializiranimi ustanovami, da bi dobil posebno tiče tega člana. poročila o ukrepih, ki so jih izvedli v izpolnitev tako njegovih lastnih priporočil kakor tudi priporočil, ki 70. člen jih je o zadevah, spadajočih v njegovo pristojnost, dala Generalna skupščina. Ekonomski in socialni svet sme ukreniti, kar je potrebno, da bi se predstavniki specializiranih Svet sme Generalni skupščini sporočiti svoje ustanov brez pravice glasovanja udeleževali njegovih pripombe k tem priporočilom. razpravljanj, kakor tudi razpravljanj komisij, ki jih je ustanovil, in da bi se njegovi lastni predstavniki 65. člen udeleževali razpravljanj specializiranih ustanov. Ekonomski in socialni svet sme dajati obvestila 71. člen Varnostnemu svetu in mu mora pomagati, kadar ta to zahteva. Ekonomski in socialni svet sme ukreniti vse, kar je primerno za posvetovanje z nevladnimi 66. člen organizacijami, ki se ukvarjajo z zadevami, spadajočimi v njegovo pristojnost. Takšni ukrepi se Ekonomski in socialni svet opravlja vse tiste funkcije, lahko uporabljajo glede meddržavnih organizacij in, ki spadajo v njegovo pristojnost v zvezi z izvršitvijo kadar bi bilo primerno in po posvetu s prizadetim priporočil Generalne skupščine. članom Združenih narodov, tudi glede organizacij v posameznih državah. Svet sme z odobritvijo Generalne skupščine opravljati usluge po zaprosilu članov Združenih 72. člen narodov in po zaprosilu specializiranih ustanov. Ekonomski in socialni svet si določa lastni poslovnik Svet opravlja druge funkcije, ki so določene kjerkoli in v njem tudi način, kako si izvoli predsednika. v tej Ustanovni listini ali ki mu jih lahko dodeli Generalna skupščina. Ekonomski in socialni svet se sestaja po potrebi v skladu s svojim poslovnikom, v katerem mora biti Glasovanje tudi določba o sklicanju sej po zahtevi večine njegovih članov. 67. člen XI. POGLAVJE Vsak član Ekonomskega in socialnega sveta ima po en glas. DEKLARACIJA GLEDE NESAMOUPRAVNIH OZEMELJ Odločbe Ekonomskega in socialnega sveta se sprejemajo z večino tistih članov, ki so navzoči in ki 73. člen glasujejo. Člani Združenih narodov, ki so odgovorni ali pa Postopek prevzemajo odgovornost za upravljanje ozemelj, katerih ljudstva še niso dosegla polne stopnje 68. člen samouprave, pripoznavajo načelo, da so dolžni gledati v prvi vrsti na koristi prebivalcev teh ozemelj, Ekonomski in socialni svet postavlja komisije na in sprejemajo kot sveto dolžnost obveznost, da bodo ekonomskem in socialnem področju in za v okviru sistema mednarodnega miru in varnosti, pospeševanje človekovih pravic, kakor tudi druge postavljenega s to Ustanovno listino, kar največ take komisije, ki bi bile potrebne za opravljanje mogoče skrbeli za blaginjo prebivalcev teh ozemelj, njegovih funkcij. in da bodo v ta namen: 140 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ zagotovili primerno spoštovanje kulture teh ljudstev, neodvisnosti, kakor bi to pač najbolje ustrezalo njihov politični, ekonomski, socialni in prosvetni posebnim razmeram vsakega ozemlja in njegovih napredek, pravično ravnanje z njimi in njihovo ljudstev ter svobodno izraženim željam teh ljudstev varstvo pred zlorabami, razvijali njihovo sposobnost in kakor bi bilo določeno v vsakem posameznem za samoupravo, primerno upoštevali politične težnje skrbniškem dogovoru, ljudstev in jim pomagali pri progresivnem razvoju njihovih svobodnih političnih ustanov v skladu s spodbujati spoštovanje človekovih pravic in posebnimi okoliščinami vsakega ozemlja in njegovih temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, ljudstev in z različnimi stopnjami njihovega spol, jezik ali vero, in gojiti zavest medsebojne napredka, utrjevali mednarodni mir in varnost, se odvisnosti ljudstev vsega svetá, in zavzemali za konstruktivne ukrepe za razvoj, spodbujali raziskovalna dela, sodelovali med seboj in, zagotoviti v socialnih, ekonomskih in trgovinskih kadar in kjer je primerno, s specializiranimi zadevah enako ravnanje z vsemi člani Združenih mednarodnimi organizacijami, zato da bi se v praksi narodov in njihovimi državljani in tudi enako dosegli socialni, ekonomski in znanstveni cilji, ki so ravnanje s temi državljani v pravosodju, vendar tako, navedeni v tem členu, in redno pošiljali z da to ne bi bilo v škodo uresničevanja zgoraj upoštevanjem omejitev, ki bi jih utegnili narekovati navedenih nalog in da bi se upoštevale določbe 80. varnost in ustavni oziri, generalnemu sekretarju v člena. vednost statistične in druge tehnične podatke o ekonomskih, socialnih in prosvetnih razmerah na 77. člen ozemljih, za katera so odgovorni, ki pa ne spadajo k ozemljem, za katera se uporabljata XII. in XIII. Skrbniški sistem se uporablja za tista ozemlja spodaj poglavje. naštetih vrst, ki se lahko postavijo pod ta sistem s skrbniškimi dogovori: 74. člen ozemlja, ki so zdaj pod mandatom, Člani Združenih narodov soglašajo tudi v tem, da mora njihova politika glede ozemelj, za katera se ozemlja, ki bi se odvzela sovražnim državam kot uporablja to poglavje, nič manj kakor glede njihovih posledica druge svetovne vojne, in matičnih ozemelj, temeljiti na splošnem načelu dobrega sosedstva; pri tem je treba primerno ozemlja, ki jih države, odgovorne za njih upravo, upoštevati koristi in blaginjo ostalega sveta v postavijo pod ta sistem prostovoljno. socialnih, ekonomskih in trgovinskih zadevah. Katera ozemlja zgoraj naštetih vrst bodo postavljena pod skrbniški sistem in pod kakšnimi pogoji, bo XII. POGLAVJE določeno s kasnejšim dogovorom. MEDNARODNI SKRBNIŠKI SISTEM 78. člen 75. člen Skrbniški sistem se ne uporablja za dežele, ki so postale članice Združenih narodov, katerih Združeni narodi ustanavljajo pod svojim vodstvom medsebojni odnosi morajo temeljiti na spoštovanju mednarodni skrbniški sistem za upravo in načela suverene enakosti. nadzorstvo nad tistimi ozemlji, ki se morejo postaviti pod ta sistem s kasnejšimi posebnimi dogovori. Ta 79. člen ozemlja se v nadaljnjem besedilu te Ustanovne listine označujejo kot skrbniška ozemlja. Pogoji skrbništva za vsako ozemlje, ki ga je treba postaviti pod skrbniški sistem, kakor tudi vse 76. člen spremembe ali dopolnitve se določajo z dogovorom med neposredno prizadetimi državami, h katerim Temeljne naloge skrbniškega sistema so v skladu s spada tudi država mandatarka, kadar gre za ozemlja, cilji Združenih narodov, navedenimi v 1. členu te ki so pod mandatom kakega člana Združenih Ustanovne listine, tele: narodov, in se potrjujejo po določbah 83. in 85. člena. utrjevati mednarodni mir in varnost, 80. člen pospeševati politični, ekonomski, socialni in Če izvzamemo vse, o čemer bi se mogli prosvetni napredek prebivalcev skrbniških ozemelj sporazumevati v posameznih skrbniških dogovorih, ter njihov progresivni razvoj k samoupravi ali ki bi jih sklenili v skladu s 77., 79. in 81. členom in s Ustanovna listina združenih narodov 141. katerimi bi postavili vsako posamezno ozemlje pod upravljajoča oblast uporabljati prostovoljske skrbniški sistem, in vse dotlej, dokler takih oddelke, olajšave in pomoč skrbniškega ozemlja, da dogovorov ne bi sklenili, se nič v tem poglavju ne izpolni obveznosti, ki jih je v tem pogledu prevzela sme razlagati tako, da neposredno ali posredno nasproti Varnostnemu svetu, kakor tudi, da zagotovi kakorkoli spreminja kakršnekoli pravice katerihkoli krajevno obrambo in ohranitev zakonitosti in reda na držav ali katerihkoli ljudstev ali pa določbe veljavnih skrbniškem ozemlju. meddržavnih sporazumov, pri katerih bi posamezne 85. člen članice Združenih narodov bile pogodbene stranke. Generalna skupščina opravlja naloge Združenih Prvi odstavek tega člena se ne sme razlagati tako, da narodov, ki se nanašajo na skrbniške dogovore za vsa daje razloge za zavlačevanje ali odlaganje pogajanj in območja, ki niso označena kot strateška območja, sklenitve dogovorov, s katerimi bi se ozemlja pod vštevši potrditev pogojev skrbniških dogovorov, mandatom in druga ozemlja postavila pod skrbniški kakor tudi njihovih sprememb ali dopolnitev. sistem, kakor je določeno v 77. členu. Skrbniški svet, ki deluje pod vodstvom Generalne 81. člen skupščine, pomaga Generalni skupščini pri opravljanju teh funkcij. Skrbniški dogovor naj v vsakem primeru vsebuje pogoje, pod katerimi se bo skrbniško ozemlje XIII. POGLAVJE upravljalo, in določa oblast, ki bo upravljala skrbniško ozemlje. Takšna oblast, ki se v nadaljnjem SKRBNIŠKI SVET besedilu te Ustanovne listine imenuje upravljajoča oblast, je lahko ena sama država ali več držav ali pa Sestava sama Organizacija združenih narodov. 86. člen 82. člen Skrbniški svet je sestavljen iz tehle članov Združenih V vsakem skrbniškem dogovoru se sme določiti eno narodov: ali več strateških območij, ki lahko obsegajo del skrbniškega ozemlja ali pa celotno skrbniško ozemlje, iz tistih članov, ki upravljajo skrbniška ozemlja, za katero se dogovor uporablja, ne da bi bilo to v škodo kakršnemukoli posebnemu dogovoru ali iz takih izmed članov, imenoma navedenih v 23. posebnim dogovorom, sklenjenim po 43. členu. členu, ki ne upravljajo skrbniških ozemelj, in 83. člen iz toliko drugih članov, ki jih izvoli Generalna skupščina za dobo treh let, kolikor je treba, da bi Vse naloge, ki jih imajo Združeni narodi glede skupno število članov Skrbniškega sveta bilo enako strateških območij, opravlja Varnostni svet, vštevši porazdeljeno med tiste člane Združenih narodov, ki potrditev pogojev skrbniških dogovorov, kakor tudi upravljajo skrbniška ozemlja, in tiste, ki jih ne njihovih sprememb ali dopolnitev. upravljajo. Temeljne naloge, navedene v 76. členu, veljajo tudi Vsak član Skrbniškega sveta določi posebno za ljudstvo strateškega območja. usposobljeno osebo, da ga predstavlja v njem. Držeč se določb skrbniških dogovorov in ne da bi Naloge in pravice bilo to v škodo varnostnim razlogom, se bo Varnostni svet opiral na pomoč Skrbniškega sveta pri 87. člen opravljanju tistih nalog Združenih narodov po skrbniškem sistemu, ki se nanašajo na politične, Generalna skupščina in pod njenim vodstvom ekonomske, socialne in prosvetne zadeve v strateških Skrbniški svet smeta pri opravljanju svojih nalog: območjih. preučevati poročila, ki jih predloži upravljajoča 84. člen oblast, Upravljajoča oblast je dolžna zagotoviti, da skrbniško sprejemati peticije in jih pretresati v posvetovanju z ozemlje prispeva svoj delež k ohranitvi upravljajočo oblastjo, mednarodnega miru in varnosti. V ta namen sme 142 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ skrbeti, da se opravljajo občasni obiski v skrbniških Država, ki ni članica Združenih narodov, lahko ozemljih v času, dogovorjenem z upravljajočo postane pogodbena stranka Statuta Meddržavnega oblastjo, in sodišča pod pogoji, ki jih v vsakem posameznem primeru določi Generalna skupščina po priporočilu opravljati te in druge dejavnosti v skladu s pogoji Varnostnega sveta. skrbniških dogovorov. 94. člen 88. člen Vsak član Združenih narodov se zaveže, da se bo Skrbniški svet sestavlja vprašalnike o političnem, podredil odločbi Meddržavnega sodišča v vsakem ekonomskem, socialnem in prosvetnem napredku sporu, v katerem bi bil pravdna stranka. prebivalcev vsakega skrbniškega ozemlja; upravljajoča oblast pa na podlagi takih vprašalnikov Če katera stranka v sporu ne spolni obveznosti, ki ji pošilja letna poročila Generalni skupščini za vsako jih nalaga sodba, ki jo je izreklo Meddržavno sodišče, skrbniško ozemlje, za katero je pristojna Generalna se sme druga stranka obrniti na Varnostni svet, ki skupščina. lahko, če se mu to zdi potrebno, da priporočila ali pa odloči o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se sodba Glasovanje izvrši. 89. člen 95. člen Vsak član Skrbniškega sveta ima po en glas. Nobena določba te Ustanovne listine ne brani Sklepi Skrbniškega sveta se sprejemajo z večino tistih članom Združenih narodov, da ne bi reševanja članov, ki so navzoči in ki glasujejo. sporov poverili drugim sodiščem na temelju dogovorov, ki že obstoje ali pa bi se sklenili v Postopek prihodnje. 90. člen 96. člen Skrbniški svet si določa lastni poslovnik in v njem Generalna skupščina ali Varnostni svet smeta tudi način, kako si izvoli predsednika. zaprositi Meddržavno sodišče, da jima da svetovalno Skrbniški svet se sestaja po potrebi v skladu s svojim mnenje o vsakem pravnem vprašanju. poslovnikom, v katerem mora biti tudi določba o sklicevanju sej po zahtevi večine njegovih članov. Drugi organi Združenih narodov in specializirane ustanove, ki jih Generalna skupščina lahko vsak čas 91. člen za to pooblasti, smejo tudi zaprositi Meddržavno sodišče za svetovalno mnenje o pravnih vprašanjih, Skrbniški svet bo uporabil, kadar je to smotrno, ki bi nastala v okviru njihove dejavnosti. pomoč Ekonomskega in socialnega sveta ter ustreznih specializiranih ustanov glede zadev, ki XV. POGLAVJE spadajo v njihovo pristojnost. SEKRETARIAT XIV. POGLAVJE 97. člen MEDDRŽAVNO SODIŠČE Sekretariat je sestavljen iz generalnega sekretarja in 92. člen takega osebja, ki ga Organizacija potrebuje. Generalnega sekretarja imenuje Generalna skupščina Meddržavno sodišče je poglavitni sodni organ po priporočilu Varnostnega sveta. On je najvišji Združenih narodov. Posluje v skladu s priloženim upravni uslužbenec Organizacije. Statutom, ki je bil izdelan na podlagi Statuta Stalnega meddržavanega sodišča in je sestavni del te 98. člen Ustanovne listine. 93. člen Generalni sekretar deluje v tej lastnosti na vseh sestankih Generalne skupščine, Varnostnega sveta, Vse članice Združenih narodov so ipso facto Ekonomskega in socialnega sveta in Skrbniškega pogodbene stranke Statuta Meddržavnega sodišča. sveta ter opravlja tudi vse druge naloge, ki mu jih Ustanovna listina združenih narodov 143. zaupajo ti organi. Generalni sekretar daje Generalni sklicevati na to pogodbo ali dogovor pred nobenim skupščini letno poročilo o delu Organizacije. organom Združenih narodov. 99. člen 103. člen Generalni sekretar sme opozoriti Varnostni svet na Če je navzkrižje med obveznostmi članov Združenih katerokoli zadevo, ki bi po njegovem mnenju narodov po tej Ustanovni listini in med njihovimi utegnila ogrožati ohranitev mednarodnega miru in obveznostmi po kateremkoli drugem meddržavnem varnosti. dogovoru, prevladujejo njihove obveznosti po tej Ustanovni listini. 100. člen 104. člen Pri spolnjevanju svojih dolžnosti generalni sekretar in osebje ne smejo ne zahtevati navodil in jih tudi ne Organizacija uživa na ozemlju vsakega od svojih sprejemati od nobene vlade ali katerekoli druge članov tako pravno sposobnost, kakršna ji je oblasti zunaj Organizacije. Vzdržati se morajo potrebna, da lahko opravlja svoje naloge in doseže slehernega dejanja, ki ne bi bilo združljivo z njihovim svoje cilje. položajem mednarodnih uslužbencev, odgovornih edinole Organizaciji. 105. člen Vsak član Združenih narodov se zaveže, da bo Organizacija uživa na ozemlju vsakega od svojih spoštoval izključno mednarodni značaj dolžnosti članov take privilegije in imunitete, kakršne so ji generalnega sekretarja in osebja ter da ne bo skušal potrebne, da doseže svoje cilje. vplivati nanje pri spolnjevanju njihovih dolžnosti. Predstavniki članov Združenih narodov in 101. člen uslužbenci Organizacije prav tako uživajo take privilegije in imunitete, kakršne so jim potrebne, da Osebje imenuje generalni sekretar po pravilih, ki jih lahko neodvisno opravljajo svoje naloge v zvezi z določa Generalna skupščina. Organizacijo. Ustrezno posebno osebje se za stalno dodeli Generalna skupščina sme dajati priporočila z Ekonomskemu in socialnemu svetu, Skrbniškemu namenom, da se določijo podrobnosti za uporabo 1. svet in, če je potrebno, drugim organom Združenih in 2. odstavka tega člena, ali pa sme članom narodov. To osebje je v sestavu Sekretariata. Združenih narodov predlagati dogovore v ta namen. Pri sprejemanju osebja v službo in pri določanju XVII. POGLAVJE pogojev za službo naj se predvsem upošteva potreba, da se zagotovi najvišja stopnja delovne sposobnosti, PREHODNE DOLOČBE GLEDE strokovnosti in poštenosti. Pri tem naj se primerno VARNOSTI gleda na pomembnost, da se osebje izbira na kolikor mogoče široki geografski podlagi. 106. člen XVI. POGLAVJE Dokler ne začno veljati takšni posebni dogovori, omenjeni v 43. členu, ki bi dali Varnostnemu svetu RAZNE DOLOČBE po njegovem mnenju možnost, da prične spolnjevati svoje dolžnosti po 42. členu, se bodo pogodbene 102. člen stranke Deklaracije štirih držav, podpisane v Moskvi 30. oktobra 1943, in Francija, po določbah 5. Vsaka pogodba in vsak meddržavni dogovor, ki jih odstavka te Deklaracije, posvetovale med seboj in, sklene katerikoli član Združenih narodov potem, ko kadar je treba, z drugimi člani Združenih narodov z ta Ustanovna listina začne veljati, naj se brž ko namenom, da v imenu Organizacije izvedejo tako mogoče registrirajo v Sekretariatu in naj jih skupno akcijo, kakršna bi mogla biti potrebna za Sekretariat objavi. ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Nobena stranka katerekoli take pogodbe ali 107. člen meddržavnega dogovora, ki ne bi bili registrirani v skladu z določbami 1. odstavka tega člena, se ne more V odnosu do katerekoli države, ki je med drugo svetovno vojno bila sovražnica katerekoli podpisnice 144 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ te Ustanovne listine, nobena določba te Ustanovne RATIFIKACIJA IN PODPIS listine ne ovira in ne prepoveduje akcije, ki bi jo kot posledico te vojne začele ali dovolile vlade, 110. člen odgovorne za tako akcijo. Države podpisnice ratificirajo to Ustanovno listino v XVIII. POGLAVJE skladu s svojimi ustavnimi določbami. SPREMEMBE Ratifikacijske listine se morajo deponirati pri vladi Združenih držav Amerike, ki o vsakem deponiranju 108. člen obvesti vse države podpisnice, kakor tudi generalnega sekretarja Organizacije, brž ko bo Spremembe te Ustanovne listine začno veljati za vse imenovan. člane Združenih narodov, kadar jih sprejme dvetretjinska večina članov Generalne skupščine in Ta Ustanovna listina začne veljati potem, ko kadar jih ratificirata v skladu s svojimi ustavnimi deponirajo svoje ratifikacijske listine Republika določbami dve tretjini članov Združenih narodov, Kitajska, Francija, Zveza sovjetskih socialističnih vštevši vse stalne člane Varnostnega sveta. republik, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Združene države Amerike ter večina 109. člen drugih držav podpisnic. Vlada Združenih držav Amerike nato sestavi zapisnik o deponiranju Za revizijo te Ustanovne listine se sme sklicati obča ratifikacijskih listin in ga v prepisu pošlje vsem konferenca članov Združenih narodov v času in v državam podpisnicam. kraju, ki se določita z dvetretjinsko večino članov Generalne skupščine in z glasovi katerihkoli devetih Države podpisnice te Ustanovne listine, ki jo članov Varnostnega sveta. 4 Vsak član Združenih ratificirajo potem, ko je začela veljati, postanejo narodov bo imel na konferenci po en glas. prvotne članice Združenih narodov z dnem, ko Vsaka sprememba te Ustanovne listine, ki jo deponirajo svoje ratifikacijske listine. konferenca priporoči z dvetretjinsko večino glasov, začne veljati, ko jo ratificirata v skladu s svojimi 111. člen ustavnimi določbami dve tretjini članov Združenih narodov, vštevši vse stalne člane Varnostnega sveta. Ta Ustanovna listina, katere kitajsko, francosko, rusko, angleško in špansko besedilo je enako Če taksne konference ne bo pred desetim letnim avtentično, ostane shranjena v arhivih vlade zasedanjem Generalne skupščine, šteto od tedaj, ko Združenih držav Amerike. Ta vlada pošlje pravilno je ta Ustanovna listina začela veljati, se bo predlog o overjene prepise te Ustanovne listine vladam drugih sklicevanju takšne konference postavil na dnevni red držav podpisnic. tega zasedanja Generalne skupščine in konferenca se bo sklicala, če se tako sklene z večino glasov članov V p o t r d i t e v t e g a so predstavniki vlad Generalne skupščine in z glasovi katerihkoli sedmih Združenih narodov podpisali to Ustanovno listino. članov Varnostnega sveta. S e s t a v l j e n o v mestu San Franciscu šestindvajsetega junija leta tisoč devetsto XIX. POGLAVJE petinštiridesetega. 4 Tretjo spremembo UL je GS sprejela dne 20. 12. 1965 (veljavnost 12. 6. 1968), ko je povečala število glasov od 7 na 9. Statut meddržavnega sodišča 147. 1. člen predpisanem roku predlagajo osebe, ki bi mogle sprejeti dolžnosti člana Sodišča. M e d d r ž a v n o s o d i š č e, ustanovljeno z Ustanovno listino Združenih narodov kot poglavitni Nobena skupina ne sme predlagati več kakor štiri sodni organ Združenih narodov, naj se konstituira in osebe, izmed katerih imata največ dve osebi naj posluje v skladu z določbami tega Statuta. državljanstvo države, ki ji pripada skupina. V nobenem primeru ne sme število kandidatov, ki jih I. POGLAVJE predlaga kaka skupina, biti večje kakor dvojno število mest, ki jih je treba zasesti. ORGANIZACIJA SODIŠČA 6. člen 2. člen Priporoča se vsaki skupini, naj se v domači državi Sodišče je zbor neodvisnih sodnikov, izvoljenih ne prej, preden predloži kandidate, posvetuje z najvišjim glede na njihovo državljanstvo izmed oseb z visokim sodiščem, s pravnimi fakultetami in pravnimi šolami, moralnim ugledom, ki izpolnjujejo pogoje, kakršni se z akademijami in oddelki mednarodnih akademij v v njihovih državah zahtevajo za opravljanje najvišjih domači državi, ki se ukvarjajo s preučevanjem prava. sodnih služb, ali pa so pravniki, ki so priznani strokovnjaki v mednarodnem pravu. 7. člen 3. člen Generalni sekretar sestavlja po abecednem redu seznam vseh tako predlaganih oseb. Izvoljene smejo Sodišče je sestavljeno iz petnajstih članov, od katerih biti samo te osebe, razen v primeru, predpisanem v sme biti samo eden državljan iste države. 2. odstavku 12. člena. Generalni sekretar sporoča ta seznam Generalni Oseba, ki bi se glede članstva v Sodišču mogla šteti skupščini in Varnostnemu svetu. za državljana več kakor ene države, se bo štela za državljana tiste države, v kateri redno izvršuje svoje 8. člen državljanske in politične pravice. Generalna skupščina in Varnostni svet volita člane 4. člen Sodišča neodvisno drug od drugega. Člane Sodišča izvolita v skladu z naslednjimi 9. člen določbami Generalna skupščina in Varnostni svet s seznama oseb, ki jih predlagajo državne skupine Pri vsakih volitvah naj volivci gledajo ne samo na to, Stalnega razsodišča. da morajo osebe, ki naj jih izvolijo, vsaka posebej spolnjevati postavljene pogoje, temveč tudi na to, da Kadar gre za člane Združenih narodov, ki niso se zagotovi, da bodo v zboru kot celoti zastopane zastopani v Stalnem razsodišču, predlagajo kandidate najbolj pomembne oblike civilizacije in poglavitni državne skupine, ki jih v ta namen določijo njihove pravni sistemi sveta. vlade pod istimi pogoji, kakor jih za člane Stalnega razsodišča predpisuje 44. člen Haaškega dogovora iz 10. člen leta 1907 o mirnem reševanju mednarodnih sporov. Za izvoljene se štejejo kandidati, ki dobijo absolutno Generalna skupščina po priporočilu Varnostnega večino glasov v Generalni skupščini in Varnostnem sveta določi, če ni posebnega dogovora, pogoje, pod svetu. katerimi sme sodelovati pri volitvah članov Sodišča država, ki je pogodbena stranka tega Statuta, a ni Vsa glasovanja v Varnostnem svetu, bodisi za članica Združenih narodov. izvolitev sodnikov, bodisi za imenovanje članov komisije, določene dalje v 12. členu, se opravijo brez 5. člen kakršnegakoli razlikovanja med stalnimi in nestalnimi člani Varnostnega sveta. Najmanj tri mesece pred dnevom volitev se generalni sekretar Združenih narodov pismeno obrne na člane V primeru, da dobi več kakor en državljan iste države Stalnega razsodišča, ki pripadajo državam, ki so absolutno večino glasov v Generalni skupščini in pogodbene stranke tega Statuta, kakor tudi na člane Varnostnem svetu, se šteje za izvoljenega samo državnih skupin, imenovanih po 2. odstavku 4. člena, najstarejši od njih. s povabilom, naj prek državnih skupin v 148 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ 11. člen 14. člen Če po prvem volilnem sestanku ostane eno ali več Izpraznjena mesta se popolnijo po istem postopku, mest nezasedenih, bo drugi in, če je treba, še tretji kakor je predpisan za prve volitve, vendar z volilni sestanek. upoštevanjem tele določbe: generalni sekretar v enem mesecu po izpraznitvi mesta razpošlje povabila, 12. člen predpisana v 5. členu, Varnostni svet pa določi dan volitev. Če tudi po tretjem volilnem sestanku ostane še nezasedeno eno ali več mest, se lahko kadarkoli na 15. člen zahtevo bodisi Generalne skupščine ali pa Varnostnega sveta sestavi skupna komisija šestih Član Sodišča, ki je izvoljen, da nadomesti člana, ki mu članov, od katerih tri imenuje Generalna skupščina in službena doba še ni potekla, opravlja službo do tri Varnostni svet, z nalogo, da z absolutno večino poteka službene dobe svojega prednika. glasov izbere za vsako še nezasedeno mesto po eno ime, ki naj se predloži Generalni skupščini in 16. člen Varnostnemu svetu, da ga vsak zase sprejmeta. Noben član Sodišča ne sme opravljati nikakršne Če se skupna komisija soglasno sporazume glede politične ali upravne funkcije niti ne sme sprejeti katerekoli osebe, ki spolnjuje postavljene pogoje, nikakršne druge zaposlitve poklicne narave. lahko njeno ime vpiše v svoj seznam, tudi če ga prej V primeru dvoma odloči Sodišče. ni bilo v seznamu predlaganih oseb, omenjenem v 7. členu. 17. člen Če se skupna komisija prepriča, da ji ne bo uspelo Noben član Sodišča ne sme v nobeni pravdni zadevi zagotoviti izvolitev, tedaj bodo že izvoljeni člani nastopati kot zastopnik strank, svetovalec ali Sodišča v roku, ki ga določi Varnostni svet, popolnili odvetnik. nezasedena mesta na ta način, da bodo izbrali ostale Noben član ne sme sodelovati pri odločanju o nobeni člane Sodišča izmed kandidatov, ki so dobili glasove zadevi, v kateri je poprej nastopal kot zastopnik, bodisi v Generalni skupščini ali pa v Varnostnem svetovalec ali odvetnik katere izmed pravdnih strank svetu. ali kot član državnega ali meddržavnega sodišča ali kot član anketne komisije ali v katerikoli drugi V primeru, da je število glasov med sodniki enako, lastnosti. odloči glas najstarejšega sodnika. V primeru dvoma odloči Sodišče. 13. člen 18. člen Člani Sodišča se izvolijo za devet let in smejo biti Noben član Sodišča ne more biti razrešen svojih ponovno izvoljeni; vendar glede sodnikov, izvoljenih funkcij, razen če je po soglasnem mnenju drugih pri prvih volitvah, poteče službena doba petim članov prenehal spolnjevati postavljene pogoje. sodnikom ob koncu treh let in drugim petim Tajnik Sodišča to uradno sporoči generalnemu sodnikom ob koncu šestih let. sekretarju. S tem sporočilom postane mesto izpraznjeno. 2. Sodniki, katerih službena doba poteče ob koncu prej omenjenih začetnih dob treh in šestih let, se 19. člen določijo z žrebanjem, ki ga opravi generalni sekretar takoj po končanih prvih volitvah. Člani Sodišča pri opravljanju svoje sodne službe uživajo diplomatske privilegije in imunitete. Člani Sodišča opravljajo svoje dolžnosti vse dotlej, dokler jih ne nadomestijo drugi. Tudi če so 20. člen nadomeščeni, naj dokončajo vse pravdne zadeve, ki so jih začeli reševati. Vsak član Sodišča mora pred nastopom svoje službe na javni seji slovesno izjaviti, da bo opravljal svoje Če kak član Sodišča odstopi, se izjava o odstopu dolžnosti nepristransko in vestno. naslovi na predsednika, da jo ta sporoči generalnemu sekretarju. S tem zadnjim sporočilom postane mesto izpraznjeno. Statut meddržavnega sodišča 149. 21. člen 26. člen Sodišče si izvoli predsednika in podpredsednika za tri Sodišče sme po svojem sprevidu kadarkoli ustanoviti leta; obadva smeta biti ponovno izvoljena. enega ali več senatov, sestavljenih iz treh ali več sodnikov, kakor pač Sodišče določi, za odločanje o Sodišče imenuje svojega tajnika in sme ukreniti, da se določenih vrstah zadev, na primer o delovnih namestijo drugi uslužbenci, ki bi bili potrebni. zadevah in zadevah, ki se nanašajo na tranzit in komunikacije. 22. člen Sodišče sme vsak čas ustanoviti senat za odločanje o določeni zadevi. Število sodnikov, ki sestavljajo tak Sedež Sodišča je v Haagu. Vendar to Sodišče ne senat, določi Sodišče v sporazumu s strankami. ovira, da ne bi zasedalo in opravljalo svojih funkcij kjerkoli drugje, kadar bi se mu to zdelo zaželêno. Senati, ki so predvideni v tem členu, obravnavajo zadeve in odločajo o njih, če pravdne stranke to Predsednik in tajnik Sodišča morata prebivati na predlagajo. sedežu Sodišča. 23. člen 27. člen Sodišče zaseda stalno razen med sodnimi Za sodbo, ki jo izreče katerikoli izmed senatov, počitnicami, katerih čas in trajanje določi Sodišče. predvidenih v 26. in 29. členu, velja, kakor da jo je izreklo Sodišče. Člani Sodišča imajo pravico do občasnega dopusta, katerega čas in trajanje določi Sodišče, upoštevaje 28. člen razdalje med Haagom in domom vsakega posameznega sodnika. Senati, predvideni v 26. in 29. členu, smejo v soglasju s pravdnimi strankami zasedati in opravljati svoje Člani Sodišča so dolžni biti stalno na razpolago funkcije tudi drugod, ne le v Haagu. Sodišču, razen kadar so na dopustu ali kadar so zadržani zaradi bolezni ali iz drugih resnih razlogov, 29. člen s katerimi se morajo, kakor je treba, opravičiti predsedniku. Za hitrejše opravljanje zadev Sodišče vsako leto sestavi senat petih sodnikov, ki sme po predlogu 24. člen pravdnih strank obravnavati zadeve in odločati o njih po skrajšanem postopku. Razen tega se izbereta dva Če kakšen član Sodišča iz kakšnega posebnega sodnika, da nadomestita sodnike, ki ne bi mogli razloga meni, da ne bi smel sodelovati pri odločanju sodelovati na zasedanju. o določeni zadevi, sporoči to predsedniku. 30. člen Če predsednik meni, da kateri od članov Sodišča iz kakšnega posebnega razloga ne bi smel sodelovati pri Sodišče določi poslovnik, po katerem opravlja svoje obravnavi določene zadeve, mu to sporoči. funkcije. Sodišče zlasti določi pravila za svoj postopek. Če v takšnih primerih član Sodišča in predsednik ne soglašata, odloči Sodišče. Poslovnik Sodišča lahko predvideva prisednike, ki brez pravice glasovanja sodelujejo pri sejah Sodišča 25. člen ali njegovih senatov. Sodišče zaseda v polni sestavi, razen kadar ta Statut 31. člen izrecno predpisuje drugače. Sodniki, ki imajo isto državljanstvo kakor katerakoli Poslovnik Sodišča lahko določa, da se v skladu z izmed pravdnih strank, obdržijo pravico, da okoliščinami in po vrstnem redu eden ali več sodelujejo pri obravnavi o zadevi, ki je pred sodnikov oproste sodelovanja pri obravnavi, pod Sodiščem. pogojem, da se s tem število sodnikov, razpoložljivih za sestavo Sodišča, ne zmanjša pod enajst. Če ima Sodišče v svojem zboru sodnika, ki ima državljanstvo ene od pravdnih strank, sme vsaka Za sestavo Sodišča zadošča kvorum devetih druga pravdna stranka izbrati katerokoli osebo, da sodnikov. sodeluje pri obravnavi kot sodnik. Takšna oseba se 150 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ mora izbrati predvsem izmed tistih, ki so bili predlagani kot kandidati po 4. in 5. členu. II. POGLAVJE Če Sodišče v svojem zboru nima nobenega sodnika, PRISTOJNOST SODIŠČA ki bi imel državljanstvo kake pravdne stranke, sme sleherna izmed teh izbrati po enega sodnika na način, 34. člen ki je določen v 2. odstavku tega člena. Samo države smejo biti pravdne stranke v zadevah Določbe tega člena se uporabljajo tudi za primere po pred Sodiščem. 26. in 29. členu. V takšnih primerih bo predsednik naprosil, da eden ali, če je treba, dva izmed članov Sodišče sme pod pogoji, ki jih predpisuje njegov Sodišča, ki sestavljajo senat, prepustijo svoje mesto poslovnik, zahtevati od javnih mednarodnih članom Sodišča, ki so državljani prizadetih strank in, organizacij informacije v zvezi z zadevami, ki jih če takih ni ali če ne morejo prisostvovati, sodnikom, obravnava in sme tudi sprejemati informacije, če mu ki jih pravdne stranke posebej izberejo. jih take organizacije predlože po svoji lastni pobudi. Če ima več pravdnih strank isti interes, se glede Kadar gre v zadevi, predloženi Sodišču, za razlago uporabe prejšnjih določb štejejo samo kot ena temeljne listine kakšne javne mednarodne pravdna stranka. V primeru dvoma odloči Sodišče. organizacije ali kakšnega meddržavnega dogovora, sklenjenega na podlagi omenjene listine, tajnik Sodniki, ki se izberejo po določbah 2., 3. in 4. Sodišča to sporoči prizadeti javni mednarodni odstavka tega člena, morajo izpolnjevati pogoje, organizaciji in ji pošlje prepise vseh spisov pismenega predpisane v 2. členu, v 2. odstavku 17. člena, v 20. postopka. in 24. členu tega Statuta. Pri odločanju sodelujejo v pogojih popolne enakosti z drugimi člani Sodišča. 35. člen 32. člen Sodišče je dostopno za vse države, ki so pogodbene stranke tega Statuta. Vsak član Sodišča dobiva letno plačo. Pogoje, pod katerimi je Sodišče dostopno za druge Predsednik dobiva poseben letni dodatek. države, določi Varnostni svet, upoštevajoč posebne določbe, obsežene v veljavnih pogodbah, toda v Podpredsednik dobiva poseben dodatek za vsak dan, nobenem primeru ne smejo taki pogoji spravljati v katerem nastopa kot predsednik. pravdnih strank v položaj neenakosti pred Sodiščem. Sodniki, ki so izbrani po 31. členu, pa niso člani Sodišča, dobivajo povračilo za vsak dan, v katerem Kadar je država, ki ni članica Združenih narodov, opravljajo svoje funkcije. stranka v kaki pravdni zadevi, določi Sodišče znesek, ki naj ga ta stranka prispeva h kritju stroškov Sodišča. Te plače, dodatke in povračila določi Generalna Ta določba se ne uporabi, če takšna država že skupščina. Ne smejo se zmanjševati, dokler služba sodeluje pri kritju stroškov Sodišča. traja. 36. člen Plačo tajnika Sodišča določi Generalna skupščina po predlogu Sodišča. Pristojnost Sodišča se razteza na vse zadeve, ki mu jih stranke predlože, kakor tudi na vse primere, ki so Pravilnik, ki ga sprejme Generalna skupščina, določi posebej določeni v Ustanovni listini Združenih pogoje, pod katerimi se članom Sodišča in tajniku narodov ali v veljavnih pogodbah in dogovorih. Sodišča dajejo pokojnine ob prenehanju službe, kakor tudi pogoje, pod katerimi se članom Sodišča in Države, ki so pogodbene stranke tega Statuta, smejo tajniku Sodišča povrnejo njihovi potni stroški. kadarkoli izjaviti, da v razmerju do vsake druge države, ki sprejme isto obveznost, pripoznavajo kot Omenjene plače, dodatki in povračila so oproščeni obvezno ipso facto in brez posebnega sporazuma vseh davščin. pristojnosti Sodišča v vseh pravnih sporih, ki se nanašajo na: 33. člen razlago kakšne pogodbe, Stroške Sodišča krijejo Združeni narodi na način, kakor to določi Generalna skupščina. katerokoli vprašanje mednarodnega prava, Statut meddržavnega sodišča 151. obstoj kakšnega dejstva, ki bi pomenilo, če se III. POGLAVJE ugotovi, kršitev kakšne meddržavne obveznosti, POSTOPEK naravo ali obseg odškodnine, ki se mora dati za kršitev kakšne mednarodne obveznosti. 39. člen Prej omenjene izjave se lahko dajo brezpogojno ali Uradna jezika Sodišča sta francoščina in angleščina. pod pogojem vzajemnosti med več državami ali med Če se stranke sporazumejo, da se ves postopek vodi določenimi državami, ali pa za določen čas. v francoščini, se sodba izreče v francoščini. Če se stranke sporazumejo, da se ves postopek vodi v Takšne izjave se deponirajo pri generalnem angleščini, se sodba izreče v angleščini. sekretarju Združenih narodov, ki pošlje njih prepise pogodbenim strankam tega Statuta in tajniku Če ni sporazuma o tem, kateri jezik naj se uporablja, Sodišča. sme vsaka stranka v svojih izvajanjih pred Sodiščem uporabljati jezik, ki mu daje prednost; sodba Sodišča Izjave, ki so bile dane po 36. členu Statuta Stalnega se izda v francoščini in angleščini. V tem primeru meddržavnega sodišča in so še v veljavi, se med Sodišče hkrati določi, katero od obeh besedil velja za pogodbenimi strankami tega Statuta štejejo, kot da je avtentično. z njimi bila sprejeta obvezna pristojnost Meddržavnega sodišča za preostali čas njihove Sodišče sme po predlogu katerekoli stranke dovoliti veljavnosti v skladu z njihovimi določbami. tej stranki, da uporablja kakšen drug jezik in ne francoščino ali angleščino. Če nastane spor o tem, ali je Sodišče pristojno, odloči Sodišče. 40. člen 37. člen Zadeve se predložijo Sodišču, kakor pač narekuje posamezen primer, bodisi s sporočilom posebnega Če kakšna veljavna pogodba ali kakšen veljaven sporazuma o njegovi pristojnosti ali pa s pismeno dogovor določa, da se kakšna zadeva predloži vlogo, ki sta naslovljena na tajnika Sodišča. V obeh sodišču, ki bi ga moralo ustanoviti Društvo narodov, primerih je treba navesti predmet spora in pravdne ali pa Stalnemu meddržavnemu sodišču, naj se ta stranke. zadeva, kadar gre za pogodbene stranke tega Statuta, predloži Meddržavnemu sodišču. Tajnik Sodišča takoj obvesti o vlogi vse, ki so 38. člen prizadeti. Sodišče, katerega naloga je odločati v skladu z Tajnik Sodišča obvesti o tem tudi člane Združenih mednarodnim pravom v sporih, ki se mu predložijo, narodov prek generalnega sekretarja, kakor tudi vse naj uporablja: države, ki imajo pravico nastopati pred Sodiščem. meddržavne dogovore, bodisi splošne bodisi 41. člen posebne, s katerimi so postavljena pravila, ki jih države v sporu izrečno pripoznavajo, Sodišče sme, če meni, da okoliščine tako zahtevajo, naznačiti kakršnekoli začasne ukrepe, ki bi jih bilo mednarodni običaj kot dokaz obče prakse, ki je treba izvesti, da se zavarujejo pravice sleherne izmed sprejeta kot pravo, pravdnih strank. obča pravna načela, ki jih pripoznavajo civilizirani Dokler ni dokončne odločbe, se o predlaganih narodi, ukrepih takoj obvestijo pravdne stranke in Varnostni svet. sodne odločbe, s pridržkom določbe 59. člena, in nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov 42. člen različnih narodov, kot pomožno sredstvo za ugotavljanje pravnih pravil. Pravdne stranke predstavljajo njihovi predstojniki. Ta določba ne omejuje pravice Sodišča, da odloča o Pravdnim strankam smejo pred Sodiščem pomagati zadevi ex aequo et bono, če se pravdne stranke o tem svetovalci ali pa odvetniki. sporazumejo. 152 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ Zastopniki, svetovalci in odvetniki strank pred pravdna stranka podati svoje zaključne predloge, in Sodiščem uživajo privilegije in imunitete, ki so jim ukrepa vse, kar je v zvezi z izvedbo dokazov. potrebne za neodvisno opravljanje njihovih dolžnosti. 49. člen 43. člen Sodišče sme, celó pred pričetkom obravnave, zahtevati od zastopnikov strank, naj predlože Postopek ima dva dela: pismeni in ustni. kakršnekoli listine ali dajo kakršnakoli pojasnila. Vsaka odklonitev se dá na zapisnik. Pismeni postopek je v tem, da se Sodišču pošljejo in pravdnim stranka vročijo vloge, odgovori nanje in po 50. člen potrebi replike, prav tako pa tudi vsi dokazni spisi in listine. Sodišče sme vsak čas poveriti kateremukoli posamezniku, kolegiju, uradu, komisiji ali drugemu Te vročitve oskrbi tajnik Sodišča po vrsti in v rokih, organu po svoji izbiri nalogo, da opravi izvedbe ali dá kakor določi Sodišče. izvedensko mnenje. Vsaka listina, ki jo je predložila ena od pravdnih 51. člen strank, se mora vročiti drugi pravdni stranki v overjenem prepisu. Med obravnavo je treba pričam in izvedencem postavljati vsa potrebna vprašanja pod pogoji, ki jih Ustni postopek je v tem, da Sodišče zaslišuje priče in predpiše Sodišče v pravilih za postopek, omenjenih v izvedence ter posluša zastopnike strank, svetovalce 30. členu. in odvetnike. 52. člen 44. člen Ko je Sodišče prejelo dokaze in pričevanja v rokih, ki Za vročitev vseh sporočil drugim osebam, razen jih je določilo v ta namen, sme zavrniti vse nadaljnje zastopnikom strank, svetovalcem in odvetnikom, se izpovedbe ali dokazne listine, ki bi mu jih ena od Sodišče obrača neposredno na vlado tiste države, na pravdnih strank hotela predložiti brez pristanka katere ozemlju je treba sporočilo vročiti. druge pravdne stranke. Ista določba se uporablja, kadar gre za to, da se 53. člen priskrbijo dokazna sredstva na kraju samem. Kadarkoli ena od pravdnih strank ne pride pred 45. člen Sodišče ali opusti obrambo svoje zadeve, sme nasprotna pravdna stranka predlagati Sodišču, naj Obravnave vodi predsednik ali, če ta ne more odloči v korist njenega zahtevka. predsedovati, podpredsednik; če pa sta oba zadržana, predseduje najstarejši izmed navzočih sodnikov. Preden Sodišče tako odloči, se mora prepričati ne samo o tem, da je pristojno po določbah 36. in 37. 46. člen člena, temveč tudi o tem, da je zahtevek dejansko in pravno utemeljen. Obravnave pred Sodiščem so javne, razen če Sodišče odloči drugače ali pa če obe pravdni stranki 54. člen zahtevata, naj se občinstvo ne pripusti. Ko so zastopniki strank, svetovalci in odvetniki pod 47. člen vodstvom Sodišča končali svoja izvajanja o zadevi, predsednik razglasi, da je obravnava končana. Na vsaki obravnavi se vodi zapisnik, ki ga podpišeta tajnik Sodišča in predsednik. Sodišče se umakne k posvetovanju. Samó ta zapisnik je avtentičen. Posvetovanja Sodišča so v tajnem zasedanju in 48. člen ostanejo tajna. 55. člen Sodišče izdaja odredbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, določa obliko in roke, v katerih mora vsaka O vseh vprašanjih se odloča z večino glasov navzočih sodnikov. Statut meddržavnega sodišča 153. Pri enakem številu glasov ima odločilen glas 62. člen predsednik ali pa sodnik, ki ga nadomešča. Če je kakšna država mnenja, da bi s sodbo v kakšnem 56. člen sporu mogel biti prizadet kak njen interes pravne narave, sme predlagati Sodišču, da ji dovoli Sodba mora biti obrazložena. intervenirati v postopku. O takšnem predlogu odloči Sodišče. V sodbi se navedejo imena sodnikov, ki so sodelovali pri odločanju. 63. člen 57. člen Kadarkoli gre za razlago kakšnega dogovora, pri katerem so pogodbene stranke tudi druge države Če sodba, v celoti ali deloma, ne izraža soglasnega razen pravdnih strank, tajnik Sodišča to takoj sporoči mnenja sodnikov, ima vsak sodnik pravico, dodati ji vsem tem državam. svoje ločeno mnenje. Vsaka država, ki dobi takšno sporočilo, ima pravico 58. člen intervenirati v postopku, toda če uporabi to pravico, je razlaga, izrečena v sodbi, enako obvezna tudi Sodbo podpišeta predsednik in tajnik Sodišča. zanjo. Prebere se na javni seji, potem ko so bili zastopniki strank obveščeni, tako kakor je treba. 64. člen 59. člen Če Sodišče ne odloči drugače, nosi vsaka pravdna stranka svoje stroške postopka. Odločba Sodišča je obvezna samó za pravdne stranke in edinole glede tistega posebnega primera. IV. POGLAVJE 60. člen SVETOVALNA MNENJA Sodba je dokončna in zoper njo ni pritožbe. Če 65. člen nastane spor o smislu ali dosegu sodbe, jo Sodišče razloži, če katera od pravdnih strank to zahteva. Sodišče sme dati svetovalno mnenje o vsakem pravnem vprašanju po predlogu kateregakoli organa 61. člen ali ustanove, ki bi bila po Ustanovni listini Združenih narodov ali pa v skladu z njenimi določbami Predlog za revizijo sodbe se sme vložiti le, če je upravičena dati tak predlog. utemeljen z odkritjem kakega dejstva, ki je take Vprašanja, glede katerih je Sodišče zaprošeno za narave, da bi moglo biti odločilno, ki pa pri izrekanju svetovalno mnenje, se predložijo Sodišču s pismeno sodbe ni bilo znano Sodišču in tudi ne pravdni vlogo, v kateri se z vso natančnostjo razloži stranki, ki predlaga revizijo, vendar vselej pod vprašanje, o katerem je Sodišče zaprošeno za mnenje; pogojem, da tako neznanje ni bilo posledica tej vlogi se priložijo vse listine, s pomočjo katerih bi malomarnosti. se vprašanje moglo razjasniti. Postopek za revizijo se začne z odločbo Sodišča, v kateri Sodišče izrečno ugotovi obstoj novega dejstva, 66. člen prizna temu tak značaj, da je z njim zadeva godna za revizijo, in izjavlja da je predlog na tej podlagi Tajnik Sodišča takoj obvesti o vlogi, s katero se prosi sprejemljiv. za svetovalno mnenje, vse države, ki imajo pravico nastopati pred Sodiščem. Sodišče sme zahtevati, da se sodba prej izvrši, preden dovoli pričetek postopka za revizijo. Razen tega pošlje tajnik Sodišča vsaki državi, ki ima pravico nastopati pred Sodiščem, kakor tudi vsaki Predlog za revizijo je treba vložiti najkasneje v šestih meddržavni organizaciji, o kateri Sodišče ali, če to ne mesecih po odkritju novega dejstva. zaseda, njegov predsednik meni, da bi mogla dati podatke o vprašanju, posebno in neposredno Po preteku desetih let od dneva sodbe se ne more sporočilo, da je Sodišče pripravljeno sprejeti pismena staviti noben predlog za revizijo. izvajanja v roku, ki ga določi predsednik, ali pa na javni seji, sklicani v ta namen, poslušati ustna izvajanja glede tega vprašanja. 154 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU MEDNARODNO JAVNO PRAVO: ZBIRKA VAJ Če kaka taka država, ki ima pravico nastopati pred Pri opravljanju svojih svetovalnih funkcij se bo Sodiščem, ne bi dobila posebnega sporočila, Sodišče ravnalo tudi po tistih določbah tega Statuta, omenjenega v 2. odstavku tega člena, sme izraziti ki se uporabljajo za pravdne zadeve, in to v obsegu, željo, da predloži pismena izvajanja ali da jo Sodišče v katerem se po njegovi presoji lahko uporabljajo. zasliši; o tem odloči Sodišče. V. POGLAVJE Države in organizacije, ki so dale pismena ali ustna izvajanja ali pa oboje, smejo dati svoje pripombe k SPREMEMBE izvajanjem, ki so jih dale druge države ali organizacije, v obliki, obsegu in rokih, ki jih v vsakem 69. člen posameznem primeru določi Sodišče ali, če to ne zaseda, njegov predsednik. V ta namen tajnik Sodišča Spremembe tega Statuta se sprejemajo po istem o pravem času sporoči vsa taka pismena izvajanja postopku, kakor je določen v Ustanovni listini državam in organizacijam, ki so same predložile svoja Združenih narodov za spremembe te Ustanovne izvajanja. listine, vendar z upoštevanjem vseh določb, ki bi jih sprejela Generalna skupščina po priporočilu 67. člen Varnostnega sveta glede sodelovanja tistih držav, ki so pogodbene stranke tega Statuta, a niso članice Sodišče razglasi svoja svetovalna mnenja na javni seji, Združenih narodov. o kateri so bili poprej obveščeni generalni sekretar in predstavniki neposredno prizadetih članov 70. člen Združenih narodov, drugih držav in meddržavnih organizacij. Sodišče sme s pismenimi sporočili generalnemu sekretarju predlagati spremembe tega Statuta, ki se 68. člen mu zdijo potrebne, da bi se preučile v skladu z določbami 69. člena. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU DOI https://doi.org/ M 10.18690/um.pf.2.2023 EDNARODNO JAVNO PRAVO: ISBN ZBIRKA VAJ 978-961-286-754-6 MATJAŽ TRATNIK, PETRA WEINGERL Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor, Slovenija matjaz.tratnik@um.si, petra.weingerl@um.si Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je namenjeno študentom prve Ključne besede: stopnje bolonjskega študijskega programa Pravo pri predmetu mednarodno pravo, subjekti, Mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. viri, načela mednarodnega Študijsko gradivo je pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu. prava, Naloge so razdeljene na dva dela. Prvi del zajema praktične primere, mirno reševanje sporov, človekove pravice, drugi del pa vprašanja in trditve. Pričujoči Zbirki vaj je priložena tudi Organizacija združenih Ustanovna listina Združenih narodov s Statutom Meddržavnega narodov, Svetovna trgovinska sodišča. Študijsko gradivo služi kot priprava na izpit pri predmetu organizacija Mednarodno javno pravo, kot pripomoček pa lahko pride prav tudi pri drugih predmetih s področja mednarodnega prava. DOI https://doi.org/ STUDY MATERIAL FOR THE COURSE 10.18690/um.pf.2.2023 PUBLIC INTERNATIONAL LAW: ISBN 978-961-286-754-6 COLLECTION OF EXERCISES MATJAŽ TRATNIK, PETRA WEINGERL University of Maribor, Faculty of Law, Maribor, Slovenia matjaz.tratnik@um.si, petra.weingerl@um.si Keywords: The study material in the form of a collection of exercises is intended international law, subjects, for students of the first cycle of the Bologna Law study program for the sources, subject Public International Law at the Faculty of Law of the University principles of of Maribor. The study material is prepared for the implementation of international law, peaceful settlement of exercises in the pedagogical process. The exercises are divided into two disputes, parts. The first part covers practical examples, while the second part human rights, United Nations, covers questions and statements. The Charter of the United Nations World Trade with the Statute of the International Court of Justice is also attached to Organization the collection of exercises. The study material serves as preparation for the exam in the Public International Law course, and can also be useful as a tool for other courses in the field of international law. Document Outline Kazalo Seznam okrajšav Predgovor 1 Praktični primeri 2 Trditve in vprašanja 2 Uvod 2.2 Viri mednarodnega prava 2.3 Akterji v mednarodnem pravu 2.4 Načela mednarodnih odnosov 2.5 Mednarodno pravo in prostor 2.6 OZN 2.7 Posameznik in MP I 2.8 Posameznik in MP II 2.9 Mednarodnopravni posli 2.10 Mednarodna odgovornost držav 2.11 Mirno reševanje sporov 2.12 Mednarodno gospodarsko pravo USTANOVNA LISTINA ZDRUŽENIH NARODOV STATUT MEDDRŽAVNEGA SODIŠČA