366
Od kod premog ali kamneno oglje?*)
Malo cenjen je bil nekdaj premog (Steinkohle). Leto za letom pa dobiva uže aedaj čedalje več o važnost, — al naši vnuki bodo vrednost njegovo še le prav spoznali, ko jim bo drv za kurjavo zmanjkalo popolno.
Naj po večem povemo onim, katerim je to oglje še malo znano: odkod je pričetek njegov.
Premog ni kamenje, čeravno je kamenju podoben; kako bi nek gorelo in žrjavico dajalo, ako bi bilo čisto kamenje? Premog je oglje rastlinsko, ki pa je po mnogih prekucijah zemlje okamnelo pod zemljo, iz katere se koplje kakor ruda tu in tam. Al nihče naj si ne misli, da kaj tacega se je zgodilo pred kacimi stoletji, — premog je živa priča tisoč- in tisočletne starosti naše zemlje.
Strašne so morale biti prekucije o stvarjenji sveta in ob splošni povodnji pozneje. Grozni potresi so celo zemljo majali, ogenj je iz njenega drobja švigal; rastline so se vnele, na kup je padlo marsikaj in voda je potem potopila vse. Al ravno potresi in povodnje so bili vzrok, da neizmrljivi gozdi tisočletnega velikega drevja, praprota in drugih rastlin niso zgoreli; le na kupe so bili zmetani, ki so na nekaterih krasih velikanskim goram enaki; tu so v odprta žrela zemlje padli, tam se v morje pogreznili, in povsod s kamenjem, peskom , kalužo in drugo nanosnino pokrili. Al strašno tlačenje od zgoraj in vročina od spodaj iz drobja zemlje, kjer je še bolj proti vrhu vse v raztopljenem stanu bilo, je naredilo, da so na kupe vržena drevesa in rastline, ki so še s kalužo, prstjo, kamenjem in drugo sodrgo zmešane bile, se goreče sčasoma skup stlačile in v oglje spremenile.
Tako so se iz tistih prvotnih gozdov z velikanskimi drevesi in rastlinami plazi premoga začeli.
Da ti plazi res nič druzega niso, kakor uogljene rastline, katere so po takem strašnem tlačenji sčasoma okamnele, se lahko prepričamo, ako premog skoz povekšalno steklo ogledujemo. Tudi premog nam kaže tisto piskriČastno tkanje, ki je vsem rastlinam lastno. Tudi se iz takih plazov premoga izkopujejo cele in še dobro ohranjen, akoravno široko narazena stlačena debla mnogovrstnih dreves in pa cele sklade listja in praproti, ki je vse v oglje spremenjeno ali pa na pol. Tudi vtisi cele praproti in druzih rastlin so se uže našli v njem , in na Angleškem in v Ameriki so cele plaze iz samih debel in vej tiste prvotne velikanske hojkovine, več ko 100 čevljev dolzih, našli. — Do zdaj poznajo učenjaki uže več ko 80 sort dreves in čez 250 sort praproti iz prvotnega sveta. In da je največ hojevih dreves bilo, se s tem dokazuje, ker največi del premoga ima tisto čudno smolo ali olje v sebi, katera sedanji hojkovini pomanjkuje.
Ali tudi vtisi neke lazeče živali, katere hrodje je uže okamnelo in se le v plazih premoga najde, pričuje, da so le nekatera plemena manjših laznin takrat živele,
*) Kar pred tremi leti ni še bilo v Ljubljani, se zdaj od zore do mraka ponavlja, to je, da ponujajo kričači ^.Stanko len'4 po ulicah mu ne vede imena slovenskega ,,premog", a tudi stotero meščanov in meščank je, ki ne vedo, da ^steinkohle" ni kamen.                                                         Vred.
367
ker ostanki   druzih   živali  še niso dosihmai najdeni bili med plazovi premoga.
Ker se pa uže sedaj na milijone centov premoga vsako leto iz drobja zemlje izkopuje in za kurjavo na železnicah, v fabrikah, hišah in drugih potrebah porablja, ali ni očitno, da je premog, ki nam kuri, sveti in je še za marsikako drugo rabo, gotova priča starodavnih prekucij zemlje, zraven pa previdnosti dobroiljivega stvarnika, ki je pod zemljo shranil človeškemu rodu neizmerne zaklade kurjave, kedar mu bo za njo zmanjkalo drv na zemlji.