Simpozij kom isije za ruralni razvoj pri Mednarodni geografski zvezi, F resno (ZD A ), ap ril 1981. Ne po ln ih osem m esecev po zasedan ju kom isije za ru ra ln i razvoj p ri M ednarodni geografski zvezi v N aganu (Jap o n sk a) je oddelek za geografi­ jo p ri C aliforn ia S ta te U n iversity v F re sn u o rgan iz ira l strokovno srečan je z delovno tem atiko »T eorija in p raksa«. V dneh od 23. do 25. ap rila je bilo nam en jeno teo re tičnem u, od 25. do 28. ap rila pa te ren sk em u delu. Po o b ravnavan i tem atik i in š tev ilu udeležencev je bilo srečan je veliko­ potezno. S im pozij je nam reč po tekal v 25 sekcijah , k a r dokazu je veliko raz­ ve janost p rob lem atike ru ra ln e g a razvo ja in njegovo ak tu a ln o s t te r poglob­ ljen o st srečan ja . N a dnevnem re d u je bilo 141 re fe ra to v iz strokovn ih pod­ ročij okolja, m odern izac ije trad ic io n a ln ih ag ra rn ih sistem ov, n jihove tip o ­ logije in k lasifikacije , m igracij p reb iva lstva , reg ionalnega p lan iran ja , r u ­ ra ln e p rob lem atike razv itih in n e ra zv itih dežel, vodnega gospodarstva K a­ lifo rn ije in raz iskovaln ih m etod. N acionalna sestava re feren to v je bila zelo pestra . P rev ladovali so sicer geografi iz ZDA in K anade, ven d ar so se srečan ja udeležili tu d i štev iln i geografi z Japonske, iz T aivana in L atinske A m erike, zastopane p a so bile še Ind ija , V. B ritan ija , F inska, Zvezna rep u b lik a N em čija, P o ljska , M adžar­ ska, S ov jetska zveza in n ek a te re d ruge države. Sim pozij je bil vsebinsko izredno bogat, k a r lahko razberem o iz poseb­ ne pub likacije z rez im eji refera tov . T akšna ugo tov itev ve lja ne le za n jegov teo re tičn i del, tem več tu d i te rensko delo. Tega so o rgan iz ira li p rv i in drug i dan v S an Jo aq u in V alley in tre t j i dan n a re lac iji F resno — S an F ra n ­ cisco. V osp red ju je b ila p redvsem ob ravnava p rob lem atike raz ličn ih tipov k m etijsk ih gospodarstev , u sm erjen ih v p ride lovan je sad ja rsk ih k u ltu r, v in ­ ske tr te in živ inoreje te r v prob lem e ka lifo rn ijskega nam aka lnega km e­ tijstva . K ot ed in i udeleženec iz Jugoslav ije sem n a tem zborovanju poročal o in teg rac ijsk ih značilnostih k m e tijs tv a in ob likovan ja sodobne p rostorske s tru k tu re v S loveniji. B o ru t Belec Delo »Kom isije za nacionalne naselbinske sisteme« pri Mednarodni geografski zvezi P ri m ednarodn i geografsk i zvezi delu je od 1. 1974 da lje posebna »ko­ m isija za nacionalne naselb inske sistem e« (Com m ission on N ational S e t­ tle m e n t System s, In te rn a tio n a l G eographical U nion), k i je nasledn ica »ur- ban izacijske kom isije«. (Com m ission on the P rocesses and P a tte rn s of U rban ization ). S ledn ja je svoje delo zak ljuč ila z izdajo posebnega zborn ika raz p ra v » E s s a y s o n W o r l d U r b a n i z a t i o n , London, 1975«. K o­ m isijo o nac ionaln ih naselb insk ih sistem ih vodi odbor osm ih članov, k i m u p red sed u je znani po ljsk i geograf K. D z i e w o n s k i . Č lani kom isije pa so M. S. A l a m , (H y d erab ad ), L. S. B o u r n e (T oron to ), L. F. C h a v e z (M erida, V enezuela), E. J. D a l m a s s o (P a ris ) , G. L a p p o (M oskva), P. S c h ö l l e r (B ochum ), BRD) in T. Y a m a g u c h i (Tokio). K om isija im a še 61 dopisn ih članov, ven d ar im ajo n ek a te re države več korespoden- tov. Jugoslav ijo je zastopal av to r tega poročila. Za tem eljno nalogo si je kom isija zastav ila p roučitev u rb a n ih in po­ deželskih nase lb in sk ih sistem ov v posam eznih državah . V poročilih je bilo treb a p rik aza ti defin icijo nac ionalnega naselb inskega sistem a, k i ustreza dan im razm eram v posam ezni državi, h isto ričn i razvoj naselb inskega si­ stem a, njegovo sedan jo s tru k tu ro , vlogo v e lik ih m est v sistem u, politične in u p rav n e funkcije posam eznih sred išč te r p ričakovan i bodoči razvoj n a ­ cionalnega naselb inskega sistem a. P rav ilom a b i m orale vse v kom isiji za­ stopane dežele p r ip ra v iti u strezno poročilo po zasnovi, k i jo je p rip rav il prof. K. D z i e w o n s k i . Zasnovo so dokončno izoblikovali n a sestanku kom isije v B ochum u 1. 1975. Na več k asn ejš ih sestank ih pa so obravnavali posam ezne problem e, ko t npr.: tem eljn e u p rav n e enote, cen tra ln a naselja, m estne funkcije in odvisnost od velikosti m esta, federalizem , subsistem e, odnos do trg a delovne sile, rek o n stru k c ijo ve lik ih m est, naselb inske sistem e v razm erah staignantnega ali upadajočega p reb iva lstva , n o tran jo p reobrazbo v posam eznih sistem ih, vp liv d ružben ih sprem em b na sistem in razvoj n a­ se lb insk ih sistem ov. Na posebnem sim poziju , p rire je n em ob p rilik i 24. m ed­ narodnega geografskega kongresa v T ok iju 1. 1930, je kom isija oblikovala zaključno poročilo. Že p red kongresom je kom isija večino p re je tih poročil razm nožila in jih dostav ila geografskim nacionaln im kom ite jem in svojim članom in sodelavcem . R efe rate so izdali n a sedežu kom isije v V aršav i pod naslovom »The N ational S e ttlem en t System s, I—II, In te rn a tio n a l G eographi­ cal U nion, G om m ision on N ational S e ttlem en t S ystem s — Poilish A cadem y of Science, In s titu te of G eography an d S patia l O rganization , W arszawa, 1979«. V n je m so priobčen i p risp ev k i za A vstralijo , B razilijo , K anado, In ­ dijo, ZSSR, ZDA in V enezuelo v I. delu in za A vstrijo , ČSSR, Dansko, ZRN, F insko, F rancijo , NDR, Irsko, Ita lijo , Japonsko , Poljsko, P ortugalsko , Špa­ nijo , Švedsko in V eliko B ritan ijo v II. delu. P re b ira n je teh poročil je tako po vsebin i ko t po m etodični s tran i p ra v zanim ivo, saj vsako p rinaša , k ljub eno tn im navodilom kom isije , veliko reg iona ln ih in nacionaln ih posebnosti in barv itosti. Še posebej zan im iva so poročila za neevropske dežele, k a te ­ r ih naselb inske sistem e večidel slabo poznam o. M ed poročili o evropsk ih deželah se zelo k v alite tn o obdelan i re fe ra ti o P oljsk i, obeh N em čijah, D an­ ski, F ranciji, I ta liji in Švedski, to je o deželah, ki im ajo že daljšo trad ic ijo v urbano-geografsk ih štud ijah . Žal kom isiji n i uspelo dobiti sodelavcev za A friko, B ližnji in S red n ji Vzhod, K ita jsko , jugovzhodno A zijo in L atinsko A m eriko (sam o V enezuela je b ila obdelana). D ruga slabost večine re fe ra ­ tov je p reve lik p o udarek n a m estn ih n ase ljih in p rem a jh n a pozornost po­ deželskim naseljem . V zrok je tre b a iska ti v slabem poznavan ju podeželskih naselij in šibkem raz iskovan ju te naselb inske kategorije . K tem u nesoraz­ m e rju je nekoliko p rispeva la tu d i kom isija s svojim i napotki. K om isija se je tu d i odločila, da bo izdala poseben zbornik, v k a terem bo priobčila v sk ra jšan i oblik i posam ezne, najbo lj zan im ive re fe ra te o n a ­ cionaln ih naselb in sk ih sistem ih, te r n ek a te re razp rav e o pog lav itn ih p ro b le ­ m ih, ki so p riš li do izraza p ri o b rav n av an ju naselb in sk ih sistem ov. Tudi poročilo o jugoslovanskem naselb inskem sistem u je bilo sp re je to v objavo (jugoslovanskim bralcem je bilo p rezen tiran o v G eografskem vestn iku 1. 1980). U re jan je zborn ika so p revzeli p ro feso rji K. D z i e w o n s k i iz V aršave, L. S. B o u r n e iz T oron ta in R. S. S i n c l a i r iz D etro ita. K n ji­ go bo založila založba O xford U niversity Press. Na 24 m ednarodnem geografskem kongresu so kom isiji podaljša li m an ­ dat. S p re je ta je bila pobuda, da se p reu č i tem a »U rbane ag lom eracije in m igracijska gibanja«. N eum orni p red sed n ik kom isije prof. K. D ziew onski je že razposlal uvodno poročilo, k i naj b i služilo ko t podlaga za razpravo in za dokončno ob likovanje vseb inske in m etodične zasnove. I. V rišer