u . l . ^ .. • d List 38. Tečaj LVIII f in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljnb Ijani se plaöa na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemJje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' Ljubljani 21, septembra 1900. s slwlwMwMwIw^^ Ljudsko štetje. Zadnji dan meseca decembra tekočega leta vršilo « produkcijske stroke, katere teh strok se diferencirajo na « podstroke, in katere se združujejo v produkcijo na debelo, k če nastajajo nove, in če izginjajo stare stroke, če se razne stroke šele, da, celo slika o finančnem uspevanju posa- 0 meznib produkcijskih strokah se lahko dobi iz te rubrike. Kako poučna je dalje rubrika n starost u m koliko se bode v naši državi zopet splošno ljudsko štetje. To ljudsko štetje ni uspeh moderne kulture, ampak je že starodavna institucija, katero so poznali že stari od Rim nekdanjih Egipčanov Ijani, ki so jo najbrž prevzeli tega naroda številk in vsega, kar je ž njimi v zvezi. Pri nas se vrši ljudsko štetje na temelju zakona z dne 29. marca 1869. 1. in sicer na jako kompliciran način. tem, ko zadostuje v äruzih državah za ljudsko štetje listek v osmerki, rabi se pri nas cela pola papirja, prenapolnjena z vsakovrcstnimi, ne ravno posebno jasnimi rubrikami, tako da manj izobraženega človeka kar zona spreleti, če dobi tako polo v roke. Ta okolnost, kateri se pridružuje še cela vrsta drugih, nič manj tehtnih, je se zamore iz nje kombinirati. Kako važen materijal za socijalno statistiko se dobi iz podatkov o stanovanjih. Vse to glasno svedoči, kako znamenitega pomena zamo- rejo biti statistični podatki, ki nam jih poda splcšno ljudsko štetje. naši državi in posebno za naš narod ima pa Živimo ljudsko štetje tudi še drug, jako važen pomen namreč v državi, kjer je nastanjenih več različnih narodov, mej katerimi se bije že stoletja ljut boj. Nemški narod se vojskuje» za nadvlado, slovanski narodi branijo svoj obstenek in zahtevajo ravnopravnosti. Umeje se samo ob sebi, da kakor v vsaki vojni. kriva da pri nas uspehi splošnega ljudskega štetja ) ki se ponavlja vsacih deset let, niso tako zanesljivi in ne dvomni, kakor bilo potrebno tako v državnem inte resu, kakor tudi v znanstvenem in zlasti še v kulturnem tudi v tej vojni mej avstrijskimi narodi število kombatantov velike važnosti. Toda pri ljudskem štetju, kakor se izvršuje pri nas, se ne skuša dobiti zanesljivega števila pripadnikov posameznih narodnosti, ampak pri nas se je za narodnost izumil poseben surogat, ki ga zovejo: občevalni jezik. m znanstvenem interesu prebivalstva. Saj štetje nima čemu se je to storilo in zakaj se ne zapisuje na namena, napolniti samo debelih knjig z osrednje statistične rodnost posameznih prebivalcev ? komisije z vsakovrstnimi številkami ) saj to štetje nima naši državi proglašajo zlasti državni krmilarji namena samo konstatirati, koliko prebivalstva ima država, narodnost za predsodek in jej odrekajo vsak drugi pomen. koliko ga imajo posamezne dežele m občine, ampak Naša država, ki bi morala biti prava mati vsem svojim štetje ima nalogo, zbrati materijal, iz katerega voditelji narodom 9 Čuti nekako instinktivno 1 da ne izpolnjuje države zamorejo posneti dejanske razmere, ki vladajo v svojih dolžnosti, da se je izneverila svojemu poklicu, in zato posameznih pokrajinah, ter da na podlagi tega zamorejo hoče po vsi sili celo državo uniformirati, poskrbeti. kar to svrho v interesu zdravega razvoja države in skuša povsod in v vsakem oziru širiti moč in veljavo 9 napredka prebivalstva potrebno ukreniti. nemške in madjarske narodnosti ter oslabiti in ob zid » Vse to je posneti našim državnikom iz rubrike pritisniti druge narodnosti. In v to svrho se tudi pri poklic ali opravilo". Ako se izkazi te rubrike primer- ljudskem štetju ne zapisuje narodnost, ampak samo obče- jajo z izkazi prejšnjega štetja, se da premnogo spoznati, valni jezik. Iz teh številk se vidi, če je gospodarstvo napredovalo < ali nazadovalo, če napredujejo ali prodajajo posamezne Svet naj ne izve, koliko je v habsburški monarhiji nenemških narodov, svetu se hoče natvezati, da sta ) I ■ . 1 ( v * . ' # I 'A- f V « • • V ▼ • I- • . "Sfl Stran 364. Letnik LVIII. svoje dr. kandidate neirški in madjarski narod v tej državi prva, drugi pa razne stranke da kot narodi sploh ne pridejo resno v poštev. Gre se pa še za več. S tem, da se ne zapisuje narodnost, nego „občevalni jezik, se da pačiti resnico o Poleg tudi dosedanje mladoeeške, postavile bodo radikalna, realistična pod vodstvom Masafika in socijalnodemokratična. A te stranke bodo po stavile svoje kandidate le v takih volilnih okrajih, kjer se ni narodnostnih razmerah in se da število Nemcev in Ma bati da bi prodrl kak nemŠRi kandidat Tudi v Graliciji se je ustanovilo več volilnih odborov in djarov umetno pomnožiti, število Slovanov umetno zni- gubi poljski klub tam več svojih skoro gotovo da iz žati a s tem se Slovj^nom prikrajšajo tudi njih držav- prizadevali Rusini, da mandatov, posebno si bodo pulij Poljakom nekaj mandatov Ijanske pravice, kajti pri ljudskem štetju dobljeni izkaz iz rok Istotako je za dobo desetih let podlaga pri presojevanju gotovih narodnostnih zahtev in potreb. Na nemogoče, da se pomnoži tudi število pri-staSev patra Stojalowskega vsaj za nekaj mož. Posebno pa si obetajo od novih volitev bogate žetve nemški nacionalci in štetja in izkaza o občevalnem ieziku razdeliti Češko podlagi ljudskega govore celo, da pride v njih roke tudi Einspielerjev mandat hotel Gautsch torej jedinega zastopnika koroških Slovencev. Pa tudi nemška uredil v dve pokrajini, na tej podlagi je Körber katoliška ljudska stranka izgubi pri prihodniih volitvah SVOJ jezikovni načrt, na tej podlagi se presojajo brže nekoliko mandatov naj- Nemške na narodnostne razmere tudi na Primorskem in tudi na Kranjskem. Štajerskem, na Koroškem seboj pa ta pogajanj 1 o kompromisu med imela uspeha. Tudi s dobitve od novih volitev. Potemtakem stranke se zdaj dogovarj bržčas demokratje se nadej ne kake bodo pri- ako tem je pa dokazano, da indentificira država obče- navedenih strank se nade zgorej ničijo, naraslo bode število radikalnih valni jezik z narodnostjo, to smatra občevalni jezik za histerij narodnosti, in zato je naša sveta dolžnost, da pri elementov v novem državnem zboru za takih elementov, tem težje bode izhajati mnogo njimi, čim več in niti mi prihodnjem štetju opišemo v rubriko občevalni jezik vedno svojo narodnost. si i ti to da bil novi državni zbor sposobnejši za delo nego je bil dosedanji Ako se iz Jasla, Čanstvo naš cesar pa kar nam poroča brzoj zdaj nahaj pri vojaških vajah potem so šteti meseci naši ustavi Veli- Po Položaj Politični pregled, Državnozborske volitve so že v vseh kro- novinah razpisane. Začele se bodo sredi decembra a končane bodo do 20. jan vladati ustavno. rekel načelniku poljskega kluba: Eazpust državnega zbora zgorej omenjenih brzojavnih poročilih se je namreč izreklo . Veličanstvo nasproti predsedniku poljskega kluba vitezu Jaworskemu, ki se mu nega zbora zadnji poskus tam da-li diti naše notranje politične razmere poklonil, da je razpust držav-se da še ustavnim potom ure- Ako Zdaj vemo tudi, da je to zadnji poskus, novo izvoljeni državni zbor za delovanje nesposoben bil torej tudi na bil to Cesar je namreč pri vojaških vajah v Galiciji dokaz, da ni več mogoče ustavnim potom napraviti redu v in nove volitve so zadnje ustavno sredstvo, katero sem poskusil Avstriji Ako ta poskus ne imel uspeha, moramo biti priprav Rusija Srbija Da 80 vezi, katere družijo malo na novo dobo absolutizma Nove volitve našo občno pozornost To Volilno gibanje naravno, saj na češkem kaže obrača je od postopanj slovansko državico na Balkanu z veliko in mogočno Eusijo močneje, kakor to želijo nasprotniki Slovanstva lastnoročno Aleksandru sledeče pismo, katero je pi^5al car Nikolaj srbskemu kralj povodom njegove ženitve. Pismo slove: Moj čeških poslancev odvisna nadaljna prihodnost državnega zbora, gospod brat! Z izrednim zadovoljstvom sem izvedel iz Vašega Eeči se mora, da postopa mladočeška stranka jako previdno tem ko so radikalci z Bašo na čelu izdali parolo da se pisma o zaroki Vašega Veličanstva z gospo Drago Lunj mora obstrukcija na vsak način nadaljevati zahteva očigled prijateljstva in duhovnega sorodstva obstoj med mlado- Vašim Veličanstvom in menoj se tega srečnega dogodka naj- češka stranka, naj se njenim poslancem da glede taktike po- živahneje.v duhu udeležujem ter hitim, da izrazim Vašemu polna svoboda. Nekaj upanja, da neha obstrukcij Cesarjeva graja nadškofa Stadlerja cesarjeve kabinetne pisarne je sarajevskemu nadškofu Stad- ^a srečo torej še. Veličanstvu najsrčnejša voščila. Pristavljajoč tem voščilom tudi Eavnateli s^^je najboljše želje za srečo Vašega Veličanstva, kakor tudi Veličanstva kraljice, Vas prosim še enkrat, da lerju pisal to-le pismo: „Obširna poročila, katera so prinašali vsprejmete zagotovilo mojega največjega spoštovanja ter ostajam v teku katoliškega shoda v Zagrebu so mej drugim tudi omenjala, da je Vaša nadškofovska milost na banketu tvoril zaključek shoda v gorkih besedah izrazila željo, naj krogom Vašega Veličanstva, mojega gospoda brata, dobri brat Nikolaj carjevo pismo seveda zopet ne bode po volji onim To prizadevajo razdvojiti Slovane se Bosna in Hrvatska zjedinili čim preje. Ker je to vpra sanje čisto politično ter leži torej izven svetega poklica Vaše nadškofovske milosti ter spada rešitev tega vprašanja v delo- 9 Vojna na Kitajskem Tzvanrednega se zdaj na Kitajskem ne zgodi ničesar, razun, da se tu in tam pojavlj krog gotovih posvetnih faktorj vice našega premilostnega cesarja. zlasti pa v suverenske pra vedno posamezni napadi boksarjev na kristj kolikor zato bilo upravičeno jih sploh še nahaja na Kitajskem. Pojavljajo se tudi po nekod misliti, da je zgoraj omenjeno poročilo napačno, in da Vaša nadškofovska milost tega ni izrekla. Ako pa se je to venderle najvišjem naročilu Vaši nad- nasprotj mei rednim vojaštvom severnem delu pokraj Šantung i boksarji. Tako so se v združili boksarji z družbo zgodilo, moramo naznaniti po škofovski milosti resno svarilo Veličanstva, se- trdno pričako Njegovega našega premilostnega gospoda, da se v bodoče Vaša nadškofovska milost i v svojih govorih, i v svojih dejanjih političnih vprašanj ne bode udeleževala." ^velikega noža." Eedne kitajske čete so napadle boksarje verno od Kiang'-Fu, a so bile premagane. Poroča se tudi o inov v Mandžuriji. Francozki list „Missiona Cha- klanju kristj tholipues" ima zasebno poročilo da boksarji umorili fran cozkega škofa Guillona in še dva druga duhovnika Notranja politika več usmiljenih sester in okoli potem 300 kitajskih kristj Avstriji so nove državnozborske volitve Na dnevnem redu pri nas v prva so se kitajski kristjani hrabro branili; ko pa so bok se bodo vršile med 15 decembrom t in pa do 18 sarji jeli streljati med januvarja 1. 1901. svoje verne v cerkev nje s topom zbral škof Guillon Volilno gibanje bode pri novih volitvah povsod ne le živahno, in stopil pred oltar marveč burno. Na Češkem bodo nastopale pri novih volitvah kristjane s škofom vred Sam Kitaj ( obleKel škofovski ornat (oblačilo) so udrli v cerkev in poklali vse potem pa zažgali cerkev. Kakih 70 _f t 4 Mf.^iii? 'j'l 'Ol \ » » ..C 4» a^f 11 a i Letnik LVIII. Stran 365. 9 kristjanov je skušalo pobegniti, a boksarji so jih ujeli, brez usmiljenja poklali, potem pa zmetali v ogenj. stališču ve Kako nizka je cena laških vin, nam kaže sledeče dejstvo, da se dobe pitna laška vina postavljena na Dunaj po 10 do 11 gld. 1 hektoliter j Na različne postaje južne Tirolske se pošiljajo prav pitna bela ^ po 11 gld. do 12 gld. 50 kr. hektoliter. Sansevero"-vina Za 12 do 14 gld. se dobe že levlasti v kitajski zadevi se ne i^ve niö jasnega. Znano je, da je Eusija stavila predlog, naj bi mejnarodne čete ostavile Pekin zdaj, ko je akcija zavzetja zavržena. Ker pa velevlasti niso predloga Eusije sprejele, je začela Eusija pošiljati čedalje več svojih čet v Pekin tako, da jih bode imela skoro več ondi, kakor vse ostale velevlasti. Vrhu tega je stavila Eusija Kitajski nekak .ultimatum (zadnji pogoj), vsled katerega naj odstopila od vlade cesarica Ouši, a bi zopet zasedel prestol Cfsar Kvangsi, potem da bi se kaznovalo princa Tuana in vse vodje boksarjev. Kitajska ne jemlje ozira na ultimatum, radi rejcem konkurirati, ker jih vinski pridelek v sedanjih tega se utalorijo ruske čete za stalno v Pekinu. Eusija je okolščinah več stane. dobrega laškega vina in za 15 že najboljša laška vina. do 17 » hektoliter prav gld. se kupujejo To so cene, s katerimi ni mogoče avstrijskim vino toraj prej ko slej gospodar v: Kini in v poslednjem času so- glašajo njo poleg Francije in Belgije tudi Japonska in Ame- t Tem nizkim cenam laškega vina je tedaj pripisati rika. • t s1]0 ADgležko in nemško časopisje pa silno zabavlja na Eu-in njene zaveznike, češ, da imajo sebične namene. da se nahajajo nekatere avstrijske dežele položaju, in da jim preti popolen propad ) v ako obupnem se ne splošnem pa stvar ne bo tako huda, kakor po nekod kriče. srečna vinska klavzula ne odpravi, oziroma ne naloži na se, da se vrne cesarica in ves dvor v Pekin čuje ščito 15.000 kitajskih vojakov, ter da se potem pod prično za- pogajanja, ki dospe tudi še za nameček Waldersee, kar se zgodi koncem tega meseca. laška vina zopet visoka carina. Kako zelo trpijo navedene dežele zastran vpelja-vanja laškega vina po znižani carini, pričajo nam razni shodi, ki se prirejajo po vinskih deželah za odpravo vi-soke klavzule. Ni še dolgo tega, da so priredili Dalma- udeležilo na skle- tinci v Šebeniku tak shod katerega se ki naj t t Komu škoduje uvažanje laškega vina Avstrijo ? Odkar se vpeljuje laško vino v avstrijske dežele po znižani carini, trpijo več ali manj vse naše vinorodne opisuje nesrečni položaj avstrijskega vinarstva in 4 tisoče ljudstva, ki je hrupno zahtevalo pomoči in nilo, da se odpošlje deputacijo do cesarja samega, s posebno spomenico pojasni obupen položaj dalmatinskih vinorejcev in prosi, da se vinska klavzula odpravi. Tudi deželni' kulturni svet Tirolske se je že obrnil s posebno spomenico na kmetijsko ministrstvo, v kateri prosi dežele. Na Dolenjskem tega dosedaj nismo Bog zna kako nujne odpomoči tej spomenici pojasnuje 1 da se je občutili, zato pa trpe toliko huje vinorejci avstrijskih deželah. po drugih vinski pridelek v celi državi znižal v letih 1891. do 1897. za milijone hektolitrov na leto » in da imajo Najhuje so prizadeti Dalmatinci, potem Tirolci in Primorci, tedaj vinorejci po takih deželah, zane na to, da se vino izpeljuje in prodaja so nave kraje. v druge Tem deželam delajo Lahi s svojim vinom hudo _ . vsled tega avstrijski vinorejci za 60 milijonov gld. manj prihodkov na leto. V celi tej dobi so potemtakem, za ■ 400 milijonov gld. na izgubi. Da je res tako, povzame se najložje iz zemljiških dolgov 1 so se v tem konkurenco 1 postaja od leta do leta neznosnejša in ki silno pomnožili in rastejo od leta do leta vsej utegne postati prav usodepolna, ako se razmere ne obrnejo na bolje in se ne odpravi nesrečna vinska klavzula nesreči je prišla na zadnje pa še vinska klavzula času tej vsled katere se še ta pridelek se sedaj s težkim trudom m obilnimi stroški dobiva, ne more spraviti po pravi Najhuje trpe Dalmatinci, ki so zgubili najprej svojo ceni v denar. Ker preti za naprej znižana carina za laška cvetočo kupčijo s francozko deželo, in ki se morajo vrhu vina tudi nam Dolenjcem škodovati, zaradi tega se mo tega še boriti z laško konkurenco. Tej deželi preti v vi- ramo tudi mi pridružiti vinorejcem drugih avstrijskih narstvu popolen propad, ako se razmere ne izpremene. dežel in delati na to, da se naloži na laška vina visoka carina, vsaj tako visoka, da se obvaruje domači pridelek čem pa obstoji ta velikanska škoda za imeno- vane vinske dežele ? Ali v tem, da prodajajo Lahi boljše P**®^ sedanjo konkurenco, ki je za mnoge kraje pogubo vino, kakor ga zamoremo mi pridelati, ali v tem, da ga prodajajo po tako nizki ceni, da ga pri nas ne moremo po tej ceni prodajati? nosna, in ki preti tudi nam provzročiti mnogo škode Škoda » katero trpi avstrijsko vinarstvo vsled zni Obrtnijske raznoterosti žane carine za laška vina, prihaja od tod, ker se laška vina prodajajo po tako nizki ceni, da ni mogoče z Lahi tekmovati. Vkljub carini in prevoznim stroškom pridejo Dobavni razpis kr. domobransko ministrstvo na merava po javni . dobavni konkurenci zagotoviti različne po trebščine za deželno brambo. Izmed predmetov, ki jih je doba viti zlasti omeniti naslednj bluze laška vina po tako nizki ceni v naše kraje, da bi morali ^^^^^ za v škornje, pasove dolge hlače (Pantalon öevlj ------, —----- , VCWJC (15.200 parov), jermena, torbe, stojala, uzde, koče za pod sedla, tornistre, etc. naša vina v zgubo dajati 9 ako hoteli z Lahi konkuri rati _ _ » Nizka cena laškega vina je vzrok J da pada cena kolekovane ponudbe morajo po dalmatinskim in tirolskim vinom od leta do leta dospeti najkasneje do 16. novembra 1900, .do 12 predpisanem vzorcu ludne v vložni zapisnik c. kr ure opo domobranskega ministrstva stran 366. Letnik LVin. Vzorci predmetov, ki jih je dobaviti, se dobe proti plačilu pri razvoju proste lastine, kapitalističnega gospo glavnem skladiSöu za domobransko opravo na Dunaju (Land- darstva leži, da vsem ljudem ne pridejo živila v zadostni wehr-Ausrüstungs-Hauptdepot). Eazglas. obsegajoč natančne pogoje in zaznamek predmetov, katere je dobaviti, ter ponud- na ogled pri trgovski in obitniSki zbornici. beni vzorec katera ga na zahtevanje tudi pošlje strankam na ogled. meri na mizo. Tudi koristi kmeta v konkurenčnem boju zahtevajo, da je žito, in da so druga živila draga. Kmetija v tem gospodarstvu išče visoke cene za svoje pro- dukte. Teh je tedaj pridobiti, če se preveč ne pro izvaja D Da kmetija večjo zemljiščno rento vrže ) v kapitalističnem gospodarstvu treba, da le toliko živil pro izvaja, da njih cene ne padejo pod svoto rentabilitete® Nemško težnje. Nemčiji pišejo brez vseh ovinikov o avstrijskih deželah kot bodočih nemških kolonijah. Nemcem pri tem ne gre za to, da svoj proteBtantizem razširjajo; verske težnje so v zdajšnjem gospodarstvu precej nazaj stopile da naturalnem gospodarstvu srednjega bilo obrta, trgovine, ko bilo manj veka ljudi. ) ko še ni v katerem času je veleposestnik kmetoval s sužnji, tlakarji in ni bilo trga konkuriranja, so doma na kmetiji pojedli 9 Če SO bile dobre letine 1 bilo dosti lakota priromala; ali živila so bila tudi za kako silovito pcnemčenje slovanskih krajev 1 svoj živelj pomnožijo, jim danes ne gre v prvi vrsti; rešujejo z vedno bolj Nemci dosti v svojem tudi narodnostna vprašanja se že mirno krojo; ali žita, živil nimajo gospodarskem okviru, lačni so zemljišč, na katerih za more kmet trdno stati. danes do Vg prebivalstva industrielno kar so pridelali, življenja, če ne vsem pristopna. Rodbert Jatzegow, veleposestnik v kraju pruske slovanske zemlje in menda ponemčen Slovan, je prikazni razvoja kapitalističnega gospodarstva na kmetiji že pred 60 leti študiral. Ta mož šteje mej večje ekonomične mislece. Ta in Marst vidita, kako se produkcijske oblike Angležka trgovska. Vsa Anglija je kakor veliko mesto, kmeta ima prebivalstva, in dasi Angležka kmetija izborno, milijonov v gospodarstvu spreminjajo in ona upozarjata svet na to spreminjanje. Oba vidita, da goni gospodarstvo na jedni za komaj ^ intenzivno kmetuje, pridela Angležka svojih prebivalcev na svoji zemlji komaj druzih živil. Angležka mora skrbeti z^ to, da dobiva od 1 na 39 V žita ter drugod manjkujoča živila. Ona skrbi, da dobiva in si utrjuje kolonije. Angležka imela največje sklade pre moga; okolo njih so lahko nastale tovarne. Angležka je že v 14 stoletju mizni prt mej fevdaliteto in v mestnem strani do velikanskega razvoja tehnike v industriji drugi pa tudi do tega, da se vedno več sveta pridobi kmetiji, da ima industrijelne armade preživeti. Ta dva najdeta, da to gospodarstvo tudi v to strujo poganja, da se kmetija tako vredi, da se bo s pomočjo moderne velike tehnike tako kmetovalo, kakor v naturalnem gospodarstvu, pa s slobodnimi delavci, tako da prevzame člo- « veška družba po svoji državni oblasti vsa zemljišča v življenju in delu ležočem drugem razvoju gospodarstva svojo oblast ter ureja kmetovanje ki potem za no prerezala in Angležka je bila cdkazana na morje morju s kako fevdaliteto dolgo ni izhajati, morje bodi. Na oslo- Tako je prišlo, da je prosta lastina na Angležkem ♦ranji trg proizvajala, kakor tudi po večjem industrija. morala ven na deželo. To danes še ni mogoče, v industriji treba premoga; tovarne se morajo Ta dokler že dolgo prej, gospodarstvo in ko blizo tam nastaniti. Elektrika, uporaba vodnih moči kot nadomestilo para to vzmogočita. Producent in konsument naj blizo vkup delata, živita. Le česar domača zemlja ne v drugi Evropi vplivati začela na ta razvoj gospodarstva ustvaril iz Angležke tovarne in trgovišče za ves svet. Ti trgovci pa nimajo dosti živil za svoje delavce iz lastne zemlje. vrsto te Angležke žene ravno tako, kakor na Angležkem v razvoju se nahajoče kapitalistično gospo- mišljuje, kako gori omenjeno napako v konstrukciji kapi darstvo Nemce v rajhu. Nemčija bo v kratkem druga talističnega gospodarstva odpraviti, in že ni več rodi se v izmenjavi z drugimi deželami pridobilo. Danes na Angležkem, v Nemčiji dosti o tem raz tam industrijelna, trgovska država v Evropi 1 drugi: a workshop utopija, kar sta navedena ekonoma v razvoju gospodarstva €f the world". Na Nemškem že prevladuje industrijelni našla 1 v Nemčiji danes s tem računijo tudi strogi indi in drugi delavec kmeta, že kmetija pomanjkanje trpi. vidualisti. Prebivalstvo Nemčije se vidno množi, dasi so tudi že Kmetija danes tem industrijalcem jako važna zaslediti težnje v zaviranju zaplodevanja, kakor na Fran- postala. Industrijelni in drugi delavec, ki ob denarnih 1 cozKem Skoraj jih bo 60 milijonov. Živil bo treba tem zaslužkih živita, prevladujeta. Vse države pa ne morejo industrijelnim in drugim delavcem, ki nimajo trdnih tal dolgo živeti 1 če kmetije pod nogami Teh ne bo če enkrat Amerika, živila dobiti! bile le industrijelne; kje bi bilo potem gospodarske moči so tako močne, da še Indija, Rusija vse svoje žito, svoja živila doma, porabijo, tako mogočna volja posameznega proti njim nič ne pre Nemčija zaradi tega že danes išče kolonije si pridobiti more in danes so Nemci na potu, da postanejo druga m za to hoče imeti veliko Als aweiter Angležka. Živila bo treba tudi njim od drugod dobiti. workshop of the worlod ist das heutige deutsche Reich Zato hrepenenje po kolonijah, v katerih se s sužnji kme- tuje, ali pa na kmetiji doma prevečni ljud tje kot kmeta gross genug aber nicht als ein Wirtschaftsgebiet das sich selbst genügen soll a postavi v službi za materino državo Avstrijo se Letnik LVIII Stran 367 gleda in v Malo Azijo; tu bi se lahko še dosti zemljišč v kljubu morski obali, plodonosni zemlji, premogokopi za kolonizacijo našlo. rudniki ne štejemo dosti. Mi 4 Slovenci smo se dolgo Danes je na izhodu Nemčije še kmetija precejšnja, branili, da ne gremo po s\etu kruha iskat. Danes pa že ona še šteje v vladanju. Ali zahod, gospodarstvo na Reni damo 100 000 kulijev Ameriki in Nemčiji. To je v raz-jemlje preveč ljudi iz kmetije v tovarne. Že se slišijo i»erju s številom vsega naroda grozna številka. In za glasovi merodajnih nemških ekonomov, ki zahtevajo » da nas bo hud boj in za Hrvatsko. Plodna kmetijska zemlja vlada s ponemčenjem tamošnjih Slovanov, ki dosti istih vino in sadnorodna, veliko milijonov ton premoga v izselitvi sili ter z iztiravanjem prisiljencev neha. Vele-posestva Nemčije ne morejo brez poljskih, ruskih, čeških delavcev izhajati. Zahteva se, da so meje v tem oziru njej, slapovje Savine, Save, Krke, Soče bode tudi kaj vredno in razsežna morska obal! proti tem Slovanom odprte. » Najbrže bodo že pri hodnje izvoljeni postavodajni zastopi prisiljeni, malenkosti 1 Premo van je konj. kakor germanizacija v Nemčiji bivajočih Slovanov v Dne 1. septembra se vršilo premovarije v Bo nemar pustiti, da veliko glavno težnje našega čudovito hinjski Bistrici. Udeležba je bila slabša kakor lani 9 ker Ali: „Vedno razvijajočega se gospodarstva zasledujejo", rastoči milijoni so obžalovati, ki nič trdnega v zemljiščih priznale so se premije le na 24 kobil z žrebeti. Vzrok bržčas slaba krma, kar se opazilo tudi na živalih. ne posedejo, ki so odkazani na nesigurne dohodke, katere viharji konjukture, oropane domovine, od mesta do mesta. razsodišču so bili gg.: M. Wim m er. Al. Paulin m . Gaus. Premovanja so se udeležili gg.: grof Mi-od dežele do dežele od jednega dela sveta v dru- chelburg in baron Rechbach z Bleda, Aleksander zega podijo. Tudi nemški kmet, ki se še trdnega na Sorger iz Slavonije, ravnatelj kranjske kmetijske družbe svoji kmetiji čuti, misli na svoje otroke, vnuke, katerim Pire in okrajniživinozdravnik iz Radovljice. Razstavljena preti usoda brezdomovinskega delavca". živina ni bila v najboljši kondiciji, posebno kar se tiče Socijalistične stranke so v Nemčiji močne in že precej merodajne. Tudi v tem taboru se razmišljuje, da kopit in podkovanja. Premije za kobile z žrebeti so dobili gg.: Prvo Nemčija tudi za socijalistično urejo gospodarstva ni za-se darilo 50 kron Josip Stare iz Nomenja; drugo darilo zadostna da nima doma živil za vse svoje prebivalce. 40 kron Janez Korošec iz Češnjic, tretje darilo 30 kron Ta vprašanja se zdaj, ko hoče nemški cesar imeti veliko mornarico, prav živahno razmotrivajo v vseh strankah. F. Ž vab iz Lazov; četrto darilo 30 kron Šoklič z Broda 1 peto darilo 30 kron M. Sušnik iz Nomenja. n jako veljavnem nemškem časopisu je bilo na pr. brati: Nadalje so dobili darila Na oceanu nam Nemcem ni iskati naše bodočnosti, ker Vojvoda • • V. Sodi a iz Jereke, L. m A. To rkar IZ Bohinjske Bistrice vse naše razmere, osobito pa naša geografična lega, nam Ar h od Stare Fužine in J. Urančič z Laškega broda. kažejo pot po drugi strani. Mala Azija! Und es drängt V Lescah se je vršilo premovanje 3. septembra. uns aus der Liquidationsmasse der habsburgischen Mo- Razstavljenih je bilo 14 kobil z žrebeti, 22 mladih kobil komisiji so bili gg.: narchie so manches. in unseren Staatenverband aufzu- in 17 žrebet noriškega plemena. Da brauchen wir keine Flotte". (Torej tako stotnik Vi mm er Kondicija živalij nehmen. — daleč smo že v respektu drugih držav)! Kakor je iz navedenega razvidno, etični in strogo narodnostni nagibi zatemnevajo pred gospodarskimi. Nemci } A. Pavlin in Vinko Ogorevec. bila povoljnejša, a glede kopit in podkovanja so se opazili isti nedostatki kakor v Bohinju. Premije so dobili za kobile z žrebeti gg Prvo morajo, ali hočejo, ali ne, težiti po pridobitvi kolonij s državno darilo 70 kron L. Vojvoda iz Bohinjske Bi kmetijsko zemljo. Bismarck je dobro mislil, ko je Avstrijo strice, drugo darilo 40 kron Andrej Až m zaplel v trozvezo. iz Hraš > Take zveze so še zmeraj vodile do tretje darilo 30 kron J. Hudovernik z Dovjega, četrto tega, da močnejši zaveznik ob priliki slabejšega zadavi, darilo 30 kron J. A v senik od Sv. Lucije pri Begunjah I Ta veleum je dalje gledal, kakor le čez svoj nos. če peto darilo 30 kron M. Ambrožič iz Mojstrane 1 šesto pa rekel, da Avstrije zaradi njenih katolikov neče pri- darilo 20 kron F. Kocjančič z Mlinega, sedmo darilo dobiti 1 farbal kot kaliji kmetije in tovarn so dobri 20 kron F. Stroj iz Dvorske vasi, osmo darilo 20 kron Cotelj iz Zgoš. Za mlade kobile so prejeli gg To so in boljši, ker nimajo omike in ne večjih potreb, žalostne perspektive za nas katoliške 'Avstrijce! Pravijo, > Prvo državno darilo 50 kron Grilec iz Hraš » drugo da smo še v omiki in razvoju gospodarstva še precej darilo 40 kron J. Babič iz Brezja, tretje darilo 30 kron zaostali, in da tudi avstrijski Nemci nimajo dosti čez ono, kar od bogatejšega strijca v rajhu dobijo. Pa v nekaterih Dolar iz Vrbe, četrto darilo 20 kron Fr. Kosel iz Smokuč. krajih so naši Nemci le boljši gospodarji, kakor mi Slo vam, razven Čehov. Srebrne svetinje so dobili gg: J. Zupan iz No Morda so se bogatejši naši Nemci menja, J. Rogač iz Gornje Lipnice, M. Ž vab iz Le že naveličali plačevati za pasivne Slovane. bolj sitno pence ) Rozman iz Bitna in Zupan s Savice. in žalostno pa bo, če mi Slovani ne bomo kaj druzega Za dve in enoletna žrebeta so dobili gg.: Prvo državno v ta boj postaviti zamogli, kakor anafalbetno bosonožno darilo 20 kron M. Ar h iz Godešiča, drugo državno da- Ijudstvo. Slovanov nas je 18 milijonov, to je že res, ali rilo 20 kron M. Ambrožič iz Mojstrane. Srebrne sve /T I ScraD 368. Letnik LVIII. tinje so dobili gg • • Prež el j iz Polja, A. Rozman deček. Nežnočutna duša mlade gospe bila ranjena z Otoka, M. Švegel z Gorij in T. Slivnik iz Grada. Videla je neko tajno zvezo med starčevim gnjevom in Premovanje v Kranju se je vršilo 4. septembra. nesrečnim detetom. Polastila se je je osodna tajna sumnja 9 Pripeljali so 15 kobil z žrebeti, 11 mladih kobil in 12 l^atere vendar ni upala razodeti Steniu. žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti gg: Prvo Teden dnij je strastno negovala to nežno bitje, očesa državno darilo 70 kron J. Stare iz Spodnjega Bernika, ne od njega odvračaje svoje življenje mu vdihaje. Toda drugo darilo 40 kron S. Jereb iz Spodnjega Bernika, vse je bilo zastonj. Božna lica so pobledela, jasne oči so postale motne, ustnice, ki so se drugače vedno smehljale, nežno. tretje darilo 30 kron J. Primožič od Sv. Križa četrto darilo 30 kron J. M a r k u n iz Bašlja, peto darilo 20 kron so dobile resen izraz, in brez vseh okolnostij J. Prosen iz Cirčič, šesto darilo 20 kron K o dr an kakor če ptiček zaspiva, je ubogo dete umrlo. iz Stražišča. Srebrne svetinje sta dobila A. Kur al t iz Cerkelj in J. Gros iz Kovorja. Za mlade kobile gg. Prvo državno darilo 50 kron J. Čebašek iz Prebače Nežne in slabe Maud se je polastilo divje besnenje katerega so se prestrašili vsi okoli nje. Iz prsij se vega, drugo darilo 40 kron J. Cudermann iz Predoselj izvil krik ranjene levinje, kolnila zemlji. tretje darilo 30 kron J. Barle iz Naklega. Srebrni sve nebesom, klicala z groznim krikom svojega očeta tinji sta dobila gg.: V. Jenko z Jame ia J. Barle iz Gradca. Za dve in enoletna žrebeta so dobili gg državno darilo 20 kron Fr Stare z Brega 1 Prvo drugo je grozila valeč zadela. Potem je brez vsega prehoda padla v stanje melanholične potrtosti. nanj odgovornost za vso nesrečo, katera jo Cele 20 kron J. Barle iz Cerkelj. Srebrne svetinje so dobili tedne je ostajala kakor nema 9 imajoč oči gg Fr. Zevnik iz Mavčič 1 Fr Breš IZ Čirčič m Jos. Zevnik iz Praš. uprte v nedoločen kraj, brez solz, brez molitve. Stenio je ves obupan storil vse, da bi jo oprostil te smrtne Kamniku se Pripeljal' 10 žrebet. pobitosti. Govoril je ic nji, toda videti je bilo, kakor da vršilo premovanje 5. septembra, ga ona ne sliši. In njegov čarobni lok je zgubil vso moč. so kobil z žrebeti, 12 mladih kobil in Igral pred njo, toda ni se mu posrečilo, vzbuditi njeno Udeležba je bila slaba, ker se veliko nara- pozornost. ščaja proda. Ker konjerejci niso zadostili vsem pogojem niso bile vse premije razdeljene. Premije so dobili kobile gg.: Prvo državno darilo 70 kron J. Skok 9 Vsa se je izpremenila: lica so ji upadla, in oči se za s Pristave, drugo darilo 40 kron M. Mušič IZ tretje darilo 30 kron A. Črnivec iz Šinkovega 1 Trzina četrto udrle. Suh in neprestan kašelj ji je uničil pljuča. Stenio je v strahu poklical po vrsti najizbornejše zdravnike. Vsi ) so mu svetovali 1 da odpeljal Maud v Italijo. V prijaz darilo 30 kron J. Majhen iz Radomelj. Po 20 kron so dobili gg.: Fr. Kadunc iz Krašnje 1 Plahuta iz Lahovič, A. Krumpestar iz Zaloke. Za mlade kobile nejšem podnebju najde gotovo zdravje. Marackzy je z bolestjo vodil šest mesecev ljubljeno soprogo od mesta do mesta, gledaje jasno solnce, raz so dobili gg.: Prvo darilo 50 kron J. Skok s Pristave vse, kar I drugo darilo 40 kron F. S p en ga iz Bukovce, tretje da rilo po 30 kron Fr. Bohinec iz Zaloke. Srebrni sve tinji sta dobila gg.: Fr. V r h o v n i k iz Mengša in Slevec iz Preserja. Za eno- vite cvetke, vonljivi zrak in modre valove, — dela življenje prijetno. Maud vendar ni okrevala. Bolezen ki jo je mučila ) bila vkoreninjena v duši. Noben zdravnik na svetu je ni mogel ozdraviti. in dveletna žrebeta so Med tem so v isti meri, kakor so jo zapuščale dobili gg.: Prvo darilo 20 kron J. J a ž o v e c iz Volčjega fizične, rastle moralne moči. Kakor bi imela tajno vednost potoka 1 drugo darilo 20 kron Debevec iz Polja. o nevarnosti svojega stališča, se trudila, da 1 Sfebrne svetinje so dobili gg.: F. B r e g a n t iz Šinkovega turna, Pf Kržič iz Mengša, tolažila. Govorila zdaj zanimajoč se za vse t Stenia kar je . Golob iz Podgorja, M. Zmrzlikar iz Šinkovega turna in A. Vrhovnik iz Mengša. Kamnika se je komisija odpeljala na Vrhniko. da delal njen soprog, in posebno rada je snovala načrte za bodočnost. Ko je pa nastalo poletje, je pričela tožiti ne more v svojo domovino. rekala. . „Zdi se mi, da tam dobila takoj svoje moči nazaj Kako me tešil pogled na velika mo drikasta jezera, na sveže zelene gozde. Oh! Irsko! Tam je moja sestra! . . . Toda tam je tudi moj oče! tt Čelo je potemnelo, in rekla je s slabim glasom: B Tja se ne smem vrniti! On mi je tako ukazal!" Labudova pesem Novela. Spisal Georges Ohne t. (Dalje.) Potem z bolestnim prizvokom nadaljevala: D Kako bi bilo prijetno in dobro 9 če dihala ta domači vzduh! Ta me pozdravil! Oh, Stenio 1 če bi se pozdravila in tebe ne zapustila! Ce bi ostala še dolgo To je bila žareča žalost za Maud, toda kako majhna pri tebi! a V primeri s tem, kar pripravila usoda. Zvečer onega Toda čez zobe je kakor šepetaje pristavila: B Toda dne, ko je dobila pi^mo neodprto nazaj i obolel njen moj oče tega ne mara!" Letnik LVIIL Stran 369. Imevala takove tožbene napade, strastne in skoro krčevite. To je bilo njeno mlado 1 drugače močno telo 1 „Maud!^ sta kriknila ob jednem Daisy in Stenio. Ona se je vendar vzdignila in z mrzlično svitlimi ki se je upiralo pogubi. Toda zopet je dobivala duša očmi govorila v obupnem vznemirjenju: premoč in s časom imponovala s stoično vztrajnostjo. pa hotela vendar zopet videti morje, » To je on! To je njegova strogost, ki me Maud poplakuje bregove Anglije. Zdelo se > ki da bi bila tako usmrti! težko . Njegova jeza breme, ki je za me pre Moje srce bilo po nji uničeno bližje pogrešane domovine, letel ta vodni prostor, ki Njen pogled mogoče pre- milost! naj pride sem! Ko ga vsaj videla! jo ločil, in vzdihi ali pla- ide po ulici, tukaj mimo tega okna, kakor tujec Ah Naj Ga kanje bi mogoče doletavali na perutih vetra na očetovski bom vsaj videla, in to bode za me že polovico ozdrav dom . . . Ijenja! u To je vzrok, da sta prišla s Steniem v Dieppe. Po tem naporu padla znak ? zbledela 9 "telesa Maud ki > IV. ležala na veliki postelji, v kateri njenega bilo zdaj slabo kakor telo umira, in v naročju svoje sestre in soproga 1 kakor da obeh pre- dete ta 1 ni bilo strašeaih, je ostala v nezavesti, z groznim trudom iskajoč sape. Preteklo je nekoliko minut, polnih strahu. Eonečno skoro niti poznati. Njeni krasni plavi lasje so pobledeli kakor cvet, ki hoče usahniti; pod nežnimi obrvmi, ki so obrobljale njeno zopet oživela, in pritiskajoč svoje lice na lice Daisyno t je rekla z zelo slabim, onemoglim glasom: „Odpusti, ljubček, da ti napravljam gorje . . Marackzy je padel pri postelji na kolena, in sklo nivši vroče čelo na roko bolnice, zaklical: belo čelo, je. potemnel lesk njenih modrih očij. V njenem pogledu je bila strašna resignacija ubogega bitja, ki čuti da se bliža smrti, in se ne more braniti. Dvoje rudečih prog je zaznamovalo njena lica, in roke so postale skoro nič nisi tožila, ti se tedaj še izgovarjaš? D Draga mučenica, ki si se že, toliko mučila in še prosvitne. kdo kaj kriv, žalibože, sem to jaz sam! če Jaz je tukaj ki sem Skozi odprto okno je vel čisti vzduh, in so se kradli stopil na pot tvojega življenja, da bi je uničil . . . Nisi — to sem jaz solnčni žarki. Toda bolnica si je vendar težko oddiho katerega tvoj oče zavrača in kaznuje I vala, in zdaj in zdaj jo le mučil kašelj. Sestra Daisy Oh! draga Maud > dal svoje življenje 1 da pre položila glavo na vzglavje in tiho plakala. Stenio stoječ skrbel trenotek radosti Kaj pri postelji gledal s temnim obrazom na obe ženski, želiš? Govori, bil srečen 1 če koji je naenkrat zadela taka žalost. Maud nekaj časa molčala J hočeš od mene, kaj si ustregel." kakor da razmišlja 1 Daisy, sveža, močna in vabljiva, je bila živa slika kaj naj odgovori, potem je rekla 's tako slabim glasom svoje sestre pri dvajsetih letih. In z bolestnim srcem pomislil Marackzy: „Jaz sem oni, ki sem napravil iz tega ljubkega in srečnega deteta dvora bednega in uničenega, ki počasi umira pred mojimi očmi. Jaz sem pro-vzročitelj njene nesreče. Ona kaj sem ji dal jaz zato? . . . k ploskanju. Ah ! ko bi bilo ostalo najino dete pri življenju! da je bolj uganil kakor slišal njene besede! D Preje 1 kakor umrem rada videla svojega očeta!" prebledel. Ponudil je Maudi svoje živ za me vse zapustila, in Prazno slavo v minljivem Marackzy Ijenje. Zdelo se mu je, da je zahtevala od njega s tem še več. Vendar se ni obotavljal in rekel je s precej odločnim glasom: Ono bi bilo posušilo vse solze, njegove oči bile pro n Dobro! če dosežem pri njem, da pojde sem ) vzročile pozabljenje na to nebo njene domovine, njegovo vidiš!" Potem se je obrnil k svoji svakinji rekoč: » ga Ljuba polnolično in rožnato telesce bilo nadomestovalo celo Daisy, pozno je, treba se je vrniti k markyzu de Mel rodbino . . , bila prokleta Vendar, kaj se hoče najina ljubezen je angeljček je odletel, in zdaj 1 gle| ) kako livan. Ne zakrivajte pred njim ničesar, kar se je tu zgo- « dilo, in vprašajte ga, če mi hoče izkazati to čast, da me hiti njegova mati za njim!" zasliši. Dasi mora biti to svidenje zanj tako mučno Slavni umetnik sklonil glavo, in gorke solze so mu kapale po bledih licih. kakor za me bolestno, mislim da in ga ne odreče. spozna za potrebno B Stenio, zakaj stojite tako na strani ? Pojdite sem! n Zgodi se, kakor želite tt ) rekla devojka Toda vi plakate! Kaj vam je? u In objemši naposled svojo sestro z obema rokama ) » Nič, draga moja nič. sem le ginjen, da vidim odšla, spremljana od Marackzya. (Dalje sledi). vašo sestro pri vas tt 0 To je velika radost, Stenio, in vi ste mi jo pre skrbeli tukaj, a 1 rekla Maud s smehljajem. „Kar je Daisy se mi zdi, da mi je mnog^ boljše Ah 1 če jo mogla obdržati nekaj časa pri sebi, ona bi mi vrnila zdravje in življenje Vendar ne videla rada samo Osebne vesti. Oivetoiški kandidat v Ljubljani nje a dr. Albin K a p a s Neka čudna senca jo je preletela po licih n Ah! če bi bil oče pri volji, meni odpustiti! a gosp. naseli v Ljubljani, gosp. Leopold K o p r i v n i k deželni vladi v Ljubljani napravil odvetniški izpit in se Gimnazijski profesor v Novem mestu šel v pokoj Inžener prt" gosp Karol Grünhut je poklican stran Letnik LVIIl na službovanje v ministrstvo. Premeščeni so bili davčni uradniki gg. kontrolor Ivan Jereb iz Novega mesta v Žu- redi v nedeljo dne 23 žemberk, kontrolor Alojzij Mušič iz Trebnjega v Novo mesto, pristav Albert Rooss iz Novega mesta v Kostanjevico, Klub slovenskih biciklistov » Ljubljana it pri t. m. šesto narodno dirko v Ljublj Državnozborske volitve kon- vršile: iz pete kurij trolor Alojzij Strmole iz Žužemberka v Trebnje in pristav dne 18 decembra dne 12 Kranjskem se bodo decembra Ivan Perhavc iz Kostanjevice v Novo mesto. Cerkvene vesti. Župnikom v Kranju imenovani veleposestv dne iz mest in trgov dne januvarja. kmetskih občin januvarja in iz Prešernova slavnost v Kranju gosp.- Anton Koblar je imenovan dekanom in knezoškofijskim minoli teden, se je obnesla jako svetnikom. Topli Reber. čast. gosp Josip Erker je dobil strici gosp. Lovro Tič. Umrl je ekspozit v Harijah pri Ilirski župnijo se je vršila občno zadovoljnost. Bi- Poroke. Mestni inžener v Ljubljani, gosp Alojzij Ciuha, se je poročil z gdč. Karlo Fischer j evo iz Ljub- ljane. Sodni kanclist v Mokronogu, gosp. Anton Goslar paralelke Ljubljansko mestno davkarijo prevzame z novim letom erar v lastno upravo, s čimur se prihrani mestni občini jako mnogo stroškov. Gimnazija v Kranju. Ministrstvo je dovolilo, da se na gimnaziji v Kranju na vseh petih razredih otvorijo se je poročil z gdč. Justino Vugo iz Gorice. Čestitamo! in Jožefa Fakin. Zlato poroko sta v Trojanah praznovala Oba sta skupaj stara 145. let in Gotard imata za letošnje šolsko leto dovolil 18tim otrok, 15 vnukov 2 pravnuka. sedež Nevarno zbolel je kanonik gosp. dr. Fr. Lampe urednik „Dom in Sveta". 1 4 Slovenska umetniška razstava. Slovensko umet niško delovanje je še v povojih »Radogoj« j vseučiliščnikom podpore v skupnem znesku 3750 Jugoslovanska socialna demokracija svoje organizacije prenesla provizorično iz Ljubljane v Trst; Volilno gibanje na Kranjskem. Izviševalni odbor narodne napredne stranke centralen volilni odbor. tem ko smo dogovorno z zaupniki sestavil bo vodil volitve. Dosedanj ništva in pripovedništva v razmeroma kratkem času dosegli ljubljanski polju pes- mesta ljubljanskega je odklonil zopetno kandidaturo jako lepe uspehe, se obrazilne umetnosti v nas niso mogle odločil se ponudil gosp. dr. Tavčarj poslanec Mandat pa se še ni razviti, največ vsled tega ker tisti nadarj mladeniči, ki ker so se oglasili zaupniki iz raznih drugih državno imajo smisel za umetnost, nimajo prilike, si pridobiti toliko kandidiral zborskih okrajev ter izrekli željo naj dr. Tavčar tam umetniške izobrazbe, da bi spoznal Slovenskem nimamo niti poklic. Saj na celem najskromnejše galerij bitna istina, da ima vsak florentinski težak več nepo-smisla za lepe umetnosti in boljši ukus, kakor marsikak slovenski izobraženec. Poglejmo v naše salone in poglejmo v naše cerkve ■ Vipavski občinski odbor se je te dni konstitu-iral in je izvolil županom trga vipavskega gosp. Antona Hro • vati na ml, sina prejšnega zaslužnega in krivično zelo preganjanega župana, za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni tam vidimo, da smo v umetniškem Ivan Lekan st. Jos. Žvokelj, Ivan zaostali. Navzlic temu in navzlic vsem velikanskim težavam oziru kulturno jako jančič in Štefan Rehar. Mesesnel, Ivan Fer- se je v zadnjih dvajsetih letih pojavila v nas prav lepa vrsta oddajal bike plemenjake in Kranjski deželni odbor bo meseca oktobra t. 1. slikarj kiparjev. Širši krogi, o tem niso ničesar slutili in sicer v prvi vrsti občinam, v ko se je pivič glas, da namerava slovensko umetniško drugi pa zasebnim živinorejcem. Prošnje je vložiti do 6. oktobra društvo t. zanega mu bika. prirediti v Ljubljani umetniško razstavo, katere naj ložiti 20 K, katere se vdeležili samo slovenski umetniki, se je vse smejalo. Nihče ni hotel verjeti, da bi bilo to mogoče. Toda umetniško društvo se ni dalo vstrašiti in doseglo je popoln, uspeh. Minolo na prav slovesen način. Pri otvoritvi Franke, dvorni svetnik Schaffgotsch, župan Hribar in dež. glavar Detela. Razstavljenih je 157 umetniških proizvodov stavi priobčimo prihodnjič strokovnjaško oceno. Slovensko umetniško društvo je imelo minolo pri deželnem odboru v Ljubljani. Vsaki prošnji je pri- zapadejo. Če prosilec ne prevzame odka soboto se je otvorila I. slovenska umetniška razstava in so govorili ces. svetnik — Predavanje. Naš rojak gosp. Egon M o sehe priredi jutri v soboto zvečer v „Tonhalle"^ predavanja o svojih doživljajih v južni Afriki. _ * Bohinjska železnica. Za bohinjsko črto se boda raz- pričela v kratkem pripravljalna dela Vodil jih nadkomisar državnih železnic gosp, Frisch. Uradni imel na Jesenicah. bo stavbeni sedež bo soboto Cerkvena svoj drugi občni zbor Društvo pesmarica zložil in sestavil Danilo razvilo živahno delavnost, katere najlepši sad je tisti ' --- ---------'W^WÄ ÄÄ w AWM^ Mšl\JMilM lU OVQUUVJI J-ZdlillU Že v prvem letu Fajgelj, založil dr. Fr. Sedej, je ravnokar izšla v knjigarnah dan otvorjena prva slovenska umetniška razstava. Društvo je lani Schwentner v Ljublj Gašper Likar v Gorici in sicer štelo 117 Ho! izvoljen svetnik k o pi č 48 članov in imelo v dveh izdajah, ena za organiste, druga dvoglasna za učence gld. 9IV2 kr 160 gld. 501/2 kr. dohodkov in ljudskih šol. Partitura za organiste stane 1 K 20 vin., dvo stroškov. Občni zbor častnim članom umetniškega društva izvolil gosp odbor so bili Ces svetnik Duff . M Franke predsednikom, stavbeni cerkv glasna izdaja za učence pa 40 vin. Ta pesmarica obsega mno gobrojne pesmi, kakor: Mašne, obhajilne, Marijine, pesmi za m Dev podpredsednikom, Fr. Gerbič, za odbornike, namestnikoma pa I. G r o h leto in druge Mi to pesmarico, zlasti organistom m jutr Slovensko gledališče. Letošnja sezona se otvori v soboto z opero „A id o" na deželi, pra/ toplo priporočamo Semnji za sadje obrtniška zbornica naznanja trgovski Ljubljani, da priredi mestna občina v Gradcu dne 4., 5. in vina. Graška trgovska m obrtniški zbornici v Mestna godba ljubljanska je ustanovlj oktobra in 10 in novembra t stopi prvič dne 2. oktobra. Čes na- in vma. Blag semnje za sadj je vsaj en dan pred otvoritvijo poslati na toliko modrih glav ni moglo semenj. Dopise je poslati mestnemu svetu (uradni oddelek IV.) doseči, to so zdaj ustvarili nekaferi gospodje samo, ker so v Gradcu imeli pogum in vstrajnost. Odvetniška zbornica za Kranjsko občnem zboru minolo soboto izvolila v odbor kjer je dobiti tudi vspored. C. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaju dr. Mund in dr. Tavčarja kot člana ter dr. Treota kot namestnika na svojem naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljublj da se po dvamesečnem prestanku zopet prično na Dunaju mojstrski m disciplinam dr. Triller J a m š e k ter dr svet so bili izvoljeni dr Š tem p ih strokovni tečaji za čevlj krojače, stavbene mizarje in tesarje (ta na mesto dr. Sušteršiča) kot člana in dr. ženih, da pripominja pa, da je za krojaške tečaje že toliko prošenj vlo gula kot namestnika se na prosilce, kateri bi šele sedaj prošnje vložili ne moglo pred letom 1902 ozirati. Za druge tečaje pa za I Letnik LVIIL Stran 37L prihodnje leto še niso oddana mesta Tudi ključavničarskih mojstrov in pomočnikov se Se večje število sprejme. Celjska „Domovina" je bila minoli teden obsoj Utopljenko so našli dne 17 ino v Ižci. Pri utopljenki so : globe zaradi dopisa, v katerem je po ljudskih go- ime Alojzije Kozlevčar iz Stoi na 220 voricah poročala, kako'^ je lovec Šegula ustrelil kmeta Fleguša pod Ljublj izdane od županstva v t. m pri črni vasi poselske buk Vidu pri Zatičini in glaseče se na pri Ptuj vlaka padel je v ponedeljek v bližini Barkovelj bila j.Südsteirische Post" žaljenja župana slovenjebistriškega. dobil jeden tedenski s postom poostreni zapor dni obsoj radi pri Trstu 401etni sprevodnik Zec II rtnonevarno poškodoval Ni odgovorni urednik Mačku Ogenj. Na Praprotni polici je gorelo pri Antonu Škod a znaša 2300 gld Požar v Trstu. Te dni prepovedana Slavnost nemških kolesarjev v Celju ni bila mlin Economo. 500 delavcev je zdaj brez kruha v Trstu zgorel parni Žup Stieger in okraj oblast o tej priliki nista bila tako skrupolezna se nista bala za duševno rav- notežje slovenskega prebivalstva, kakor tedaj IV. Dvakrat morilec Ivan Tomažič ko so Slovenci obsoj letom, m na ker je bil pred umoril svojega strica iz Nove vasi v Istri hoteli prirediti sokolsko slavnost. No, saj se poznamo že davno ! Koprii je dobil tovariša Jeronima olesarska nemška slavnost se je višila in celjsko mesto glavna priča proti njemu Tomažič smrt, a potem pomiloščen na 20 let. V ječi v je osrečilo okolu 80 ptujskih kolesarj šeno z frankfurtaricami, katere vzgledu tržaškega magistrata - Bv. Mesto mestni urad je bilo okra- Jeronima umoril v ječi Zato je bil pri prvi obravnavi porabil neko priliko in po lepem bil zdaj zopet obsojen na smrt delil gratis in franko. Tudi Ijici nevaren tat Milečki Pobegnil je iz zapora okrajnega sodišča v Radov raz državnih zavodov t. j. z gimnazijske pripravnice so vi- sele frankfurtarice in istotako z magistrata zastave odstranil, najbrže na prijazen opomin je pa kasnej od zgoraj. Reka v nevarnosti Dne 14 t m zvečer v rafineriji petroleja na Reki nastal požar. Škode je 100.000 kron Sicer je pa vsa kolesarska slavnost izpala precej klaverno in Nevarnost je bila velikanska za celo mesto zaspano. Le zvečer dne Wacht am Rhein ki t. m jo za se je čulo rjovenje zloglasne peli kolesarji pred hišo župana primerila a delavci v tovarni so s hvalevredno neustrašenostjo storili vse, da se ni Stiegerja ter potem po stari navadi hajlali; sicer pa ni čuti ečj eksploz mnogih „heul"-klicev Tudi n Narodnemu domu Internat za deklice. V Zagrebu so te dni otvorili prizanašali. Običajnega izzivanja ni bilo Ljubljančanj so to pot internat za deklice, dekliški licej. Slovesno blagoslovlj je so fee kljub prepovedi okrajnega glavarstva vozarili po okolici izvršil škof dr. Krapac in so se tega slovesnega čina udele žili Zakaj neki ni lice mesta, da dostojanstveniki gosp. okrajni gla poslal čete žandarmov na odličnjaki. Protektorica internatu godi vsikdar, kadar imajo Slovenci se ne kršila njegova prepoved, kakor se to goslovlj banica grofinja Margit Khuen-Hedervary. Po dovršenem bla kako slavnost? Da. da je škof dr. Krapac povdarjal da je ta internat dvojn mera je zelo pri ljublj moda na c. kr. oblastvih delo pietete: trajen spomenik pokojni cesarici Elizabeti. Internat vršile: dne 10 Državnozborske volitve na Koroškem se bodo v peti kuriji dne 5. januvarja m januvarja, obrtni zbornici v mestih dne 12 15. januvarja. dne 14. januvarja in v veleposest v kmetskih občinah januvarja, v trgovski ^u dne vir znanja in resnice v blagor internatu je sedaj 20 učenk, Državnozborske volitve na Primorskem bode vir krščanskih čednosti, in slavo hrvatskega naroda, osem njih brezplačno, druge so plačujoče. Nekdanji nadporočnik na sumu, da je roparski morilec. Sedaj se vrši živahno dopisovanje med avstrijskimi in ogrskimi oblastmi radi neke senzacijonelne kriminalne afere. bodo vršile na Goriškem in v 1st . januvarja, iz kmetskih občin dne iz pete kurij se dne Grross-Enzlersdorfu so aretirali riha Kastnerj ki bivšega nadporočnik bil odpuščen iz službe radi januvarja, iz mest in Zadnje čase je bil diurnist na budimpeštanakem i Eme dolgov kazenskem trgov dne 11. januvarja, iz trgovskih zbornic dne 12. janu- sodišču. Dunajsko redarstveno ravnateljstvo pa je naznanilo v varja in iz veleposest volila peta kurij dne 14 januvarja. V Trst dne januvar a mesto dne 11 bo in Budimpešt da 13. januvarja in trgovska zbornica dne 1 januvarja. Kje še Kastner obdolžen dveh roparskih umorov na čegavo škodo da je izvršil ta dva zločina, o tem prišlo nič v javnost. Kastner je bil proti koncu meseca »Od zrna do zrna pogača«. Ako se vsak dan odšel na dopust in od takrat se ni povrnil več v službo nekaj malega prihrani, se nabere kmalu precejšen znesek zlasti pri gospodinjstvu prav dobro pride. Tak prihranj ki Krvava sultanova slavnost v Serajevem V znesek se doseže s tem, ako se uporablj za akdanj kavo pol bobove in pol Kathreiner-Kneippove sJadne kave, kar se slovesen način predvečer sultanovega jubileja so hoteli mohamedanski prebivalci bosenske stolice proslaviti turškega cesarja na poseben godi že v stotisočerih družinah. Na ta način dobi kava lepo, raznobojnimi svetilkami in lampijončki okusno barvo, posebno dober okus, in objednem je tudi zdravju so se pripravile na veliko razsvetlj koristna. Povsod. V predvečer so bile vse džamije okrašene z A tudi privatne hiše Zlasti lepe so bile uspeh boljši vselej okus bobove kave. nikoli na vago in zavitkih. se je ta kava upeljala, je dosegla naj- ulice Sarači, Bazrdjany in Baš Čaršija, kjer so bile videti jo pijo vedno- bolj radi. Porablj Kathreiner-Kneipp Dobi naj se sladna kava ovenčane podobe sultana in napisi Okoli ima sama tudi hoditi policisti od hiše do hiše ter sporočali da se povsod, a prodajati se ne sme razsvetljavati na slavo sultanu. Mohamedanci le pristna ure so začeli prepovedano so odgovorili v znanih Kathreinerjevih da jim ne sme nihče prepovedati proslavljati svojega suverena novitelj Umrl in Umrli. Umrl je v Celovcu gosp. J. Jergič, častni član ljubljanskega gasilnega društva usta in glavarja svoje cerkve. Prepovedi ni poslušal nihče črez v Ljublj črkostavec v m P ! gospod Ivan Marink pol ure je bil razsvetljen ves mohamedanski oddelek mesta. Policijsti pa so začeli ugašati sveče in lampijončke, jih jemali doli in jih razbijali. Mohamedanci so glasno mrmrali. Kmalu Umor. Dne 15. t m so našli so se zbrali na Baš čai v pred Imaretom ter napadli policijo občini Draga Policijski stražmojster je bil težko ranjen in prenešen v bol blizu vasi Lazeč s smrečjem in steljo pokrito truplo neke nišnico. Ostali policisti so morali bežati ženske. Na vratu je imela veliko rano. Dognalo se je, da je policija ognjegasce. Ognjegasci Nato poklical so umorjena ženska 221etna hči Petra Modica sestnika v Dragi. Pogrešali so trgovca že tri tedne in. po- začeli brizgati na razsvetlj prišli z brizgalnicami ter Umor se luči To okna in povsod izvršil koncem avgusta, v času, ko so bile okrog Cerknice vojaške vaje. razkačilo Mohamedance so bile hujše. Naskočili so ga- Na silce in v desetih minutah so bile razbite vse brizgalnice povelje vlade je tedaj prihitelo troje kompanij vojakov njimi rr'^ r . K-- Stran 372. I Letnik LVIIL \ pa je prišla tudi policija in oddelek orožniStva. Vojaki cisti in orožniki so naskočili narod z bodali Mnogo polije bilo ranjenih, vojaki so pa šli preko njih. Kon5no je bilo ljudst Tržne cene. v Ljubljani dne 21. septembra 1900. Pšenica K 8. razgnano in ulice zaprte Seveda je mohamedansko ljudstvo rž K 6.80 h, ječmen oves K 6.20 ajda K sila razburjeno, zato se je bati v Serajevem in drugod novih nemirov. Nadalje se poroča, da so iz cele Bosne in Hercegovine prišle sultanu v Carigrad čestitat posebne deputacije. Ta nastop bosenskih Mohamedancev je tembolj razjezil vlado da za tem tiči vse kaj druzega nego upaliti proso 11. turS^ica 7.20 leča hM Vse cene veljajo za 50 kilogramov. m I ker se sluti pa častenje sultana, namreč namen izve^tnih krogov na vsem Balkanu nov požar K procesu Brescija. Kakor javljajo iz Eima, je morilec kralja italijanskega rekuriral na najvišje kasacijsko razpravljajo o tem procesu in sodišče. Eazni londonski listi so tega mnenja, da je kazen nezadostna. „Daily Express interesu humanitete bilo ako Italij pise: in druge dežele kjer je smrtna kazen odpravljena, isto zopet uvele vsaj zoper morilce kraljev. Življenje kralja je predmet narodnega interesa. grozno lahko umoriti kralja in slabotne nravi so Dandanes izpostavljene skušnj da izvrše tak zločin »Junaštvo laških generalov«. Piše se: Te dni ste poročali o neki zastareli, a vendar zanimivi stvari. Menda CO bo tudi sledeča dogodbica zanimala čitatelje. Evo torej Na večer umora laškega kralja v Monzi sedel je jeden ge neral v kočiji na desni strani kralja, drugi general pa spredaj Dva služabnika sta stala na kočiji za kraljem Kočij se je je bil kralj navzoč, kar je ni imel druzega namena, odpeljala oi slavnosti, nastal pred vozom neki pretep nego ustaviti kočijo in dati morilcu Bresciju priliko, da ložje nič da zadene v postavlj si cilj. In Bresci je zadel dobro zamorejo osebe vsakega stanu na manj nego tri kroglje spustil je na kralja. Ako pomislimo, vender mine nekoliko trenutkov, predno oddamo iz samokresa drugi strel, in za drugim zopet nekaj, predno oddamo tretji strel, prihaja nam na misel nehote vprašanje, kaj sta vender delala oba generala, da je morilec imel toliko časa, da vsakem zgube kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwlg Oesterreicher zamogel oddati tri strele, ne da bi ga motil vsaj jeden onih | Deutsche Gasse 8 Budapest. dveh generalov?! Ako premišljujemo to, prihaja nam nehote na misel, da sta padla v nezavest, ko sta slišala prvi strel, ali sta popolnoma izgubila glavo ali pa sta zbežala, kakor imajo že navado. Ees je, da človek izgubi hladnokrvnost, ako se nenadoma zasliši v bližini strel; a to traja le trenutek in v najmanjšem trenotku je pravi mož zopet na svojem mestu laška generala kaj takega nista dokazala, ona generala, sta prisegla, tudi umreti za svojega kralja; pač pa sta dala klasično pričo o laški strahopetnosti. Ees, lepo ulogo napraviti SI vsakdo doma sam brez vsake sta igrala! In da sta še lepše popolnila to ulogo, ponudila priprave in težave najfineje likerje po fran se jima je zopet prilika na porotni razpravi proti Bresciju v Milanu, kjer jeden izmed generalov ni bil zaslišan niti kakor coskem zistemu s pomočjo ekstraktov f ki priča. Po mojem slabem umu si mislim niso zaslišali da ga ker ali slišal Ees ne mogel priseči da bil vsled tega kaj videl junaško se vedel! Drugi general pa je stanejo za napraviti po 5 litrOY likerjev: TropinoYec 5 Absinc, Vermut, Ruski pelinoTec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; izpovedal tudi v Milanu na oni razpravi da slišal kralj reči: slišal n Ni nič Druzega torej tudi ta general ni videl, in SliYoyec liker po 9 9 85 CešnjeTCC, Alaš, Alpski kr. in nego tolažilne besede smrtno ranjenega kralj so vam junaki dvatisočletne kulture Samo i! Taki tolažilne besede tinec čuj taka ušesa. In s takimi generali so naši hrabri slo- 95 5 kr. Chartreuse Razpošiljam 5 Konjak, Benedik Pilzenski liker po proti predplačilu v vanski junaki v zvezi, s takimi junaki se morali even- tuelno boriti naši sinovi?! Upajmo, da pridejo tudi pri nas do spoznanja, da s takimi ljudmi ni vredno „kaše pihati u znamkah ali poštno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr, več. Vsaki pošiljatvi pri- denem navodilo, kako se napravi liker. Pre- 9 prodajalcem 7 če naročijo več blaga mnogo Loterijske srečke cenej e (11 25) V Brnu dne 19. septembra t. 77 > 60, 22, 50, 26. Na Dunaji dne 15. septembra t. L: 25, 51, V Gradci dne 15. septembra 36, , 76, 25, 74, 40. Anton Rukavina Trst. Via Belvedere 23. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki