Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 18. Jordan in pridiga ob njegovem bregu; Jeriho; vrnitev v Jeruzalem. «Hajd k Jordanu!» Razveselili smo se vsi, ko je naS voditelj tako zaklical, ker ob mrtvem morju je silno žalostno in strašno. Tudi neverni popotniki, ki prihajajo iz celega sveta obiskat mrtvo morje, se prepri6ajo, da je to celo posebno 6udno jezero, kakršnega ni kje drugje na zemlji. Leta 1848. je bil prišel iz Amerike cel komisijon preiskavat mrtvo morje in reko Jordan in njihov na6elnik Linh je zapisal ob koncu svoje učene razprave to-le: »Neverni in polni dvomov smo prišli tu sem; ko smo pa 22 dni marljivo in strogo vse preiskovali, smo spoznali in soglasno sklenili, da se svetopisemsko poročilo v 1. Mojz. knjigi o poginu mest, ki so nekdaj stala na planjavi Sidim, celo strinja z dejansko resnico.» Mrtvo morje je in ostane neizbrisljiv spomenik, da je Bog pravi6en, pa tudi strog in strašen sodnik. Od severne strani mrtvega morja do Jordanovega brega, kjer je sv. Janez Krstnik krš6eval, vozili smo se še dobro uro po peš6enem puš6avinem tlaku, in sieer najprej nazaj proti Jerihi, potem šele krene pot proti vshodu. Pozdravljam te sr6no Jordan, sveta reka, ki si posve6ena po krstu Najsvetejšega; želim se tudi jaz poškropiti s tvojo vodo, ki je kropila in mo6ila telo Naj6istejšega! — Jordan je edina ve6a palestinska reka, ki nikdar ne usahne; struge vseh drugih rek in potokov so namre6 ve6 ko pol leta prazne in suhe; na pr. v cedronskem potoku ni bilo ob 6asu našega bivanja v Jeruzalemu ne kapljice vode. Jordan izvira na visoki gori Hermon, raz katero naglo dirja v dolino; te6e skoz blatno Meromsko jezero in se umije v iezeru Genezareškem. Njegova struga razdeli po dolgem vso judovsko deželo v dva dela, ki sta med seboj zelo razli6na; zelenje in življenje nahaja se le tam, do koder Jordan zemljo namaka in zato je videti z vrha kake bližnje gore, kakor bi bila ob Jordanovem bregu nasajena dva gosta drevoreda ali kakor bi ga spremljala dolga procesija z zelenimi vejami v rokah. Da, mirno in veli6ast.no te6e sveta reka po lepi Jordanski dolini; toda nazadnje jo 6aka žalostna usoda, smrt — v mrtvem morju; sicer pa Jordan ne premine celo, ampak le to se pogrezne, kar je v njem zgolj tvarnega in težkega, drugo pa spuhti proti nebesom v slavo Stvar- niku in Odrešeniku! — Je-li Jordan lepa in velika reka? Voda je redko kedaj 6ista, ker priteka s snežnikov in je v strugi vedno dovolj blata. Mene je Jordan spominial na kalno Voglajno pri Celju in pa tudi na Pesnico,'ki te6e ob vznožju slovenskih goric, samo da je precej širši in ima na nekaterih krajih po ve6 strug. Hiše ali vasi ni bilo videti v celem okraiu in tudi ne visokih dreves, nego le vrbinje in grmovje, v katerem žvrgolijo razno barvane ptice pevke, a kjer se tudi skriva krvolo6ni leopard in šakal in druga zverina. Kopati se v Jordanu je precej nevarno, ker 6lovek lahko zabrede v blato in obtiči v njem; pa vsi tisti, ki so se bili kopali v mrtvem morju, morali so si zdaj v Jordanu umiti svojo olinato in slano kožo. Pa najbolj pomenljivo za nas romarje Je bilo to, da srao se tu ob Jordanskem bregu, kjer |e bil krš6en Kristus, «Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta,» udeležili daritve svete maše; šotor so namre6 hitro postavili in pod njem pripravili prenesljiv oltar. Tudi pridigo smo poslušali, na istem kraju, kjer je sv. Janez Krstnik ljudem oznanjal pokoro; nisem mislil te pridige tukaj objaviti, toda 1. ker se je ta vršila na tako znamenitem kraju in 2. ker jo je govoril tisti nemSki Čeh, kateremu smo se že parkrat smejali radi njegove nerodnosti v drugih re6eh, zato Vam le podam v nastopnih odstavkih govor profesorja Placida Rota iz reda sv. Norberta: Nedavno smo bili pri mogo6nem Nilu, ki je pravi vir zemeljskega blagoslova za egiptovsko deželo. Ko se je pa pred ve6 tiso6 leti ošabni Farao drzno uprl božjemu povelju, da mora spustiti izraelsko ljudstvo, ki Je milo stokalo pod neznosnim egiptovskim jarmom, se je spremenila ta velereka na 6uden na6in v kri — za kazen prevelike Faraonove trdovratnosti. Zrli smo v duhu tudi ono usodepolno morje, 6igar valovje se je na božji ukaz razdelilo, da je moglo izraelsko ljudstvo iti po suhem skoz morsko globo6ino. Toda kakor Je Bog z velikim 6udežem omogo6il prehod Izraelcem skoz morje, tako je s hudo kaznijo kaznoval Faraona in Egipčane, ko so z veliko vojsko drli za Izraelom. Zakaj «ko je Mojzes stegnil roko proti morju, se je vrnilo ob prvem svitu na prejšnje mesto: nad beže6e Egipčane so pridrle vode in Gospod iih je potopil sredi valov.» Tudi danes stoiimo na pobrežju vodovja, ki je ravno tako pozoriš6e velikanskih, 6udapolnih dogodkov. Tudi Jordanovi valovi so se na povelje božje razdelili, da je moglo izraelsko ljudstvo iti po suhem v deželo, katero je Bog že njegovim očakom obljubil. Tudi v drugi knjigi kraljev beremo nekaj sli6nega. Prerok Elija je udaril s svojim plaš6em po valovih, ki so se takoj razdelili in tako je šel on in njegov spremljevavec in naslednik v preroški službi, Elizej, brez ovire 6rez Jordan. Da, nadnaravna dejstva ozna6ujejo že v predkrš6anski dobi to velepomembno reko sv. dežele; tu so se pa tudi vršili dogodki, ki morajo zdatno utrditi krš6ansko mišljenje in 6uvstvovanje. In res! Poro6ajo nam o niih evangeljski poro6evavci, sv. evangelisti. Sv. Matevž pripoveduje o tem v svojem 3. poglavju. Predo6uje nam sv. Janeza Krstnika, ono izvanredno prikazen, ki je takoreko6 mejnik med staro- in novo zakonskim božiim kraljestvom in katerega je že prerok Izaija oznanil kot glas vpijo6ega v puš6avi. Velike svetovne dogodke napovedujejo navadno zna6ilna znamenja in zgodovinskim, svetovnim osebam pripravljajo pot razli6ni predhodniki. Kako bi tedaj mogel biti brez napovednika, brez predhodnika On, ki je središ6e svetovne zgodovine, ki je žarno solnce na nadzemeljskem nebu? Ta znameniti zadnji prerok stare zaveze in predhodnik Zveli6arjev je ravno Janez Krstnik. Predno je Jezus, kateremu je pripravljal pot, nastopil javno med svetom, da u6i svoj božji nauk, se je podal Janez Krstnik v samotno puS6avo med Jeriho in Jordanom, oble6en v raševo obleko iz kameljih dlak. Njegova jed so pa bile kobilice in divji raed. Mogo6no je oznanjeval pokoro in mnogo jih je spreobrnil njegov klic: »Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo. Storite vreden sad pokore, ker sekira ie že nastavljena drevesom v korenine.* Tedaj je pa šel k njemu Jeruzalem in vsa Judeja in ves kraj ob Jordanu, in so bili krS6eni od njega v Jordanu in so se obtožili svojih grehov. Ta Janezov krst ni bil sicer zakrament, kakor je to Kristusov krst, katerega je postavil, 6igar milost je sad Kristusove smrti na križu, ni pa tudi samo zunanji, brezpomemben obred. V stari zavezi so namre6 razne telesne nepopolnosti storile 6loveka ne6istega, to je, doti6nik se ni smel udeleževati svetih obredov in daritev, ampak se je moral, 6e je hotel biti o6iš6en, umiti z vodo. Povod temu telesnemu o6iš6evanju je pa nagnjenje 6lovekovo do greha. Zato je telesno umivanje nekak simbol ali znak notranjega o6iž6evanja, namre6 naša duSa se očisti nesnage greha; zato beremo: in obtožili so se svojih grehov. Vsi, ki so se podali ven v puš6avo s sr6no željo zadobiti rair srca, so odkrili z obtožbo svojih grehov svojo 6loveško naravo, ob enem pa tudi želeli se udeležiti Kristusovega odrešenja. Kar Janezov krst samo predo6uje, to podeljuje Kristusov zakramentalni krst: nad- naravno dušno življenje in neizbrisljivo znamenje, ki stori 6loveka uda katoliške cerkve in dedi6a nebeškega kraljestva. Zato trdi Janez: «Jaz vas krš6ujem samo z besedo; pride pa za menoj, ki je močnejši, kakor jaz ; on vas bo krstil v svetem Duhu in v ognju.» Pa dozdaj še nisem omenil, zakaj smo se ravno tu ustavili, da poživimo svete ob6utke v svojih srcih. 0 blaženi trenotki so to za nas! Najveli6astnejši in znamenitejši dogodek, ki se je vršil ob Jordanu, nas sili, da se v ponižnosti klanjamo vsemogo6nosti božji. Stoteri in tiso6eri nam zavidajo neizre6eno sre6o, da moremo bivati tukaj, kjer je bil božji Zveli6ar krš6en od umrljivega zemljana. Štirideset dni se je pripravljal Jezus s postom v kvarantanski puš6avi na svoje javno vzvišeno delovanje, katero je hotel s svojim krstom takoreko6 posvetiti in mu zagotoviti ve6ji uspeh. Janez pa spozna v njem obljubljenega mesija in zato se brani podeliti krst Njemu, 6istemu in svetemu. Pa Jezus ga zavrne: «Pusti za zdaj, zakaj tako se spodobi spolniti vso pravico« in ne odneha od svoje zahteve. Kristus je dopolnil mozai6no postavo, ki je po svojih naredbah le pripravljala in predo6evala novozakonsko, Kristusovo dobo. Spolnjeval je natan6no starozakonsko postavo, opravljal dela pokore, 6esar mu ni bilo treba, ker je bil brez greha. Pa storil je to iz ljubezni do nas, da zadosti za naSe grehe. Celo njegovo življenje je bila zadovoljna pokora, ki je dosegla svoj vrhunec v njegovem bridkem trpljenju in sramotni smrti na križu. Da bi pa vsemu človeštvu, tako tistim, ki so bili navzo6i pri Kristovem krstu, kakor tudi vsem poznejšim rodovom, razpršil dvom o Jezusovem vzvišenem dostojanstvu in njegovi božji naravi, je ve6ni o6e sam razglasil na najslovesnejši način božje poslanstvo Kristusovo. Nebesa so se odprla — tako nam pripoveduje v priprostih besedah evangelist ta pre6uden dogodek — in sv. Duh se je prikazal nad Jezusom v podobi belega goloba. In glas se je slišal iz prejasnih nebesnih viso6in: «Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam dopadajenje!« Tako se je razodela pri tej slovesni priliki presveta Trojica v dokaz, da je Kristus pravi Bog. To se je zgodilo tukaj. Pa6 sveti strah nas mora navdati. Pa ne samo to. Po premišljevanju tega dogodka se ho6emo spodbujati k ljubezni do Boga in skrbeti za zveIi6anje svoje duše. Krst Boga-6loveka nas spominja na naS lastni krst. KrS6eni smo v imenu troedinega Boga. Ponovimo krstno obljubo! Obljubimo danes na tem svetem mestu, da hočemo trdno verovati, kar je Bog razodel, kar je Kristus učil, kar so apostoli oznanievali in kar nam naša mati sv. kat. cerkev zapoveduje verovati. Utrdimo svoje upanje v večno življenje, gojimo gore6o ljubezen Boga ljubiti 6rez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Sklenimo varovati se greha kot najve6jega zla na svetu. Potem se bodo tudi nam, ko se bomo Io6ili od tega sveta, odprla blažena nebesa, kjer bomo ve6no gledali Boga. Amen. Silna je bila vro6ina, ko smo se ob 10. uri predpoldne vra6ali od reke Jordan v «Hotel Jordan.» Popoldne je bil izlet na severno-zapadno stran pod goro Kvarantanijo k studencu, ki se imenuje Elizejev, v spomin tega starozakonskega preroka. Ta studen6nica namre6 nekdai ni bila dobra; ko pa je Ehzei nekaj soli vrgel v njo, postala je okusna in pitna in je Se dandanes najboljša v tistem okraju. Na gori Kvarantaniii je satan tretjikrat skušal Kristusa; zadaj za goro pa je tista puš6ava, v kateri se je postil Zveli6ar 40 dnij in 40 no6i. Pravijo, da je blizu tukaj stalo staro mesto Jeriho, kamor so bili Izraelci najprej prisli po svojem izhodu iz Egipta pod vodstvom Jozuejevim; a dandanes ni pravega sledu ve6 o starem mestu in tudi ne o palmah, od katerih je imelo svoj lep priimek <mesto palra.> Ravno tako je zginila z zemeljskega površja poznejša Jeriha, katero je Gospod popred včasi obiskal, na pr. takrat, ko je cestninarja Gaheja poklical z drevesa in mu naznanil: »Danes je zveli6anje došlo tej hiši.» — Zares, 6udno je in ve6krat tudi strašno, ko 6lovek vidi kako se svet spreminja; tudi tukaj so avstrijski romarji le v duhu gledali staroslavno mesto in njegovo lepoto, potem so se pa utrujeni vrnili v borno vas, v današnjo Er-Riho, kakor prebivavci imenujejo to svoje selo. Še enkrat morali smo tu preno6iti in se skoraj vso no6 vaditi v poterpežljivosti, ker vse drugo ne pomaga ni6 zoper razne tamošnje nadloge. Sicer smo pa bili v gostilnici dobro preskrbljeni in so nam pri mizi pridno stregli, samo 6rnikasti arabski strežniki so bili nekako 6udni in prenagli. Ko se je pri obedu neka grofica malo obotavljala vzeti od ponudene ji jedi, je to strežnika tako razvnelo, da ji je nevoljno rekel: «Ali vzemi hitro, ali pa re6i, da ne bom jedla!» Lahko si raislite, da grofici niso dopadale take šege v novodobni Jerihi, toda storiti ni mogla ničesar drugega, kakor to veliko neuljudnost kaznovati s hudim pogledom. Jaz sem pozneje to zadevo naznanil hišnemu gospodarju, ker me je bil sam vprašal, kako smo zadovoljni s postrežbo; a zdaj sem jaz prišel v zadrego, ker je bil potem strežnik hud na mene in se je hotel maš6evati. Moram re6i, da me je že bilo malo strah, ker sem vedel, da se vročekrvni Arabci hudo maš6ujejo ; poskusil sem ga pomiriti z denarjem in sem mu dal 1 frank (krono) in res sladko se je nasmehnil in mi vse odpustil ter mi je prav pridno donašal 6rne kave, ker je videl, da mi vsled mrzlice nobena jed ni diSala. — Omenil sem že nekje, da smo se tu v Jerihi pozno zve6er sešli z nekaterimi afrikanskimi Slovenci in Hrvati, ki so tudi romali po sv. deželi. Oh, to je bilo veselje, ki se je izražalo v navdušenih napitnicah in hrvatskih in slovenskih pesnih, ki so se najbrž prvokrat lepo in krepko razlegale po jordanski dolini. V sredo zjutraj odpeljali smo se nazaj v Jeruzalem po isti slabi cesti, po kateri smo bili sem prišli; tu se je prvokrat zgodilo, da je morala cela karavana 6akati na nekatere gosposke ženske, ki so predolgo spale. Med potom smo se zopet oglasili pri usmilienem Samarijanu v Han Hadruru. Ko smo videli, kako so naši jutrovski vozniki vodo vlačili iz vodnjaka, spominjali smo se egiptovskega Jožefa, katerega so njihovi bratje menda tudi na enak na6in potegnili iz suhega vodnjaka, da ga odvedejo mimo potujoči kupci in trgovci v daljne tuje kraje. Pa še nekaj drugega po6enjali so vozniki v svojih prostih urah; plesali so in popevali, pa seveda ne po našem načinu, ampak po turškem ali bolje po divjaškem; vsaj meni se niso jutrovci tako divji in besni zdeli, kakor pri tej svoji zabavi. Postavili so se v krog, vsi enakomerno posedali na zemljo in se naglo zopet vzdigali, pri tem se pa glasno smejali in krohotali in popevali. Njim samim je to noro kri6anje bolj dopadalo, kakor lepo vbrano petje nekaterih romarjev. Tudi v Kajri smo že bili spoznali, da se mi nikakor ne strinjamo s turškim okusom; vojaška godba }e tam celo jednoglasno in dolgo6asno svirala; Turki so to cviljenje silno hvalili, mi pa tega nismo mogli; vsak bera6 pač svojo mavho hvali. Bral sem nekje, da se je turškemu Sultanu, ko je bil na Dunaju, naša muzika takrat najboli dopadala, ko so se godci šele pripravljali in svoje instrumente poskušali ali ubirali; torej kar je temu lepo, je onemu smešno in Latinci imajo prav, ko trdijo, da se o okusu ne da prepirati. Še to bi me lehko kdo vprašal: Ali sem kaj seboj prinesel tistih slove6ih rož iz Jerihe? Ne; in sicer za to ne, ker tarn ne rastejo, ampak v celo drugih krajih in se tedaj po krivem imenujejo rože iz Jerihe.