6. številka Ljubljana, v soboto 9. jami var ja 1897. XXX. leto Izhaja v -,. k dan iu<m računa se po 10 kr. na metec, po 30 kr. za čitrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Štirih tepr-e petit-\rste po G kr., če se oznanilo jedeiikrat tuka, po 5 kr., (e se dvakrat, in po 4 kr., iV se trikrat ali večkrat tiska. I>opisl naj ae izvole d; ukiniti. — Rokopisi m* ne vračajo. — Uredništvo in upravmštvo je na Kongresnem trgu st. lii. Up ravnistvu nuj m- blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželno in okrajno šolsko nadzorstvo na Kranjskem. (Govor posl. dra. Ferjanoioa v drž. zboru dne 4 t. m. po stenograf, zapisniku ) Tisoka zbornica! Pravo naključje je, da imam takoj za zastopnikom celjskim besedo. Namenil sem ae govoriti na drugem mesta in to je dokaz, da preje nikakor nisem mislil odgovarjati njegovim izvajanjem glede celjske gimnazije, izvajanjem, katera je bilo pač pričakovati od njega. Vzlic temu naj se mi vender dovoli, z malo besedami omeniti ravnokar končanega govora gospoda celjskega zastopnika. Znaoo vam je, da je svoje predavanje z velikanskim vzletom zadel, z vzletom, kateri je jako mnogo obetal. Začel je tako, kakor bi nam hotel predočiti jugoslovansko vprašanje; toda v calem govoru nismo ču'i niti besedice o jugoslovanskem vprašanji, o katerem je samo omenil, da se ne sme samo postraosko obdelovati, kar je tudi prav naše, Jugoslovanov mnenje. Po tem zgrešenem vzletu v višave padel je pač v ono kotlino, po kateri se je kota! s svojimi nemškimi tovariši. Omenil je, da se bode konsekventno glasovalo proti celjski postavki ; odgovarjam mu na to lahko takoj, da bodemo tudi mi, kateri se poganjamo za to postavko, v prihodnjo molčali in za njo samo glasovali, ker smo o tej postavki že pač dovolj razpravljali in se nam zdi popolnoma rešena. Sploh pa je gospod predgovornik s svojim govorom dokazal, da celjsko vprašanje temeljito propada. Dokazal je, da na tej stvari ni nikako novosti več, katera bi zatimala; vsa njegova izvajanja so nekak tuberek iz stenogrt.fi^nih zapisnikov, in kadar pridemo do paberkov, tedaj smo že s stvarjo pri koncu. Tudi bi ne bilo d^bro, resno pečati se z njegovim govorem, kajti odgovarjalo se mu je neprenehoma z mnogoštevilnimi klici, mej katerimi so nekateri jako dobro zadeli, in jaz trdim, da bi resno pečanje s tem govorom, precej Škodovalo njegovi humoristični vsebini in hu -morističnema učinku. (Prav dobrot) S tem se poslavljam od gospoda celjskega zastopnika in prehajam k zadevi, o kateri sem se odločil razpravljati na kratko. Ne bodem govoril o šolstvu v obče in ne o srednjih Šolah, niti toliko, kolikor se tika to vprašanje nas Jugoslovanov, Slovencev in Hrvatov. LISTEK. Prvi redni koncert „Glasbene Matice". .Glasbena Matica* si je postavila smoter, seznaniti občinstvo v svojih koncertih polagoma z velikimi, znamenitimi deli prvih glasbenikov, in izvršuje svojo nalogo z anemo. To pot smo slišali pač ne za koncertno dvorano pisano velepoetično delo Feliksa Mendelssohna, „Sen v poletni noči". O tej skladbi se je v listka .Slov. Naroda" že obširno govorilo. Mendelssohn je bil čista, jasna duša s popolnoma harmonično razvitimi nazori o sveta in slasti o umetnosti, moderen Helen, obdarjen z najfinejšimi čutili za lepoto in čistost form. V rs-čenem listka je bil najbrž le pomotoma postavljen v zvezo z mračnogledim pevcem „Nibelungov" in »Tristana", teh nedosežnih tragedij nesamovoljnosti, sanikavane volje, s Schopenhauerakim pesimistom Rikardom Wagnerjem. Ni mi znano dosti del, v katerih bi bilo izraženo tako veselje do življenja ko v tej nežni bajki, v snu poletne noči, kaj čada, da Upam, da Jagcslovani v novi zbornic: razvijo svoj program glede šolstva in da bodo mogli z večjim nspehom delovati na njega uresničenj**, kakor smo to mrgli mi. Danes hočem terej samo na kratko govoriti k stvarno in teriterijalno omejenemu vprašanja, in sicer k šolskemu nadzorstva v krono vini kranjski. Umevno je, da so tamkaj, kjer primanjkuje dobrega in energičnega šolskega nadzorstva, uspehi šole manjši, če tudi so dani drugi pogoji za deber uspeh. V tem ozira se je od naše strani že v posvetovanji lanskega bndgeta spomladi pritoževal sedaj pokojni poslanec K lun Ker se pa v tem ozira cd tedaj ni nič spremenilo, tedaj sem prisiljen obrniti se s prošnjo do učne upra\e, da v tej stvari pomore. Kranjska je jedina kronovina, koja ima samo jednega deželnega šolskega nadzornika, kateremu je nadzrrati ne samo srednje, temveč tudi ljudske šole in moško ter žensko učiteljišče v Izubijani. Ni je kronovine v Avstriji — tudi ne mej manjšimi deželami — katera ne bi imela vsaj dveh oseb za deželno šolsko nadzorstvo. Tako ima celo najmanjša kronovina predar Iberška dva moža za dežeHo šolsko nadzorstvo, in Primorska ima dva dežela šolska nadzornika, jednega za srednje, druzegf. za Ijndske šolo, in pek g tfga še dve učni sili, kateri delujete na nekatero strani kot deželna šolska nadzornika, jeden mdzirajoč samo laške šole na Goriškem — Gradi-Ščanskem, drugi navtiške šole. Kranjsko ima, kakor rečeno, samo jednega nadzornika m ta ima nadzorstvo vseh šol. Preje je bilo drugače. Tedaj sta bila tudi dva, bili so trije nadzorniki in to za časa, ko smo imeli v deželi manj prednjih in manj ljudskih šol. Nemogoče je, da bi šolsko nadzorništvo, Če je na ta način v rokah jedne osebe, izpolnjevalo svoj smoter, posebno ker se, ne glede na fizični čas dotičnega šolskega nadzornika, k tema na Kranjskem pridraži še nedostatek, da dežela nima toliko prometnih sredstev, n. pr. železnic, kot druga kronovine, da je zategadelj obisk šol posebno težaven in pa drag. (Čisto piav!) Istina je, da deželni šolski nedzornik tekom dvanajstih let ni prestopil kot nadzornik Ijndskih šol praga večine ljudskih šol in da je v tem času v najboljšem slučaji počastil s svojim obiskom sumo one šole, katere se baš nahajajo ob kaki železniški postati. so se v zboiu sodelujoče dame kakor tudi sol stinje s posebnim veseljem lotile svojih partij in jim tudi pripomogle do popolne veljave. V gdčni. Anici La-pajne, katera je poleg že dobro znane gdč. Mire Devove nastopila kot solistinja, smo spoznali izredno muzikalno pevko, katera ima majhen, fin in jako mil glas. Gdč. Marica Vencajzova ja obujala pozor n oh t 8 svojo, zvezo mej posamičnimi točkami pojas-njujočo dekkmacijo. Instrumentalne točke kakor tudi zbori so občinstvo razuneli, da je dirigenta izražalo glasno priznanje. Na nekaterih mestih je bil hitrejši tempo umesten, tako na pr. v ouver-turi, katera naj spominja na gozdno šumenje in se naj lahno in hitro igra, kakor tudi pri strastnem intermeszu, saj je bil Mendelssohn znan, da ljubi jako hitri tempo. Druga velika točka je bil „Hymnus" iz Vil čislava Halke dela „DČdicove* Bfe" Hory", katero je aglasbil Dvofak in katero je, mimogrede* omenjeno, Gregorčičevi „Domovini" jako podobno. To delo je naredilo na občinstvo še močnejši u ti« nego Men-delss obnovo. Kakor iz črne tmine k svetlobi se Ne pritožnjerao se pri tecn samo zato, ker je šolsko nadzorstvo skrajno pjmanjkljivo, popolnoma neizdatno, pritožujemo so tudi zaradi druge okolnosti. Pritožujemo se, da v nekem vprašanji deželni šolski nadzoraik ne deluje na to, na kar bi moral delovati, na zboljšanje razmer, ki to za Kranjsko naravnost sramotne. Mislim tu na vprašanje glede meščanskih sol. Ne obotavljam se izreči, da je za kronovino kranjsko sramotno, ko ima samo jedno meščansko šolo, in je bila celo ta ustanovljena na podlagi darila jedaega zasebnika in da tega zahvaljuje za svoj obstanek. Ker sem te šole omenil, naj se mi dovoli, da poudarjam še jedno posebnost ta meščanske so?e. Gospoda moja! Ćetudi so okraji, v katere pripada ta šola in kateri zanjo znatno skladajo, slovenski, četudi so učenci ven in ven slovenski, veader ta šola je nemška 1 (Cujte!) Na tej šoli delujejo sicer sedaj moči, katere se vsaj zamorejo razumeti z učenci v materinskem njihovem jezika, toda ravno sedaj se kaže, kot bi politični faktorji delovali na to, da se dobi za to šolo učitelj, kateri ne bi bil v stanu, govoriti z učenci, ker ta učitelj bodi trd Nemec. Opczarjam visoko naučno upravo na to, da ae k drugim napačnostim glede te šole ne pridruži še ta. Pač se bode to vprašanja rešilo na drugem mestu, toda zdi se mi prav, da učna uprava tudi s ima pazi na to. Dejal sem preje, da se radi preobloženosti deželnega šolskega nadzornika pritožujemo tudi glede na to, da se vprašanju glede meščanskih šol ne more posvetiti v taki meri, kakor bi se moral, da bi uvedel meščanske šolo na Kranjsko. Seveda je tu zakon na poti. ČVi je pa bilo mogoče in se je posrečilo, v drogih kronovinah zakon spremeniti v prospeh razvitku meš^ansk h šol, tedaj bi bilo to pač na Kranjskem tudi megoče. Največja zapreka je, kakor rečano, zakon sam, kateri nalaga ustanovitev i u vzdržavanje meščanske šole šolskemu okraju. Ono jedino meščansko šolo na Kranjskem, katero je ustanovil samo jeden človek, vzdržuje dotični šolski okraj. Za normalen razvitek meščanskega šolstva ja pa vender potrebno, da donaša tudi dežela cela in eventuvelno tuli kraj, v katerem se šola nahaja. Toda še v drugem oziru msnim, da bi vprašanje zastran meščanskih šol na Kranjskem zaslužilo pozornosti naučne uprave, Jaz mislim in se strinjam v tem s šolniki, da je meščanska šola glasovi globoke težke melanholije jasns od kitice do kitice, pc8tbjajo močnejši in polni harmonije, dokler končno v najvišjem blesku orkestralne svetlobe za-done besede „dom jeden je, le jedna mati sladka". To je res pretresajoče, grandijozno delo, ki je neposredno, brez rt fleksij, vzklilo iz mladostne fantazije. Koncert se je začel z zanimivo kompozicijo očeta ruske glasbe M. S. Glinke, s „Kamarinskajo". To je precej svobodna improvizacija po dveh ruskih narodnih pesmih, jako pikantna, in ritmično pestra ter fino in < faktno instrumentirana skladba. Občinstvu je ta točka, katera je resnične vrednosti in jako lahko nmljiva, kakor tudi izvršitev močno ugajala, ter je to izražalo z živahnim ploskanjem. Celotni ut is koncerta je bil jako ugoden in je dokazal, da .Glasbena Matica" ne misli počivati na lovorikah, katere Bi je pridobila z izletom na Dunaj, nego da hoče pod vodstvom svojega marljivega dirigenta g. Čer in a delati tudi v naprej na to, da popelje slovenski narod čim dlje v deželo lepote. K. Hoffmeister. prava pripravljavnica za učiteljišče. Dandanes pa vladajo v tem ozira nenaravne razmere v deželi, ker učiteljsko pripravnico obhkujejo samo učenci, kateri ao preje obiskovali sred oje dole, in še ti ne redko samo potem, ko so se jim stadije tamkaj izjalovile Ca se pa napravijo meščanske šole, potem one omogočajo vstop v učiteljišče in s tem tudi primernejšo izobrazbo za prihodnji učiteljski poklic. Tako h• iii na kratko povedal, kako na slabem je Kranjska z deželnim šolskim nadzorstvom v didaktičnem ozira. Toda tudi v nobenem dragem oziru ni boljšo. Tako jo nepravilno na Kranjskem, da deželna vlada zaradi preobloženosti deželnega šolskega nadzornika in zaradi preštevilnih opravil, katerih vseh adninistrati v ni in ekonomični poročevalce ne mora opravljati, jemlje kot pomožne moči samo juriste, in sicer večinoma mlade ljudi. Po dragih kronovinah, kjer se pokaže potreba pomoči, pokličeja so šolniki. Na Kranjskem se to ne zgodi. To jo imel tudi kranjski deželni zbor pred očmi in v zadnjem zasedanji tudi sklenil resolucijo, v katerej nujno zahteva od vlade, da imenuje še druzega šolskega nadzornika in sicer nadzornika za ljudske šole. To se do sedaj ni zgodilo in zaradi tega apelujem na učno upravo, da tej potrebi ugodi. To se mora zgoditi še iz druzega razloga. Sedanji dež šol. nadzornik naj se razbremeni. S tem bi h i' pridobilo tudi še na drugi strani. Imel bi potem nadzorstvo nad šestero srednjimi šolami na Kranjskem, so pa tudi zunaj kranjske srednje šole, katere so deloma slovensko ali pa itnajo nekatere slovenske predmete, tako na Štajerskem, tako na Koroškem. To srednje šole nadzoruje glede slovenskih predmetov šolski nadzornik, st mujoč v Gradci, katori slovenščine ni zmožen. Teh šol in teh predmetov v resnici tedaj nihče nadzoruje. Ce pa bi se deželni šolski nadzornik za Kranj ko oprostil nadzorovanja ljudskih šol, potem bi imel ča^a dov dj, dobro nadzorovati srednje šole na Kranjskom in poleg tega tudi šole na Štajerskem in Koroškem glede dotičnih slovenskih p-edm"tev. Take so razmere glede deželnega šolskega nadzorstva. Nič boljše niso razmero glode okrajnega šolskeg i nadzorstva. Dosedaj okrajno šolsko nadzorstvo ni bilo dobro urejeno, dokaz za to je, da se je šele pred leton napravila nek;i prememba, katera bi takovim razmeram odpomogla. Toda ta prernemba stvari ni prav nič zboljsda. Preje so bili okrajni šolski nadzorniki določeni s rano za jeden šolski okraj, toda pri tem so morali opravljati ves svoj drugi pouk. Oisto naravno je, di zaradi tega niso mogli zadostno časa posvetiti nadzorstvu. Spremenila so je tod tj ta stvar tako, da je bil določen za dva ali pa za tri okraje skupaj samo jeden okrajni šolski nadzornik, kateri pa je za to poačevanja oproščen. Toda s tem, menim, se razmere niso prav nič zboljšale; kajti sedaj imajo v t»*h dvsb ali treh okrajih okrajni šolski nadzorniki toliko število ljudskih šol, da tuli teh na morejo žalostno nadzorovati. Pri tem spomnim vas zopet t a ono, kar sem preje rekel: nedostajanje pro-metn h sreditov v deželi, nedostaj inje železnic naravnost onemogočuje, da bi okrajni Šolski nadzornik vs.iko posamezno šolo tolikrat obiskal, kakor mu j^ zaukazano. Tudi so ti okraji t.iko sestavljeni, da na ugolno šolsko nadzorstvo niti misliti ni. Tako ima nek okrajni šolski nadzornik nadzirati troje okrajev, kateri so skoro brez železnic. Kako naj bi Lilo to mogoče? Pomislimo vendar, koliko časa in stroškov stane okrajnega šolskega nadzornika, če se naj z vozom vozi od šolo do šolo. Moj lastni volilni okraj se razteza od hrvaške do primorske moje in n kaka železnica no drži v tej smeri, tako tedaj, da tudi ta šolski nadzornik ne more zadoščati svojej nalogi. Drug nedostatek, nad katerim se spodtikamo in kateri se nahaja drugod pa je ti, da okrajni glavarji pogosto porabljajo šolske nadzornike kot čisto priproste pisarje. Tega ne očitam okrajnim glavarjem, saj jim je res v tem oziru določen jako majhen pavšal; menim, da dobivajo SO gld. na leto. Za ta denar pač ne morejo vzdrževati pisarja. Vsled toga morajo pisati okrajni šolski nadzorniki ali pa stvari zastanejo. To jo čisto neumestna in neproduktivna poraba okrajnih šolskih nadzornikov. Ša neko zlo ovira na Kranjskem okrajno Soloko naćzors'.vo, to namreč, da je mej 325imi ljudskimi šolami nič manj n*go 221 ljudskih šol tacib, ki imajo samo poludnevni pcuk. Taka šola je šola z dvema odJeikoma. To sta dve šoli. bjlski nadzornik mora nadzorovati gGrecji in apodnji oddelek, da si more pridobiti sliko dole, da se more prepričati o uspehih v šoli. Tudi to zahteva premembe gleda okrajnega šolskega nadzorstva. Po mojem mnenju bi bilo umestno, da se okrajnim šolskim nadzornikom določi samo jeden šolski okraj, kakor poprej, da se jih pa pri tem poučevanja popolnoma oprosti. Le tako bi se mogli popolnoma posvetiti svoji nalogi, tako bi moglo biti nadzorstvo dobro in intenzivno, ter bi se kazalo tudi v uspehih šole. Dovoljujem si, ker menim končati, visoko vlado prositi, da se o teh razmerah, posebno na Kranjskem prepriča in jih zboljša, zlasti da reši vprašanje glede d uzega deželnega šolskeg i nadzornika za Kranjsko. Ca se to izpolni — in po moji sodbi je to jako nujno — in če bodemo, ko se snidemo pri prihodnji bndgetni raspravi, že imeli izvršitev tega vprašanja pred saboj, potem je vladi zagotovljena zahvala šolskih prijateljev na Kranjskem. (Odobravanje.) "V I j II1»I jtt 11 i. 9. j muva rja. Nemški poslanci v zadregi V največji zadregi so razni nemški poslanci na Češkem. Prebivalstvo od njih na jedni strani zahteva najhajšo opozicijo, na drugi pa hočejo volilci, naj jim poslanci pribore žebznice, okrožna in okrajna sodišča, novih šol itd. Tega pa vendar ne morejo doseči, ako tirajo skrajno opozicijo. Naj se torej obrnejo kakor koli, prebivalstva se zamerijo. Pri bodočih volitvah bodo v več krajih narodni N m< i izpodrinili liberalce. Ziapanja prebivalstva pa no bodo mogli dolgo ohraniti. Ča ostanejo odločni v svojih načelih in se nič ne udajo vladi, ne bodo ničesa za volilce dosegli v narodnog jspodarskem oziru Če pa začno tirati oportunistično politiko, se bodo pa nagli ljudje, ki jih razkriče za izdajalce nemškega naroda. Krščanski socijalisti na Gorenjem Avstrijskem. V mosta na G srenje a Avstrijskem se hoče vriniti klerikalizem pod krinko kršiaoskeg i socja-lizma. Snujejo se kršlanskosocijalrn društva in pri prihodnjih državnozborskih volitvah mislijo postaviti svoje kandidate. Liberalcem utegnejo odtrgati več mandatov. I)» je ta krščanski socijalizem samo prikrit klerikalizmu?, je pač najbolje vidno iz tega, da krščanski socijalisti na mislijo razširiti svojega delovanja na deželo, kjer imajo klerikalci odločilni upliv. Da so dosledni, bi morali krščanski socijalisti začeti tudi proti klerikalcem boj, kr posledaji v državnem zbora v gospodarskih vprašanjih le prevečkrat glasujejo v škodo prebivalstvu. Ogerski zakoni na Boki. Sedaj se na Reki posvetuj i n-ka enhe.a o upeljavi več og^rskih zakonov na Rski. Dosedaj so onda veljali avstrijski zakoni. V prvi seji je odposlanec odvetniške zbornice dr. Erazem Barčič ugovarjal upeljavi ogerdkih zakonov, ker so za to ni dobilo dovoljenja hrvat Bkega bana, ki je za to neobhodao prtrebuo. Drugi odposlanec odvetniške zbornice dr. Franjo Vio je na to opomnil, da je Barčič govoril le v svojem imenu, ne pa v imena odvetniške zbornice, ki ga za to ni pooblastila. — Kako slabo pa hrvatska vlada brani svoje pravice do Rike, je pa vidno iz tega, da niti ne protestuje ne, ko se ho*« t-ko na R ki zopet bolje utrditi ogerska oblast. Seveda grof Khuen-Hedervary te no upa ničesa reči, ker je le po milosti ogersie vlade ban hi .tiski. S ko poljsko metropolitsko vprašanje. Nepotrjeni metropolit skopeljski Anbrozij hotel je pravoslavne božične praznike imeti službo božjo v tamošnji Škofijski cerkvi. Srbi so pa hoteli to preprečiti in prišlo je do boja mej ljudmi in vojaki. Ker je pa hrnp bd veino večji, bežal je metropolit iz cerkve. Ljudje so ga kamenjali, <'•■• tudi so gi va rovali vojaki in žandarji. Kdo ve, če bode Onri* grajski patrijarh že sedaj prišel do prepričauja, da v Skoplje ne gre pošiljati G:ka metropolita, da so vsi napori, da bi pogrčiii ta srbski kraj, zastonj, če patrijarh ne bode odjeojal, pride do novega cerkvenega razkola. Oe se osnuje posebna srbska cerkev, boda se grški upliv moral močno amakniti v Mi -kedoniji. Boj proti omiki. Povedali smo že, kako se je glasilo kneza Đ smareka izreklo proti popularnim učnim tečajem, katere prirede vsoučiliški prof-ssorji v Bt-rolinu. Noben drug list se sprva ni upal ugovarjati. Ko ao pa „Hamburger Naokrichtan" se oglasile proti razširjenju znanosti mej priprostim narodom, so se hitro oglasili drugi reakcijonarni listi, na čelu jim soveda konservativna „K:eu',zeituagu . , Vzlic tema boju nazadnjaškega časopisja, so akleaili tudi profesorji lipsijskega vseučilišča osnovati popularne nčne tečaje. Profesorji so prepričani, da bodo zginili sedanji predsodki proti razširjenja omike mej maso narodovo. Dopisi. Is Celovca, 7. janavarja. Kakor se kaže v vseh slovenskih novinah, se delajo ob preobrata leta različne reminiscence, vzbujajo se različni spomini. Beroč to in ono, spominjal sem se t.u li jaz vrsto let nazaj, ko so delali vsi izobraženci slovenskega naroda za jeden in isti smoter, za po-vzdigo njegove duševne prosvete, za pridobitev njegovih svetih pravic. Prišli so drugi Časi i a draga smer se je pojavila ta in tam, smer, ki je pogubo-nosna našemu razvoju, ki pripoznava narodnosti le sekundarne pravice. Kje se je ta smer pivič pojavila, vemo vmi in kaj je povzročila, to čutimo posebno mi, Vaši obmejni brati. Imeli smo že večkrat priliko, poročati Vam, da se postopa v onem smislu, kakor pri Vas, tudi pri nas. Koroška slovenska duhovščina je bila dosihdob častna izjema mnoge druge slavne duhovščine; ona je nam rešila tako rekoč to, kar je še zdaj v Korotanu našega, a novi duh, novi zistem v bogoslovnici in mladem dukov-stvu je popolnoma že po Vaše prikrojen. Ona strašna obedijencija daje tudi pri nas vsakega Še tako trezno in dobro mislečega duhovna popolnoma v oblast njegovega višjega pastirja. Ne samo, da se zavedni in vestni slovenski duhovni postavljajo iz slovenskih na popolnoma nemška mesta; ne samo, d t jo dostikrat naše verno slovensko ljudstvo obsojeno, časih prav čudne propovedi svojih nemških dušnih pastirjev v prav pohabljenem lastnem jeziku poslušati ; ne, ta protislovenska smer se kaže jasno tudi že v tukajšnji naši bogoslovnici. D isi zajemajo za njo najboljših moČij iz slovenske mladeži, se vendar Slovencem delajo krivice, kjer se le morejo. Evo par dokazov: Pravda bratov Zablačanov glede pravopisa slovenskih lastnih imen in dotični odlok koroške deželne vlado je obče znan. Opiraje so nanj začel je nadebnjen slovenski bogoslovec pisati svoje pohabljeno lastno ime s slovenskim pravopisom in prosil tudi svoje dopisnike, se na to ozirati. Nasledek temu pa je bil, da niso samo njegovi dopisi romali prej dostikrat cel teden po bogoslovnici okrog, da so naposled prišli v roke pravega lastnika, ampak pozvan je bil celo pred podravnatelja in zaslišan v tej zadevi. Kakor se javlja, stvar še sedaj ni dognana in čaka dotičnik še vedno na nov poziv. — Nove užigalice Ciril-Metodove dražba pozdravili so tukajšuji bogoslovci s prav velikim veseljem in radi položili za narodno stvar mal dar domu na oltar. A kaj se zgodi? Prepovedali so jim njih rabo, mej tem, ko njihovi nemški tovariši slobodno rabijo ne samo tobačne mehurje s pruskimi bojami obrobljene, ampak se tudi pridno poslužujejo užigalic naše miljene „Sul-marko". Najbolj žalostno pa je to, da se celo mej slovenskimi bogoslovci nahajajo taki kločeplazci, rekel bi lahko narodne izdajice, ki imenujejo rabo Ciril Metodovih užigalic neumno izzivanj« nemških tovarišev. To je dokaz, kam plovemo tudi že pri nas. Doslej smo se vedno naslanjali pri borbi za svoje pravice na naše duhovstvo, a ta nova smer nam kaže, da v prihodnje ne bodemo smeli več tako trdno računati na njegovo zaslombo. Tu se kaže jasno, kako se je začela sedaj enakopravnost našega slovenskega jezika celo od one strani prezirati, v kateri je imela do sedaj še jedino podporo. Naše slovensko koroško ljudstvo je gotovo verno, in vender so začele naše duhovske oblasti ravnati z njim kakor mačeha. Mi ne smemo poznati razpora, če ne smo zgubljeni, in vendar je pod temi razmerami skoro neizogiben. Zato pa kličemo iz dna svojega srca vsem vplivnim in veljavnim možem, da skušajo odpomoči tem pogubnim razmoram po možnosti, naj bo Je tudi njim pri srcu stari rimski rek: „caveant consules, ne qiid detrimenti capiat res puhlica", seveda, vsak po svoje. Slovansko Sokolstvo. Občni zbor „Ljubljanskoga Sokola". Ob mnogobrojni udeležbi (preko 80 članov) vršil se jo na sv. treh kraljev dan ob 8. uri zvečer redni občni zbor „Ljubljanskoga Sokola" in sicer letos prvič v svojih prostorih v „Narodnom doma*. — B:at starosta dc. Ivan Tavčar pozdravi vse navzoče člane, v prvi vrsti častnega uda Iv. Murnika, imenuje zapisnikarjem br Alojzija Vernika, o vero • vateljema zapisnika br. Škofi in Smrtnika in omenja potem na kratko, kako lepo se je razvila telovadba, odkar imamo lastni svoj dom, in izreka zahvalo bratom telovadcem na požrtotalnem njih delovanja v prospeh t lovadbe; nadalje si smatra kot dolžnost zahvalno spominjati se vsib, ki so na kakeršen koli načiu podpirali Sokola v njegovem delovanja in naposled se spominja tudi umrlih br. Sokolov kanonika Karola Kluna, ki je bil jedini duhovnik pri društvu, potem Jnrneja Černeta in Frana Gostinčarja; v znak sožalja so se člani dvignili raz sedeže. Tajnik Sokola br. Viktor Marnik poročal je obširno in temeljito o društvenem delovanju v pre- ;gsy Dalje v prilogi. ~"%&&L Priloga „Slovenskema Narodu*4 St 6, dnć 9. januvarja 1897. tek lem leta; ker bodo člani prejeli v kr.tknm ti-skaco poročdo, in b d-ca o glavne ročke tega poro čila priobčili v jedru prihodnjih številk, ztt'rej naj zi danes zadostujejo te vrstice. Člani so sledili živim zanimanjem tema poročilu in otarosta je izrekel br. tajnika imenom društva najiskreoejšo zahvalo. — Blagajnik br. Skale poročal je z t tem o št- n n blagajuice. Dohodkov je imelo drnštvo e Sokol-ki m skladom vred 6528 gld 37 kr., treskov pa 6182 gld 63 kr., preostaja tfdaj 345 k Id 74 kr. Ker ima Sokol sedaj s svojo telovadnico izvanredno veliko treskov, treba mu b« de v bodoče jako varčno gospodariti, da ne zabr*da v dolgove — Tudi br. blagajniku m je izrekla na vestnem uj-govem delovanju zahvala društva. — It-vizc rjema sta b !,» irae novana brata Ve«el in Čudsn. Predno se jo vršila volitev odbora, prečkal je br. utart-sra pismo odbtrnika Fraoa Mulučka, v katerem naznanja, da mu jo nemogo'e zopet sprejeti oJbormštvo. Glede na vebko zasluge, katere i»i je uU k I br Mulaček kot 18let>d odbornik, predlaga br. starosta, da ga izvoli Sokol Hvojiai častnim članom, kateri podlog se je z odobravanjem Sfc>r-jel. — Na predlog bruta Jeniča izvolil se je potem br. dr. Ivan Tavčar vzklikom za starosto in br. dr. Jos. Ku-ar istot.ko za pdttarosto. Brat dr. Tavčar se zahvali na zopetni izvolitvi in izjavlj.i, da sprejme to čas^; očitalo se mu je v posedujem ča*u nic^r, da ni teč naroden, in to od ljudi i, ki pred petimi leti niti poznali n so narodnosti. Ak< ravno mu pri Sokolu ni mogoče delovati tako, kakor bi ni žolei, vender pa bode tudi v bodoč-* vedno gledal na to, da rodn prepotreboo to druitvo napredovalo. Imen* ostalih odbornikov smo že priobčili. — Pri raznih nasvt tk, kakoršnega Celje še ni videlo. Bratska društva opozarjamo že sedaj, da si razdele letošnji program tako, da nas posetijo takrat v kolikor mogoče velikem Številu O vseh podrobnostih pc ročali bodemo pravočasno obširno. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. januvarja. — (Pogajanja radi mirnih državnozbor-skih volitev) so mej odposlanci odborov obeh strank končana. Gre se sedaj za nekbtere točke, katere hoče odbor katoliške narodne stranke predložiti zaupnim možem svojim. Sklicuje jih v ta namen na dan 21. t m. v Ljubljano. Predno se te točka ne rešijo, ne more zvrševalni odbor narodne stranka sklicati svojih zanpnih mož. Koj potem pa se snidejo tudi zaupni možje naredne stranke, kojim se bode poročalo o vsem pogajanji in prepustilo sklepanje. — (Osobna vest) Mestni župan gosp. Ivan Hribar je odpotoval za štiri dni iz Ljubljane ter se povrne zopet semkaj v petek dne 15. t. m. — (Obrtne dole v Izubijani.) K našemu poročilu o razpravi o obrtnem pouku v državnem /. > m dne 5. t. m. dodajamo Še zanimivo vest, da je sekc'jski načelnik grof Latour v javni seji na znanil važne preosnove, s katerimi se peča naučna uprava glede obrtnega pouka v L o V; oi. Sedanj-strokovne šole nameravajo namreč pretvoriti v pao polno državno obrtno šolo , ki bi imela značaj delovod.-die šole (\Verkm*isterschule) mehanično tehnične smeri s pridobljeni mi umetno-obrtuimi oddelki. — Naučna uprava se je odloč la za pre-osnovo na podlagi mnogoletnih poizvedovanj in Študij Poslala jo na Kranjsko dvakrat profesorja na tehnični visoki šoli dunajski, dvornega svetnika viteza Haufh-ja, ki j* naše razmere podrobuo proučil in potem centralni komisiji za obrtni pouk predlagal, da se osnuje v Ljubljani delovodska šola. Centralna komisija je temu nasvetu pritrdila in po sledica je označeni govor grofa Latourja. K' r so je tudi mestna občina ljubljanska že izrekla, da jo pripravljena zgraditi za šo'o potrebno poslopje, je upati, da se ta za našo deželo velevažna zadeva v bližnjem ča°u in povoljno reši. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Opozsrjsmo na jutrišnjo i»-i ti o režiserja in jgra'cj gospoda Rldolfa Ineraanna. Predstavljala ss bode Anzengrnberjeva jako zanimiva in efektna igra iz kmttskega življenja , Krivoprisežnik", katera je pred nekaj leti, ko se je prvič predstavljala na slovenskem cdru dosegla največji uspeh. Občinstvo se g. bentficijantu gotovo izkaže hvaležnega za njegovo neumorno in vestno delovanje v prid slovenskega gledališča. — V torek, dne 12. t. m., ne bo slo venske predstave, in bo prhodnja prrdstava Šele v četrtek dne 14 t. m. — (Poprava mestne dvorane) Kakor smo že poročali, sklenil je občinski svet ljubljanski, da js tekom letošnjega leta mestno dvorano arhitekturi mestne hiša primerno preurediti. Zt preureditev odobri je mestni zastop naslednji program: Dvorana poviša se za jedno nadstropje. Notranja arhitektura bodi v soglasju z uoaojo arhitekturo pročelja, katera naj se popolni z balkonom. V dvorani priredi sa v zadajem delu galerija, sezajoea do roba leeen; konStrnkc ja bodi iz železa, strop z betona, ptrapet iz klejoega gipsa; okna in vrata nova, prva od m traj z barvanim steklom. Klopi in mize namesto se amfifeatralno. Vsak sedež obstoji iz za-klopnega fotelja in pisalne mize. Prezidij obsegal bode st'.l za župana, podžupana, poročevalca, m a gistratnega rt 1' nt i in zapisnikarja; cela skupina ima proti balkonskim vratom in oknom primerno dekorativno izdelano zaslombo. Pri postranskih oknih so mize in sedeži, za časnikarje. V desnem kotu pod galerijo bedo umivalnik iz marmorja, na primernem prostoru pa ura. Pri dekorativni uredbi oziralo se bode na to, da bode obsežni srednji, g'avni motiv co^arjev kip, višji pa mestni grb; postranski motivi, sten obsegali bodo kronologično uvrstitev imen ljubljanskih županov, motivi p^foaa pa grbe mest slovenskega ozemlja. Mej lezenama na desni strani namesti se veliki načrt mesta Ijabljan skega, na levi strani pa okolice ljubljanske. Za razsvetljavo so priredi dekorativni luster s 24 plameni, na v-aki lezeni pa po jedna postranska luč. Kakor razvidno, dobila bode dvorana lic*, primerno in dostojno stolnemu mestu. Zeloti je le, da bi se historično znamenita mestna hiša tudi v ostalih delih kmalu primerno rekonstruirala. — (Obrtna zveza za Kranjsko) je imela na dan Sv. treh kraljev pri Malici občni zbor, na katerem je bil izvoljen društveni odbor. Konstituiral se je takole: Htrgon Eberl, predsednik; Storm Franc, namestnik; FridL Pauer, tajnik; Turk Josip, blagajnik; Bisjak Ivan, Kregar Iv., Lonček Al., odbor n ki; Breskvar Fr., Ča mernik Igu., Burger Franc, namestniki; Brence Iv., Štrukelj Ivan, pregledovale* računov. Na shodu so je govorilo tudi o volitvah v kupčijsko in obrtniško zbornico, sprejela se je resolucija zoper povišanje doklade aa hišnonajemninski davek in končno so zborovalci izvolili deputacijo treh članov, katera pojde na Dunaj prosit, naj se termin za vračanje povodom potresa obrtnikom danih posojil primerno podaljša. — (Umrljivost v Ljubljani ) Ni še dolgo tega, ko je Ljubljana bila razvpita kot mesto z izredno visoko umrljivostjo in narodni naši nasprotniki niso opustili ni jedno prilike, da bi ne bili — pokazujoč na statistične številke o umrljivosti v našem mestu — sknšali uničiti promet tujcev v naši deželi in nje stoIn°m mestu. Narodni mestni zastop ni se spuščal v brezplodno polemiko, pač pa je dosledno in energično de'oval na to, da se odpravijo vsi sanitarni mdjstatki. V svrho asanacije potrošile so se zadnja leta v Ljubljani zdatne svote, vendar pa p- sledu--' niso izostale. Umrljivost v I. obijani znižala se je v kratkih letih cd 42*56° o0 za decenij 1881 — 1890 na 32 5°/0o- To so številke, ki zaslužijo vso pozornost, kajti le malo mest je v Avstriji, ki bi imela tako nizko umrljivost. Te Številke pa tudi glasno in jasno govore, kako potreben je bil za Ljubljano vodovod, kako potrebna je bila kana. lizacja in druge sanitarne naprave zadnjih let ! A mestni zastop so s temi uspehi ne zadovoljava. Kakor slišimo, bavd se bode še tekom letošnjega leta z vprašanjem glede delavskih stanovanj in parne pralnice — projekti, o katerih bodemo o priliki obširneje spregovorili. S projektovanima napravama storil se bode zopet zdaten kerak v svrbo asanacije našega mesta — (Podiranje poškodovanih hiš in poslopij ) Podiranje knežjega dvorca se vsled ugodnega vremena dokaj naglo nadaljuje in je upati, da bode do meseca aprila stavbiščo oidu do cela spraznjeno. Tekom teh treh mesecev podrlo se bode tudi več drugih poslopij, ki so ali za regulacijo mesta odkupljena ali sicer določena za pornšenje. — (Ogenj v dimniku) Včeraj popoludne auele so se v biši At. 17 na Starem trgu saje v dimniku. Ogenj sta pogasila zidarski pomočnik Jožef Seliškar in vožbo valeč požarne brani bo Ivan I). > — (Tatvina) Pcsestnici M. K. iz Kosez je danes zjutraj okoli 9. ure nekdo ukradel na trgu Pred škofijo mlfkaraki voziček pokrit z zelenim platnom. Voziček jo bil zunaj čroe, znotraj temno-rudečo barve. V vozčku je bila pletenica krom pirja, dve steklenici mleka, 9 kositarskih vrčev in kožuhaste s suknom obšite rokovire. — (Tujci v Ljubljani) Me era drombra pretečenega leta bilo je v tokajšu;ih hotelih iu go stiloiškib prenočiščih 1045 tujcev, torej 83 manj nego istega meseca predprošlega leta. — (Na semenj) dno 8 januvarja jo bilo prignanih 671 konj in volov, 300 krav in 67 telet, skupaj 1038 glav. Kupčija s konji in kravami je bila arednja, z voli živahna ; vole jo kupoval kupec z Morave, kateri jih je prav dobro plačeval in mnogo nakupil. — (,Mr*\) glasilo koroških Slovencev, prodaja se v Liubljani v predajalnici gosp. Brusa (pri Šttfetu) prtd Škofijo št 13. Številka velja 7 novč. — (Občinski odbor radomeljski) je v svoji seji dne 14 decembra 1896 imenoval častnim občanom gosp. Feliksa Stai ela, grajščaka na Kolovcu, zaradi zaslug, katere si je pridobil za občino. — (Prvo mirovno sodišče na Kranjskem) se je ustanovilo v Rovtah nad Logatcem ter začne, ker jo dež. odbor ustanovitev žo dovolil, poslo\ati s 1. dnem meseca febrnvarja. Misel je bil sprožil gosp. Ignacij Gruntar, c kr. not »r v Ribnici. V kratkem ne volijo člani temu srdiščn. — (Na državni železnici) in sicer pri po ttaji Javornik je davi jeden vagf n tovornega vlaka Št. 1767 iz doslej neznanega uzroka skočil s tira. Vlak je bil takoj ustavljen, vagoa se je zopet spravil v tir in ob 7. uri zjutraj je bil obrat zopet odprt. Osebni vlak št 1717. kateri bi bil moral ob 6. nri zjutraj priti v Ljubljano, sa je vsled tega zamudd za 3 ure 81 minut — (Naprava vodovodov na deželi.) V tekočem letu ae narede vodovodi v Novem mestu, i'rnoinl u in v Logatcu. V zadniem so se nekatera dela pričela izvrševati že preteklo jesen. Uporab Ij tla in napeljala se bodo povsodi po možnosti studenčna, oziroma kaka druga tekoča pa zdrava voda. — (Iz Velikih Lašč) se nam piše: Nek »k o pred letom ustanovilo se je pri nas gasilno društvo, čigar veliki pomen uvidevajo sedaj tudi nasprotniki tej napravi. Društvo se je vzlic mnogim oviram jako lepo razvilo in si s pomočjo vrlega občinskega /, - stopa ped vodstvom g. Matije Hočevarja omislilo najpotrebnejda gasilna orodja. Z ozirom na obča znano radodaraost VelikolaŠčanov, sme društvo, katero vodi gosp. Globočoik, trdno upati, da mu ne zmanka podpore, a veselje društvenikov za njih ljudomili poklic jamči, da bode društvo vzlic na Bprotovanju n^katernikov napredovalo. — (Iz S t Jurija ob južni železnici) ee nam poroča, da je občina dne 4. t. m. priredila svojemu žnpanu g. dr. Ipavcn, kateri je bil pred kratkim odlikovan z naslovom cesarski svetnik, ve liko eerenado in sijajen bank« t. Kakor znano, je g. dr. Ipavic že <-trt stoletja župan v Št. Jurju. — (Nova slovenska skladba) Iz Gradca se nam piše: Slovanski ViS »košolci prirede dna 13. t. m. ples na korist bolniškemu društvu. Dični slovenski skladatelj g. Viktor Parma je za ta ples zložil posebno brzopolko, kater', je dal v dijaških krogih jako karakteristično ime, namreč „ExV Poročali bodemo, kako j«» nova kompozicija g. Parme ngajala. — (Razpisane službe.) Pri okr. sodiSčo v Št. Vidu na Giim (Koroško) mesto okr. Bodnika, eventuvelno pri kakem drugam okr sodšču Prošnje do 14. januvarja pr^dsedatvu d*l. sodišča v Cdovcu. — Na jednoraziedoici v Amhrnsu mesto učittlja in voditelja z dohodki IV. plač razreda. Prošnje do dne 15. j m i ■ u v j t i okr. šo). svetu v Novem mestu — Na dvorazrednici v Begunjah drago nčoo mfsto z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne IG. januvarja okr. šol. svetu v Logatcu. * (Dr. Ivan Crnčić.) kanonik v zavoda sv. Hijeroaima v K mu, slavni hrvatski učenjak, kateri je izdal mnogo korenitih, zlasti na glagolsko literaturo nanašajočih se spisov, je te dni umrl v Rimu. * (Velika nesreča) sb je primerila v Ncspoljn. Kolosalna kupola cerkve sv. Trojice se je zvrnila na vi jaško bolnico, stoječo poleg cerkve, prebila streho in notranje del* poslopju podrla Mnogo vojakov, nekaj postrežnikov in nekaj dragih Ijadij je bilo nevarno ranjenih, koliko oseb pa je bilo ubitih, še ni konfitatovano. * (Najstarejši biciklist na svetu) jo anglikanski škof v Ulocesteru. Znan je kot izboren turist in spreten telovadec, a sedaj se je poprijel tudi kolesarstva. Mož je star že 78 let in je v svojem življenju izvršil tudi že mnogo junaških činov, rt h I že več pot .pljajočih se oseb, pomagal gasiti požar itd. * (Kuga v Indiji) se zlasti okrog B>mbaya strahovito razŠ rja. Izmej tisoč osah jih umrje vsak t - d -n 200, a ker beže vsi, ki la morejo, se je pre bivalstvo nekaterih mest zmanjšalo že za več nego polovico. V Bombtvu so cele nI ce popolnoma za pušč- n • na tisoče hiš je praznih izmej trgovin pa jih je več kakor polovico zaprtih. Darila s Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Uredništvo „Slovenskega Naroda" v predzadnjem četrtletju minulega leta nabranih 1030 kron G4 vin. Preč. gosp. Fr. Kadunc, župnik v Krašnji, 8 gld in sicer je daroval 2 gld 35 kr. pošiljatelj, 5 gld. 05 kr. je pa iz nabiralnika v gostilni gosp. Fr. Cerarja v Blagovici; Rajhen-burški Harambaš« 3 gld. 20 kr. za drugo zaklop-nico družbinib vžigalic; preč. gosp. župnik J Ra moveš 20 gld. letnine za podružnico v Poljanski dolini, veleč. gosp. kapelan Ant. Veternik 44 gld. 40 kr. letnine za podružnico v Trbovljah, preč. gosp. Jos. Mešiček, župnik v Brežicah, 19 gld. letnine za tamošnjo podružnico; c. kr. poštar v Trojanah gosp. Fr. Konšek 4 gld. G8 kr. iz nabiralnika ; gosp. blagajnik Benčelj 31 gld. letnine za moško podružnico v Sežani, veleč. gosp. A. S. Tol-minec 5 gld. kot mesečni prispevek za januvarij 1897., moška podružnica v Idriji 39 gld. 74 kr. letnine, gosp. Fr. Peklar v Dolu pri Hrastniku 3 gld. 50 kr. iz nabiralnika, g. Mara Klunova v Skolji Loki na Silvestrovem večeru nabranih 1 gld. 13 kr., gosp. dr. Iv. Rudolf od slovenskih pevcev v Konjicah nabranih 5 gld. 20 kr. faktor rKatoliške tiskarne" v Ljubljani gosp, Fran Ban 5 gld. za novo leto, gosp. c. kr. notar Fr. Uulk 2 gld. 50 kr., koji znesek ste nabrali gospici Petrejevi v Ribnici na Štajerskem; gostilničar na Bučki gosp. Jos. Selak 2 gld. 50 kr. iz nabiralnika, gosp. Mihael Pesjak iz Kamnegorice 5 gld.; vesela družba pri gosp. Stanku Vdoviču na Dunaji za pobita okna velikovške šole 3 gld. 30 kr., katere so darovali gg.: Fr. in Nikolaj Dominiko, Tomo Novo-selec, Lenart Vavpotič, Stanko Vdovič po 1 krono, Norbert Povoden in Iv. Zupanec po 30 kr. ter Fran Pirnat 20 kr ; preč. gosp. župnik Karlo Mi klavčič 7 gld. 50 kr., katere je zložila vesela družba pri „Kraljici" v Višnji gori; gosp. Fr. Cu-kljati v Št. Gotardu S gld. 22 kr. iz nabiralnika, gosp Ivan Rus, krojač na Bledu 1 krono, kot nepričakovan zaslužek in podružnica v Šempasu 13 gld. letnine. Živili dobrotniki in njih nasledniki. Blagajništvo d r u žbe s v. Ci r i I a i n Metoda v Ljubljani. V korist „učiteljskomu konviktu" so se novoletnih voščil odkupili p n gospodična učiteljice in gospodje učit*lji ljubljanskih ljudskih šol: Gusl Emilija, Merk Vdma, Mooss Julija, Tomec Jakobina, Zemcce Frauja; Bauer Alojzija, C drich Gabrijela, ( V.er. y Ana, Golf Klot Ida, Illerschitsch Franja, Kon-schegg Friderika. Naglas J»kobina, Raunacher Ema, Sernec Božena; Furlan Jakob, Gale Fr., ti.mrl En-i'elberi, Joein Maks, Maier J >žef, P«-tras Henrik, Rezek Juraj, Travnar Jožef; Baboveo Fr. s soprogo, Dimnik Jakob. Janežič Janko, Kecelj Alojzi i, Kruleč Ivan, Raktelj Fran; Kleč Avguit, SchiffcerFr, Trcst Fr., Vfhnta Božidar. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo bv. Cirila in Metoda: Gospod Fran Maj želj v Beli Cerkvi 0 kron, katerere je zložila vesela d/uiba pri pošiljatelju. — Gosp. A. Aškerc v Velenji 4 krone, nameetu vstopnine k veselici v Velenji dne 6. januvarja t. 1. — Gospod JoBip Jurca, gostilničar na Vrhniki 10 kron, nabrane v nabiralniku svoje gostilne. — Skupaj 20 kron. — Živeli redoljubni darovalci in njih nasledniki I Bizojavfee. Dunaj 9. jauuvarja. V današnji seji poslanske zbornice je bil predlog, Daj se iz proračuna črta kot dohodek iz časniškega kolka določena svota po burni debati s 104 proti 70 glasom odklonjen. Roser je ob viharnih aklamacijah jedenintridesetkrat govoril zoper loterijo, naj se na leci ne uganja politika, ampak naj se rajši bori zoper pijance vanje in loterijo. Dunaj 9. januvarja. Tiskovni odsek je sinoči vzprejel zakonski načrt glede svobodne kolportaže. Odsek za dež. hrambo je razpravljal o pokojninah orožnikov, mih vdov in sirot. Dunaj 9. januvarja. Socijalni demokratje so nocoj ponoči po celi monarhiji razširili volilne oklice. Izdali so jih 2 V« milijone eksem-plarov. Atene 9. januvarja. S Krete došla so poročila, da se kristijanski prebivalci zopet pripravljajo na boj. Vsled tega se je tu oglasilo že 2000 prostovoljcev, ki hočejo iti Kre-čanom na pomoč. Carigrad. 9. januvarja. Termin za po vratek amnestiranih Armencev je sultan podaljšal na 75 dnij. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani. (Daijm.) g) C. kr. okrajno g avar-itvo v Ljubljani je prosilo za izras mnenja, če in v koliko je z ozirom na krajevne razmere potrebna pomno-žitev dimnikarskih dopustil. Po obrtnem katastru izvršujeta se v p litičnem okraju ljubljanske oko lice dva dimnikarska obrta, ker je F L. umrl in njegova vdova ne izvršuje več obrta. K. je v davčni občini Vcdmat in U. H. v davčni občini Vrbnika obdbčen. K. ometa vrhu tega dimnike tudi po večih ljubljanskih hišah, torej se more reči, da n ti dva obrtnika ne moreta vse svoje pozornosti pri svojem obrtu obrniti na ljubljansko okolici. Ca se pomisli, da jebilo po zadnjem ljudskem štetju d ae 31. dec. 1890. 1. v političnem okraja ljubljanske okolice 9 073 hiš in se more smatrati, da imajo mnoge teti po dva dimnika, da so dalje dimniki tudi v mnogih gospodarskih podopjih in delavnicah, ki se ne pri števajo hišam, se more pač reči, da je v vsem 15.000 dimnikov. Po § 7. zakona z dno 15 sept. 1881, dež. zak št. 14, se morajo dimniki in cevi redoma ometati. Kolikokrat na leto se mora to ometanjo opravljati, to določuje župan z ozirom na krajevne razmere, p.s boo z ozirom na to, kakšni so dimniki in kako močno se kuri. Po § 8 omenjenega zakona se mora občinski odbor vs »j z jednim dimnikarjem o cenovniku (tarifo) za njegovo delo pogoditi. Ta določila deželnega zakona je nemogoče strogo izvrševati, ker obadva dimnikarja, č* tudi bi imela zadosti osobja, ne mereta dela pregledati. D>mniki in ce*i se torej redoma ne ometajo, ker dva cbrtnika, če tudi bi ee župani v interesu posestnikov strogo držali zakona, ne moreta dela zmagovati. Po trdnem prepričanji zborničnem je toraj pomnožitev di in karskiti obrtov v političnem okraju ljubljanske okolice brezpogojno potrebna, le bi se moralo na to delati, da sa sedeži teh tako porazdele, da bi ti v občine, v kater h bi naj delali, r>e imeli predaleč. Če bi ne omenjeni zakon strogo izvrševalj kar bi bilo v interesu posestnikov, bi imeli opravka še trije dimnikarji. Dalju prih) — Tarifi državnih železnic. Z veljavo z dne 1. januvarja 1807. 1. se je izdala nova izdaja z dne 1. januvarja 1895. 1. veljavnega tarifa in tarifnih določeb za prevažanje oseb in prtljage na lokal n h železnicah, za katere ne velja pasovni tarif z dne 1. avgusta 1806 1. pod naslovom: „Tarife und Tarifbestimmungen fiir den Transport von Personen und Roisegepuck auf den vom Staate betriebenen Localbahnen (mit Ausnabme jener in Galizien und der Bukovina) auf vvelehen der Local-tarif der k. k. osterr. Staatsbahnen vom 1. August 1896 keine Anvvendung findet". Izvodi tega novega tarifnega zvezka dobe se pri c. kr. državnih železniških ravnateljstvih in potom železniških postaj po 40 vinarjev. — Z veljavo z dne otvorj^nja sekundarne železnice Halicz Ostrow-Berezowic in lokalne železnice Tarnopol-Hopyczynce stopi v veljavo. „11. Nachtrag zu den vom 1. August 189G giltigen reglementarischeu Bestimmungen und Tarifen filr die Beforderung von Personen, Reisegepiick und Hunden im Localverkehre der k. k. Gsterr. Staats-babnen." Ta dodatek obsega določbe o osebnem in pratežnem predmetu na imenovanih progah in dopoluila glavnega tarifa. Izvodi tega tarifnega dodatka se dobe pri c. kr drž. železniških ravnateljstvih in potom železniških postaj po 10 vinarjev. Poslano.*) Uredništvo .Slovenca" naprosil sem 26, decembra 1. I., da sprejme v prihodnji list dopis v mojo obrambo; ker pa do danes ni to storilo, sem primoran, da objavim v „Slovenskera Narodu" ta dopis, kakor sledi: ,Slovenec je objavil v gt. r.i.t % dne 21. decembra pretecenega leta, daljši dopis o preS čjereji iz Novegatnesta, kateri se koncem sledeče glasi: „ Radovedni smo, ali so gg. vefičaki tadi zahtevali pojasn la glede naslednjega dogodka : Neki Hrvat je prignal nad 100 preSičev, katere so vslad sumljiv.i-.fi kužne bolemi zaprli v hlev neke znane tukajfinje kreme. Hrvat pa si je znal dobiti spričevalo, da so prefiiči zdravi, ter je poprodal v^e sivce. Tod* kmaln pozneje so malone vsi ti prašiči na kugi poginili. la kdo je tema kriv? Proti takemu postopanju so brezuspešna vsa sredstva" —. Ker v tem dopisu navedeno sumničenje v prvi vrsti mene za«leva, pojasnim dogodek tako-le: Meni, kot okrajnemu živinozdravniku ni znano, da bi bili kaki prafiici zaradi snmljivosti kužne boleani se zaprli; pač pa je bilo več čred zaprtih, ker so bile utihotapljene s Hrvatskega. Vsi ti Hrvatom odvzeti prašiči pa so bili brez izjeme od politične oblasti v soglasju z državnim pravduiStvom na javni dražbi prodani. Trdilo, da si je znal Hrvat dobiti spričevalo, da so prafiici zdravi ter je poprodal vse sivce, je tedaj neresnično in primerno, mojo osebo sumničiti. Dopisnik naj bi so vendar o st»ari prepričal, predno kaj po Bvetu zatrobi, sicer se mu mora naravnost zlobnost očitati. Novo Mesto, dne 7. januvarja 1897. (67) O t m ar Skale c. kr. okrajni živinozdravnik. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za Vri banji bolečih telesnih delov nntlrrheuinoii lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), Cena steklenici 25 kr. *• (44—1) V varstvo občinstva. Za drag denar slabo blago, to je gotovo uajgrSo varanje obč'nstva. To se največkrat zgodi pri živilih, ker tu mnogokrat moti vnanji vide.z ponarejenega blaga, Tako «(■• godi tudi s Kathreinerjevu sladno karo, ki se občno rabi in zaradi svoje znamke tudi le „Kneippova kava" imeunje. Če se zahteva samo Bladno ali Kneippovo kavo, dobi se večkrat ponarejen izdelek mnogo manjše vrednosti, v podobnem zavitku, ta katerega so mora plačati jednako ceno. Gospodinja pa potem vidi, da se jo varala v svojih pričakovanjih glede prednosti Kathreiuerjeve Kneipuove slatine kave, katero priporočajo zdravniki, kajti razliko kakovosti in ukusa so Se lo v čafii Bpozna. Zato je jako važno, da občinstvo, ki žoli dobiti pristno Kneippovo kavo, ki ima okus navadne kave, pazi, da je na zavitkih ime „ K a t h r o i n o r". Le toj kavi gre prvo m o s to mej vsemi kavnimi namestki, po izreku dr. M. Mansfelda, vodje poskusalifiča na Dunaju. (7f)—1) Dejstvo je, da današnje dame vsakdanji r«bi roiidre - Kglaiitliic in Navoil - KglailtillC zahvalijo ono mirno barvo kože in ono n.iViin aristokratično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čiata, nikdar hrapava ali razpokana koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse te prednosti ae dosežejo, če se uporablja za svojo toaleto Poinlrc - Kglaiitliic in Sa-VOIl -K^lailtilie. d'- higijeu čni to .1- I ni predmeti nimajo v nebi nikakorsnih metalifillih snovi in so zajamčeno nečkodjivi. Za varooNt pred brezvred-nostnimi ponaredbaoai naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: „Glava s čelado". G-lavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri sv. Duhu, E. Tomaja naslednik Hhinrr. Zagreb, Ilica št. 12. (8125—9) Zaloga za Ljubljano: Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek Resljeva cesta št 1., poleg mesarskega mostu. 6tev.38. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.7e2. Predplačani sedeži ne veljajo. V nedeljo, gld. 50 kr. in Mark-a Schiffmanna v kinu. dep. uradu ležečo premičnine (ura in več prstanov), cenjen« 281» gld., vso tri dne 11. januvarja in 2f>. februvarja v Ljubljani. Janeza T o ui e 1 j a posestvo v Pristavi, etnjeno 1225 gld., dne 12. januvarja iu 12. februvarja v Kamniku. 20 Umrli so v Eijuhlfaiil: Dne 5. decembra: Karol Pič, godbenikov sin, !•/« leta Radeckega cesta St. l, vnetje sapnika. — Ana Likar, nad-učiteljeva hči, 7» ., let. Karolinška zemlja 6t. 9, davica. — Marij* Zadnikar, pasarjeva hči, 15 mesecev. Sv. Petra nasip It. 65, boijast. Dne 6. januvarja: Friderik Berftič, pomožnega uradnika sin, 3' j mesecev. Gospodske ulice 6t. 8, Pemplngns malignus. — Jurij Briiu, umirovljeni železniški uradnik, 82 let, Poljanska cesta St. 25*, ostarolost. — Ivan Pukel-fttein, posestnikom sin, 21 let, Sv Petra nasip st 48, edem na možganih. Dne 7. januvarja: Nela Simončič, bivša kuharica, 80 let, Rožne ulice St. 7, ostareloBt. V deželni bolnici: Dne 1. januvarja: Fran Pucelj, delavčev sin, 5 let, vnetje obistij. Dne.'1. januvarja: Anton Žraid, posestnik, 5,rt let,gnojenje Dne 6. januvarja: Angela Vipotnik, redarjeva hči, 1'/« l«ta» za krčem. — Ivan Svetek, ključarjev sin, 14 dni, sušica. Meteorologično poročilo. »h B o a m •—» Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C "Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v SM urah 8 9. 9. zvečer 7. zjutraj 2. po po L Srednja v 738 9 j 10 786 3 0 0 736 3 16 čeraj&nja temp si. zahod sr. jjzah. si. jjvzh. eratura 32 oblačno oblačno oblačno % za 5 B* 30 nad nor- malom. ID-u.naosls:si "borza, dne 9 januvarja 1897. Bknpni državni dolg v notah .... Bknpni državni dolg v srebru . . . Avstrijska kronska renta 4°/s Ogerska zlata renta ' „. , Ogerska kronska renta 4°/0 Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice..... rVemfiki drž. bankovci »a i 00 mark SO mark........ (talijanski bankovci kr. cekini . . . 101 gld 70 102 — 123 — 100 ■ 90 122 15 99 70 959 e — 376 — i 90 58 i 75 11 a 74 * 66 c ca »NI -S ■ •a* S o o iS > ti ►o t* >W O M i I 6 5 i I - — "S n 5 t—l o. rt M M tS3 Cm GLAVNO SKLADIŠTE VlS***^—----mijliatlja Um KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dllinl in prelinvil, pri protinu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (14-1) Najboljša dijrdclirna in oinrievalna pijara. Henrik Mattoni, Giesshubl Slatina. Za špecerijsko in železninsko trgovino se išče učenec v starosti do 14 let. — Ponudbe v Metliki Fran (iustinu 56—2) Pridno deklo katera je vajena opravil pri goveji živini in zna kositi, vzprejme takoj posestnik g Peter Lasenik v Ljubljani. (65—1) solidni ljudje neoporečenega značaja, ki so znani v boljših krogih po deželi, ai za ntalno zastopstvo ali za prosti Čas. Strokovnih znanj ni treba; to slu>.bo lahko opravlja vsakdo in v vsakem kraju. Pri dobri izvežbanosti (69—1) ffC tisod r/oldlnarlev 'VQ na loto gotovih. — Ponudbo Fr. Zoinan, Pcaga, 1330—II. ..p t897. g)., Stenske notične po 25 s pošto 28 kr. v y in krasne dvobarvne Skladne koledarje od 60 %r. naprej, po pošti 5 kr. več priporoča j^nton Eagorjan (79) v Ljubljani. Semenski grah v vs li vrstah, posebno zgodnji logaški in pri-tlikovec pri («6—l) Petru liassnili-ii v a j u M juni. Ces. kr. avstrijske jtj državne železnice Izvod iz voznega reda Trol3a.-vss.«gra od 1. olct©"tora. 189S, Najtopno omenjeni priha.ja.Iiii in oiltiajalni Aaal oauaoenl M • ■ r.-Oii I <•♦• rropnkfinj runi i 1 .S t> Odhod ir l.]nl>li>*iM- (juž. kol.). Proga čez Trbii. Ob lt. url f> miu. po noći oaohtii vlak t Trhli, Holjak, Oelovee, Frama.inafaate, Lijubno; iom Selatha.1 v Auh....., Iaolil. Omuuden, ttolnojirinl I ces K ..Mil-KiMiliiiir v Strvr, 1.1 n.'. na Dunaj vii Amatattan. — Ob 7. urin min. ijutraj oiobni vlak v Trbii, Pontalml, Raljak, Celovec, Kranaenaj feata, l.juhno, Dunaj ; čca Helathal v Solno«rrad, ca* Amatetten na Dunaj — Ob II. uri AO min. dopolnilne oaobnl vlak v Trbii, Ponlabel, lleljak, i'e-lovc.'. l.jiihiui, Selathasl, Dunaj. —Ob 4. nri popoludne oaubui vlak v Trbia, Beljak, Celovec, I.julnn>; i-na Helathal v Solnn^rad, I*eud-Oaatein, ZeU na Jeaorti, 1 iionmat, Hregena, Uurih, Oeuevo, Paria -, ćex Kleln-KeiHitiK v Hteyra IjIih-, Kuitejevioe, PlienJ, Marijine vare, Heb, Krancnre vare, Karlove vara), Prago, Lipako, Dunaj via Amatetten. Proga v Novo moato ln v Kodevje. Ob 8. uri Ift min. ajutraj mnauii »Ink — Oh 11. uri ;>'> min. po polu lun moaani vta>k. — Ob 6. uri 30 min. tv.....r moaaui vlak. 1'rihod v I. juni j itno (juž. kol.). Proga Iz Trbiža. 0b fi. url 69 min. ijutraj oaohui vlak ■ Dunaja via Amatetten lilpaVoga, Praffe, Kraucovili v ni.v Karlovih varov, lloba, Marijinih varov, Plauja, Hudejevio, riolnograda, Linca, Htoyra, Umiiutlnna, Iaolila, Auaaeeat Lijuhna, Celovca, Holjaka, Kranzonufoate —Ob U. uri j'i min. dopoludu« oaobui vlak ■ Dunaja via Amatotton, Karlovih varov, H«ba, Marijinih varov, Plzuja, liti.»ir. Solnograda, Dinca, Steyra, 1'ariaa, Oeueve, Ciinha, lire gonca, Inomuata, /..'il.i na j»aeru, IiOnd-(i*atelna, I.jiilma, (.ulovoa, l.iuca. Pontahla — Ob 1. uri R5 min. popoludtie ohoImiI vlak a Dunaja, Tijuhna, Setztbala, Heljaka, Golovca, KranznnafcRto, 1'ontahl« — Ob » url l min »vi..-m oaobnl vlak a Dunaja vin Amatotteu, is lijubua, Holjaka, Celovca), PonUbla. Proga iz Novoga mesta ln lz Kodevja. 0b 8 uri 19 min. ajutraj meaant vlak. — Ob I, uri 33 mlu.gpo polndue moaani vlak. — Ob H. uri 96 min. ivouer meaani vlak. JdllOal !■ B.|ial>ljitii4- (drž. kol.) V It mu ni U. Ob 7. uri 33 min ajutraj, ob 3. url l> min. popoludne, ob 6. u: SO miu. avever, ob 10. uri 'jr> min. ivečer. (Poaledujl vlak le v oktobre ob nedeljah In pra>auikih.) f*rllio«l v I.|iiiil|niio (drž. kol.) i* Kamnika. 0b 6. nri 66 min. ajutraj, ob M. uri 16 min dopoludue, ob O uri 30 min. tvećer, ob B. uri 66 min. ■veuer. (Poaledujl vlak I« v oktobre ob nedeljat In prttanikih.) Danes se odpre zaloga italijanskih vin najboljih vrst Belo vino . . Crno vino Marsaletta . Maršala Moscat . . iz prvih kletij. • . liter 24 kr. a i« 32 kr« ■ ■ 36 kr> fi 24 kr« . . „ 40 kr. 80 kr. 72 kr. Florijanske ulice št. 33.<681> 17 J itvan VHaK "an ^ '1" •» urt* ,Jlsil "n hoče l\Q0r J1X10. ,l' v /1,"|j6:in.je ■▼oHh dtthttdkov vporabiti, naj pošlje svoj naslov pod prslom „Zi'it i Nt tiflil' na „ Annunreii-Kxj»edi-tion Srhalek, Wieu 1", da se odda naprej, -3106-3) Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (60) parobrodu o društvo v Reki. 2) Preko Reke /W vožnje: V no^i od sobote na nedeljo ob 1. uri in vsako sredo dopolndlM v Kotor preko Zadra - Spljeta in Gruča. Vsak pondeljek v Spljet-Metko-vić. Vsak petek v Lnlinj-Zadar-Spljet. Vsak čerrtek postni parniki v Zader - Spljt-t in na otoke do Kotora-Vsako nedeljo ob 7. uri ajutraj v Opatijo in boginj, povratok isti dan ob 8. uri 4f> minut. najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoća vozna crta (elegantni, z n*jvi>cjim komforten) oprem ljt-ni, električno razsvetljeni parniki) v Voinl redi bo nahajajo v Waldhelm-ovem ,.Koi»duktoi-Jn ' itev. 693 604. Rnmen podganar [Raitlerl na imo .,1*11 li". h& J© iz^nliil 100 Besna ženitna Velo* ec v pril»2no dobrem položaju, star 40 let, h 4 odraslimi sinovi, ki obiskujejo gimnazijo in realko, želnl In stopiti zaradi ženitbe v pismene odnos »je z gospodičino ali vdovo brez otrok, iz dobro vzgojene tlružme. Bodi naj katoličanka, marljiva in povsem zdrava in c-str umna. Poleg nemškega jezika mora znati malo italijanskega ali slovf-n^kega. Ponuditelj je brez tsnke strasti in iz odlićno obitelji. Starost ponudnice naj bode od 25 let naprej in naj bode ista rednega lica. Imetka naj ima od 5000 gld. miprej. — Ponudbe s fdiko pod naslovom „Posest-nik št 3263M naj se pošljejo na upravnistvo „Slovenskoga Naroda" ,<;4_2 na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v SStuttgartu 1KH0 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku m mnogih zahval-n h pismih, katerih Število gre v tisoče, priznana kot jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, * katerim se duseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast las in se prepreči, da no izpadajo in da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi močne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček 80 kr.. (e se posije po pošti ali proti povzetju 90 kr. K. H O P P E, Wien, XV„ Zinkgasse 14. (27 BO—201 Postranski zaslužek 150—'200 gld. meseono za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hauptstadtlsohe Weohselatuben-OesollBohaft Adler & Oomp., Bndapest". (8893-4) 1 iilmiiii l|i im 1. ISTI Lil i-42) Veliki krah! NoN-Jork in bolnimi nista prizanašala niti evropski celini t- r je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. ti 6(1, in sicer: t! komadov najfinejših namizni li nožev s pristno angleška k lin jo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega komada: 6 komadov amer, pntrnt-srebrnili .jedilnih žlic; 12 komadov amer. jiuteiit-srehriiih kavnih lile; i komad amer, patent - Nrebrna sajemalniea za julio 1 komad amer. patent • srebrnu zajeniulnieu za mleko; 2 komada amer. palent-srrliriiih kupic za jajca; 6 komadov angleških Viktoria-eaAic za poilklado; 2 komada efektnih naiiliznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za slailkur. 4-1 komadov vkupe samo let, za kar se garant nje. V najboljši dokaz, da da le-ta inserat no temelji na riil^al^šral slepariji zavezujem so s tem javno, vsakemu, kateremu no bi bilo blago povSeč, povrniti brez zadržka znesek iu naj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot darila za svatbe in razne priložnosti in kot darilo za svatbe in druge prilike, kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se (edino le v A. IIlKNCIini:Kij>T-a glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra na Drmaj i, II., Etembrandtstr. 19 v. — Telefon št. 7114. PoSilja se v provincijo proti povzetju ali će se znesek naprej vpošlje. ^E/?^ Čistilni prašek za njo 10 kr. «r ^* Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znauiko ' % #• (zdrava kovina). 9 ^ Izvleček lz pohvalnih, pisem: "*** ^" Piliš, dne 24. avgusta 1H96 (peštnuski komitat'. Vaše blagorodje! Z garnituro sem jako zadovoljen. Prosim, pošljite tri take garniture mojoj svakinji, grofinji Nyary roj.pl. Somogvi v Szuuto. llu-.m Julij Nyary. Acu Weseli pri S"lni, na Moravskom. Z dopoblano pošiljhtviji* sem bila popolnoma zadovoljna in prosim doposlati mi še jedno tako. iJlG'J—lUj Frančiška Wolmann, / 4935 6311 a za slabotne in bolnike plMebno pri boleznih na prsih, pljučih in v goltancu, za kašelj, hripavost, influenco, malokrvnost, blf-dičnost, bol v želodcn hemoroide, kakor tudi za nervozo« et in Iplolno telesno slabost kot dijetetično sredstvo že 50 let izborno izkušeno in od zdravn kov priporočeno. (3314—8) Dobivajo ea v lekarnah, v boljših dmperijah, delikateaah in specerijah in naravnost pri Ivanu Hoff-u, dvor. dobavitelju, Dunaj, I., Graben, Brauneratrasse 8. j l»rom peli I1 In <'«>n 11 n I U 1 l»re«pla. xoćLsl se konj ; Mraz a lngino^roto branijo Jedino le moje ivetovno-znane''- (.'5.'>'»9—3) y.nradi pomanjkanja prostora prav po ceni; isti je kobila, Črnorujave barve, Radoviškega domačega plemena, 15*2 visoka, popolnoma • zdrava, jako krotka in prijazna, dobro in za nesljivo vozi. Povpraša naj su v novi vojašnici za pešce v Ljubljani. (64—2) o - L£ICHTLOSLICHER CACAO •AuictieVici • 1 K? = 200 TAS 5EN • NaVtrl^ff ■ častniško-konjske odeje katere priznavajo ekonomi, posestniki konj, grajski oskrbniki kot »orko, trpi žne, nepokončljivo konjske odeje. Iste eo jako velike, z živimi progami in bordnrami opremljene in so tudi rabijo kot goike posteljne odeje. Cena je za vrsto A Rld. 160 in /a vrsto B g"ld. 2"—. Ro-,men« dlakaste fljakarske odeje s «; različnimi progami 'in lorilurumi, kompletno dolge in Široke, Si metra dolge, l*/, inetra Široke, jako fine, g\&. 3 50 komad. — PoSi-lja a jamstvom proti povzetju. Za neugajajoče se povrne denar. Jedini kraj za naroČila: M. Rundbakin, VVien, II., Taborstrasse 35. IJU», i 5 F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr nnif blagajnice drž. železnic uradnikov so priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblek po najnovejši f coni in najpovoljiiejšilt cenah. Angleftko, franoosko in tu/.emsko robo ima na skladišču. Nepremočljive liaveloke izdeluje po najnižji, brezkonkureudnl oenl. - Gospodom uradnikom se priporoča /a izdelnvanjc vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor ga'olj o, močo, klobuke za parado itd. Jlitl — 41) W <đH^9&9tfmP*9& * I VetiAa S0-hraicarska IS Žrebanje a * I neprekllono loterija a etnomosttt. 120. febmvarja. O lavni aohitoK mmmmm < 161 > >. 00 »-t < Mestni trg štev. 11, —t^ mm mm w: m » —"^ mm m w w m . _m, * 9 99 99 *T, Hoćete li flipMii le&o tpolif Rabite le Jedino v svbjl vrati patentirani, popolnoma noskodljtvl ■J "F 1 6 1 S W W~ i*oiiui«'iHk« ne khI avstrijski patent Stev. 46/311». (3120—12) Naredi blesteče belo, mozolje, osepnične baržunasto mehko in luknjice in vse kožne mladeniško svežo ^^^L- neč's*ODe PO kate-polt, odpravi pege in Vmntr. ,n.mv.. remkoli ličilu. Cena stektfniri x mavttttitom -<* rab** Hit Ur, o. u. Dobiva se po vseh lekarnah drogerljah ln parfumerljah, kakor tudi naravnost za 25 kr. veo, ako se vpošlje naprej znesek. Izdelovanje patentovanega .Klerona" pri Josipini Sip v Taboru, Palackyjeva ulica. l*oiiui-<-iH»«< mt> Kakoiilliiu potom proKHii~smmjt — w m---■ v m I I I I iT J obozdravnik A. Paichel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje untavlja na najnovejši in najboljši način (16—4) umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vmiju in \ se zobne <»p«*rH«lje. (>(iMti'tuijii|o -/obuo tioledlno m ueimrfceiijeni živca. Kemične barvarije ni treba! Sleherni si lahko doma v 10 minutah obleko in perilo pobarva v vseh barvah, Epohalna iznajdba! 500°/o prište&enja! MAYP0LE SOAP a-rLgrlešfeo "bai^rllno milo barva vsako barvo in otenjavo. V 10 minutah lahko vsakdo z malo vrele vode in s tem angleškim bnrvllnliii nilloui barva in snaži oblek«, hitite, iireproKC robrf^, uviliie lu «\lruate rokovke, Hrw|«*e, BOgOVleef ovratnike, hvlino blw{{o, trnkoie, čipk«, tttlnM, bnraun, AlruHovn p«M'»'Nii. I j ii luni im i iiimii ke itd. — Niti na i*o> ah niti na posodah ne preostaja sled teg-t btzr«llnegA mlin. — Je trp«žno v p«rilu in u« *uubi barve im hoIucii. Naredi Mtitro «»1il«ko »ovo in moilno, — Je Ntrii|»a pr«>Nt<» lu ne rasjeda mMlerljMlM« — io> kr. komad (Orno 50 kr,), h katerim ae lahko barva cela toaleta. — Vs>ik komad liarvilueKa mlin ima navod za porabo. !!!Patentirano po vsem svetu!!! i.tI<- Soup agentura ■■ » i>iiii»|u, Mariabilferstrasse 105. 4-la\n:i /iilo^u v Ljubljani pri .1 nt on u l4rlN|>«'r-Ju. W,ii j«i iik <-in> samočista rK ml lik <>»i. mu r. n i« I viMjlinl Tomaževa fosfatna moka iz čeških in nemških tovaren za Tomaževo moko je najuplivnejše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Jamči se, da ima v sem 15—17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline ln 28 lOO odstotkov fine moke. jfcih vse? vrnie j>fr-it i. Za zboljšanje semlje revne na fosforni kislini, za vsa lita, okopnlne in oljne rastlino, za vinogradu, hrnelne in zelenjavsku nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glvdc iu poznejši vpliv vse superfosfate. Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprubanja in naročhe naj bb pošiljajo 42—1) prodaj ališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Mariengassc 11. šalili O m , j. Soklič. ni 4 KI ^ (17)___" IVA \ Postrežba točna. — Cene nizke. W JOSIP REICH ► 4 likanje sukna, barvarija £ i in kemična spiralnica > 4 Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £ j se priporoča za vsa v to 6troko spada- w " 1*24) joča dela. r Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval M lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vaakerfina naročila izvršujejo ae t orno in po nizki ceni. Vse mere ho shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoblati. 'J9tfmiiiiiiiiiiiiiiniiiii jzij Erjavec/zor Prej J. Zor (i8) čevljarski mojster ty v Ljubljani, Čevljarsko ulioe št. 3 priporoča se prečast. dubovščini in slav. J\ občinstvu za obilno naročevanje razno- fV ? vrstnih <>t>iavitl, katera izvršuje ceno, £ 3} pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do najpriprostejše oblike. ^ Mere se shranjujejo. Vnaiijirn naročilom €j naj se blagovoljno pridene vzorec. Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov in čepic. Hajnižje cene. Preknpovaloem tovarniško oene. Ceniki (M) se pošiljajo brezplačno. j. ss. i3ij>ivi5>x>iK:Ajr »ft- Stari trg št. 16. Ljubljana Stari trg št 16. oderci izvrstne fapone, najboljši izdelek (19; liojooiioje pri ALOJZIJU PERSCHE Pred škoflio 22, poleg mulnc hiše. Puškar in pro- TnilM I//| I Q C D V Ljubljani dajalec biciklov. rflnll I\IiIOL|1 Selenburgave ulice6 _ 2JL - . Najboljio nrojena ^ aolavnloa za popravljanje blolklov ln šivalnih stroj ev. ~*ftsjj r TdvarnapMinal J. J. NAGLAS ! (aoj Ljubljana Turjaški trg štev. 7. Sobni slikar Poljanska cesta 72 Sobni slikar Moste *s\5 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor mogoče nižjih oonah. (?8) Za uknsno ln trpežno delo se Jamči. j.-zt' NaroČila pismenim potom: Moste št. 33. -fcn tfOrtg^ršOšK^K^JONIOHlOtlOliOliCIIOI j IV"eiri.3ssi Toni (ti) v V o <1 mat u »t. 3 priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vo^ov, svojo izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporoča gg. hišnim posestnikom vezi za stavbe 2 ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. 3 nO ! ^ Ljubljana, B$tiuuj»Ku cesta št. fl&. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. HENRIK KENDA k. Ceneni lepi klobuki za damo. Vedno zadnje novosti. 1'upriti»j»• sc urno in prav po ceni. Huilni žurnali Iranko in lastunj. m LJUBLJANA. Anton Presker Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv, Petra cesta št, 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaččev za gospe, iiepre-niočljivih havelokov itd. Obleke j»<> meri «,e po najnovejših uzorcib in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. <;> ■) Fnd. Hoffmann (2:j) -*> urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, is tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih nrah vedno v zalogi. Poprave se izvršujejo n&J točneje i -H ■H 1 I j> uši I* ur v JL* j it 1>1 j it iii Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato zalogo oro>Ju a is lov i n omcIšiio v»r-iiost. streljivu in »otrrli- Nelll /it lovce. (81) Popravki se Izvršujejs v moji delavnici. k |i Tu we tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne nIuiiio-iT/iib'o in iulutiliiScc, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (32) Ceniki zastonj in poštnine prosto. Velika zaloga suknenih ostankov po znižani ceni pri Hugo Ihlu Ljubljana, Pred škofijo št. 2. m ■■■si i ^nr^4> ti ^^v^> n *^nn* *si Bxata Hbojrl S Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. f Pleskarska mojstra c. kr. državne in B c. kr. priv. južno železnice. ^ Slikarja napisov, T • tarolnaka ln pohiBtzena ploakarja. £ Tovarna za oljnate barve, lak ? in pokost. (34) j Zaloga original««*«.* Liirlmlliii')«. T MaS'olia za konjska kopita in usnje, * Največja izb^r uajuovejšejja [ svilnatega blaga j črno in burtaMtu, za cele obleke in Uluao, priporofia I I un , tu .-., . 1» ('Piluli (85J I Alojzij Persche | Pred Škofijo 22. poleg mastne hiše. | Pijte domači liker* I iz planinskih zelišč | „Triglav" | ki iolodee ^■•••i«- i« kr«.|iša | lil 'I ■'" %«>l)o VKl»ll|li. I J. Klauer v Ljubljani. Iga. Fasching-a vdove ključavničarstvo m Poljanski nasip št. 8 (Reiehara bila) pripori ca MVojo bogato zalogo čtcdilnili ognjišč ni-.j l>r i p; o>(4-|mi|i. kakor tudi nnfli-ii< z lolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pesnicami ali kahlami. i'opni« I },* n j»* l\itro ln po eeuit Vnanja naročila se hitro iivršš. f WL ehanih fe(3ti) Ivan Škerl p Opekarska cesta št, 16 v Ljubljani j i i^ilcliijc in i»o|>i*ttvlju [j Al val n. O ■ tx*o| O in volooi- j 1>C5<1«^ ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo Btroko spadajo-čili del in popravkov 1"> najnižjih conah. Vnanja naročila se točno iivršujcjo. :'i-^a--jl ^-aaa i: I i 1 Pekarija Slaščičarna v l^i^^an\ I >elter Xj3-u."bljo-riei, Sestri trg- št©"^r. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. jakob mm v Ljubljani, na Starem trga St. 211 postroza toino z najraznovrjtnojšlml štirikrat na dan svežimi, ukuinlml, zdravimi ln slastnimi v slaščičarski i» (89J pekovski obrt »padajočimi Izdelki. ^jj Tu je dohiti vsak dan g domačo potvioo, vseh vrst kruh g na vago, ržon kruh in prepe * čeneo (Vanille Zwiebaokj ter I pustne krofe. O AJQ AJQ *JQ lW AX> M A*) aX A*i /S^v \JQ aM 505E Tvoja JUHNA E3 MAGGI Mag^l-Jeva |nlina khIh-Im je jedina svoje vrste, da a« hipoma naredi vaaka s'aha mesna jnha i/redno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenic h od 90 vin. naprej se dobiva v vseh delikatesnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnirnh. latinic uteklenlolce »e m J*«C«l-jevo zabelo najcene|e nnpoln ju|«*|». (13) ilvgust Eopio Hnilitrakl moJ*ter (61 — i) v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem se priporoča slav. občinstvn in naznanja, I ghl. (3*280—11) Nadalje zaradi svojega izbornega u'inka znano tanno-chinin tinkturo za lase katera okrepčuje lasišče in preprećnje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preaknienlh domačih zdravil, katera ■« priporočajo po raznih Časopisih in cenikih. Med. Cognac, ninlajra, rum i. t. ti. ICaspoiUlja po po-11 v hm k dan .'Umi. I » i > l » i » Za kašljujoče dokazuje nad 1000 spričeval izbornost (8147—11) Kaiserjevih prsnih bonbonov gotovo in hitro učinjakučih pri kašlju, lirl-p»VOatl, kataru in zaNlIzeii |u. Največja specijaliteta Avstrije, Nemčijn in Švicarske. Zavojček 10 in 20 kr. Zaloga v Izubijani: Viljema Maver-Ja. lekarna, Marijin trg ln Mr. Ph. M. Mardet-■ohlaeger-Ja, lekarna, Preiernov trg. L najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžefc Ljubljana €£. Breg št, 6 la«e nujno: Vee prlpronllli |n boljMik inNubnih in k 9 Nrn|«c >n Ko«p.>il<< bel »ifon. »'».Htm rtu«, braa ■•vrstillit«, l.r.'z mani*!, it »rit, 1 komad |io jjld. J 10 do 3 70 e komad , , «t-sn „18 — *»i »i i« ■ in dečke v 4 t ■ ■ 111» o «1111. kakor iporaj I komati j>o Rld. 1 •— do 1 40 • V. ma . , . 6-TS „ 7-7» **l ..«!«. 6 kaknroalij 1 Vorn. po glrl. — »0 do I 40 kom. „ „ 4 ko „ 7 A0 18 nrrnlnlhoT Rlil. I so do «11 »20 13 parov iimniti od gld. 3 80 do «'60. I*J komadov prcdaraJuuikoT od gld.« M do A — I a B £. o o •o 1 (b 3 (b h P 0 a < o ►1 a P o o Za brezhiben kroj in najsoMdnejso postrežbo jamči tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani zalapttelj perila več c. kr. častniških nniformovaliSč in nui-tormovanja v na&i c. in kr. vojni mornarici. hnippJikNjcusteiii^ vepxuekerte JabTluTir e n d e kTiIc n ;| katere so že več let preskušene in po odličnih zdravnikih kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane, ne motijo probavljanja, so popolnoma neškodljive. Ker so posladkorjene, jih otroci radi nživajo. Škatijica, I r» krogi }1<- imajoča, velja 15 kr., zavoj z 8 skatljicami, torej s l'ZO k ro^l j i emu i. velja le i gld. a. v. (3172—10) 7oSliQUoi „Nfa«teln»ve od-aLalilUVaj vajalne kroglji.-e-. — PriBtne so samo, ako imajo pridejano varstveno znamko „Sv. Leopolda" v rudečem tiskn. NaSe registrovane fikat-Ijice, navodi in zavitki morajo imeti podpis .,1 liilipp MeiiHteln, Apo- lli4'kor". Philipp ITeustein-ova lekarna pri .sv. Leopoldu", Dunaj, [., Plmikengasse fi. Zaloga v IJnlfljanf pri gg lekarjih ii. I*lecoll-Ju in M. .Hardetticliltieirer-jn. traesa Brannecker Beriflez dnavBo preakniena t71—1> poučuje glasbo in tri jezike, fjJBjF~ Dohaja tudi na dom v rodbine. Več se izve v Leoni nuni v Vodinatn. Frirediteljica slamnikov (H|irrlrrK») proti tedenski plači od 15 — 20 gld. se i Ponudbe naj se pošljejo tvr«»a««ao Zahvala. Z dnem 1. januarja t. 1. sva opustila svojo gostilno „Hotel Sandwirt''a S tem se zahvaljujeva častitemu p. t. občinstvu in vatm plujcem najprieruneje za n&ma izkazano naklonjenost ter prosiva, naj se is'a izkaže tudi najinima naslednikoma g. Gustavu ingospej Mariji Jilg ki se bodeta potrudila, da oskrbujeta gostilno na isti reelni in solidoi način, kakor midva. Spoštovanjem (72) Jurij in Amalija Simon. Priporočilo. Z ozirom na zahvalo gospoda in gospe Simon prosiva velečastito p. t. občinstvo iz Celovca in dežele za blagohotno naklonjenost. Izkažite namp. isto zaupanje, kakor ste ga doslej izkazali gostilni BSandwirtu. Go-st ilna se bode vodila na isti solidni podlagi, kakor doslej. Na cenjena društva in klube se bode kar največ oziralo. Skrbela bodeva za najboljšo kuhinjo, točila le dobra pristna vina in dobroznano pivo iz meščanske pivovarne v Budjevicah. Cene za izbe za tujce in gostilno ostanejo dosedanje. Z ozirom na predstoječe se priporočata. Gustav in Marija Jilg. Izdajatelj in odgovorni urtduik : Josip Nolli. LaHtnina in tisk „Narodne Tiskarne". 5751