Leto 1900.
43
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XII. — Izdan in razposlan dne 20. februarja 1900.
Vsebina: Št. 27. Razglas o spisku železnic, glede katerih veljâ mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktoara 1890.1.
Razglas ministrstva za železnice z dne 3. februarja 1900. 1.
o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne
H.	oktobra 1890.1. (drž. zak. št.186 iz Ieta1892.).
Spisek tistih železnic, gledé katerih veljâ mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), se mora, oziraje se na izpremembe in dopolnitve, ki so se opravile izza razglasa z dne
16.	februarja 1899. 1. (drž. zak. št. 47), glasiti tak<5-le :
Spisek železničnih kosov, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. leta.
Avstrijsko in Ogrsko.
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine
in deželo.
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A.	Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete železnične uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1.	C. k. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske; — toda izvzemši:
a)	dalmatinski državni železnici:
a)	Splét—Siveric—Knin,
ß) Prkovič—Slivno—Šibenik, potem
b)	kotomyjski lokalni železnici:
a)	Koloinyja—Sloboda rungurska s krilom vred,
ß) Nadwornianskie przedmiešcie—Szeparo-wce-Kniaždwor,
in pa:
c)	lokalno železnico Levov (Kleparöw)—Janöw,
d)	malo železnico z ozkim tirom Lupköw—Gisna,
e)	železnično krilo Podleže—Niepolomice,
f)	železnično krilo Liliče — NÿFany,
g)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt— Mauterndorf (železnico po murski dolini),
lij železnico z ozkim tirom po krški dolini, i) železnico z ozkim tirom po ipuški dolini,
k)	lokalno železnico z ozkim tirom Zell am See— Krimml (pinzgausko lokalno železnico).
2.	Lokalna železnica Hustopeška.
3.	Železnica Ustje—Toplice.
4.	Češka trgovinska železnica.
5.	Češka severna železnica.
6.	Boleansko—meranska železnica.
7.	Buštčhradska železnica.
8.	Cesarja Ferdinanda severna železnica.
9.	Košiško—boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
10.	Železnica po krcmski dolini.
11.	Lokalna železnica Mori—AreOi—Riva ob gardskem jezeru.
12.	Novojičfnska lokalna železnica.
13.	Avstrijska severnozapadna železnica.
14.	Avstrijsko-ogrska družba državnih železnic.
(Sloveulich.)
13
15.	Lokalna železnica Privoz— Moravska Ostrava—VItkovice.
16.	Salcburška družba za železnico in tramway.
17.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
18.	Dražba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice:
l)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaja (z električnim obratilom),
m)	Preding-Wieselsdorf—Stainz.
n)	Poličane—Konjice,
o)	Kapfenberg—Seebach-Au.
p)	Železnica čez reko Adižo (lokalna železnica
Bolcan — Kaltem).
19.	Južno-severnonemška spojna železnica.
20.	Loka(na železnica Standing—Stramberg.
21.	Železnica Dunaj—Aspang, izvzemši
q)	kos z zobatimi kolesi Puchberg—Hochschnee-
berg Schneeberške železnice.
22.	Po kraljevo-ogrskih državnih železnicah obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od tawoczna do ogrske deželne meje in od Fehringa do ogrske deželne meje, in pa po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba (Gyôr) — Šopronj— Ebenfurth obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf—Dunajsko Novo mesto od Eben-furtha do ogrske deželne meje, ki je v obratu družbe za južno železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu unanjih uprav.
L Italijanskih uprav.
Po italijanski družbi adrijanskih železnic obratovani kosi od italijansko-avslrijske meje:
23.	pri Krminu do Krmina.
24.	pri Pontebi do Pontabla v mér iz Italije.
25.	pri Peri do Aie.
Po italijanski železnični družbi „ Socielà Veneta per costruzione ed esercizio di ferrovie secondarie italiane* obratovani kos od italijansko-avstrijske meje :
26.	pri črvinjanu do Črvinjana.
II.	Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
27.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
28.	pri Salcburgu do Salcburga.
29.	pri Waldsassenu do Heba.
30.	pri Schirdingu do Heba.
31.	pri ÄSu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
32.	pri Brambachu do Heba.
33.	pri Bärensteinu do Vejprt.
34.	pri Moldavi do Moldave.
35.	pri Schöni do Podmokel.
36.	Pri Schöni do Dččlna.
37.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-nemške meje pri Taubenheimu.
38.	pri starem in novem Gersdorfu do avstrij-sko-nemške meje pri Ebersbachu.
39.	pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
40.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
41.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje :
42.	pri Neusorge do Halbstadta.
43.	pri Opavi do Opave.
44.	pri Krnovu do Kriiova.
45.	pri Boguminu do Bogumina.
46.	pri Goczalkowicali do Dziedzic.
47.	pri Nowem Berunu do Oswiçcima.
111.	Ruskih uprav.
Po upravi ruskih južnozapadnih železnic v mér iz Rusije obratovani kosi od rusko-avstrijske meje:
48.	pri Radziwilowu do Brodov.
49.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
50.	do avstrijske Nowosielice.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo avstrijske uprave v unanjih deželah, primerjaj :
NemCija, številka 98 do in s 112.
Italija, številka 8.
Rusija, številka 35, 36, 37, 38.
Švica, številka 18, 19.
II.	Ogrsko.
Vse proge, katere obratujejo tu spodaj imenovane železnične uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske državne železnice in po njih obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
progo z ozkim tirom Ostrogon—Breznica— Ščavnica,
lokalno železnico s pravilnim tirom So-roksdr—Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini;
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obralovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice :
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
ozkotirni kos Glinica (Gôlniczbânya)—Smol-
nica lokalne železnice po glinski dolini.
4.	Železnična družba Raba—Šopronj —Eben-furth in lokalna železnica Fertôvidék, ki je v njenem obratu.“
5.	Združeni železnici aradska in čanddska, izvzemši :
lokalno železnico z ozkim tirom Borossebes —
Menyhâza in Prvo Alföldsko kmetijsko železnico z ozkim tirom.
6.	Železnica po samoški dolini in lokalna železnica Csibö-Nagybänya, ki je v njenem obratu.
7.	Lokalna železnica Kesztely — Balaton-Szt. György.
8.	Železnica Mohač — Pečuh.
9.	Lokalna železnica z ozkim tirom Nagy Kâroly—Somkut.
10.	Lokalna železnica Eperješ—Bardijov.
11.	Torontâlska lokalna železnica in lokalne železnice, ki so v njenem obratu.
12.	Lokalna železnica z ozkim tirom Belišče-Noskovci (slavonska železnica po dravski dolini).
13.	Lokalna železnica z ozkim tirom Seges-vdr—Szentdgota.
14.	Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz Mezö-Laborcz do avstrijske deželne meje, iz Jasi-nova do avstrijske deželne meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske meje.
15.	Po c. k. avstrijsko-ogrski družbi državnih Železnic obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz Trenčinskih Teplic do avstrijske deželne meje pri prehodu Vlari, iz Brucka na L. do avstrijske deželne meje in iz Skalice do avstrijske deželne meje.
17.	Po severni železnici cesarja Ferdinanda obratovani kos lokalne železnice Holič — Hodonfn iz Holiča do avstrijske deželne meje.
III. Zasedeno ozemlje.
1.	C. in k. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
Nemčija.
A. Po nemških upravah obratovane železnice in železnični kosi.
I.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve pruske državne železnice — vštevši vkupe ž njimi obratovane velikovojvodske hesenske državne železnice — in pa v pruski državni upravi stoječe zasebne železnice, izvzemši:
a)	gorenjesleško železnično krilo z ozkim tirom.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice izvzemši po njih obratovani lokalni železnici:
b)	Avgzburg—Göggingen—Pfersee;
c)	Augzburško lokalno železnico.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice in v državni upravi stoječe saksonske zasebne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe badenske zasebne železnice.
8.	Železnica Men—Nekar ob enem s progami po nji obratovanih velikovojvodskih hesenskih postranskih železničnih kosov.
9.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, izvzemši:
d)	železnico Doberan—Heiligendamm.
10.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice, izvzemši:
e)	železnico Ocholt—Westerstede.
jll. Zasebne železnice v lastni upravi.
11.	Achern—Otlenhöfenska stranska železnica.
12.	Železnica Alt-Damm—Kolobrzeg.
13.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
14.	*Lokalna železnica kopališče Aibling— Feilnbach.
I 5. Po badenski družbi za lokalne železnice obratovane postranske železnice:
a)	Albthalska železnica;
b)	Postranska železnica Bruchsal—Odenheim—
Monzingen, in
c)	Bühlerthalska železnica.
16.	Bentheimska okrožna železnica.
17.	Braunschvveiška deželna železnica,
18.	Železnica Vrati slava—Varšava.
19.	Broelthalska železnica.
20.	Železnica Köln—Bonn.
21.	Kronberška železnica.
22.	Železnica Dahme —Uckro.
23.	Železnica Deggendorf—Metten.
24.	Železnica Dessau — Orlica.
25.	Železnica Dortmund—Gronov—Ensched.
26.	Železnica z ozkim tirom Eckernförde— Kappeln.
27.	Železnica Eisern—Siegen.
28.	Ermthalska železnica (Metzingen — Urach).
29.	Železnica Eutin —Ljubek.
* Z voljavo od 30. dne januarja 1900.
30.	Železnica Flensburg—Kappeln.
31.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod o. Menu).
32.	Železnica Fürth — Zirndorf— Kadolzburg.
33.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
34.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
35.	Železnica Gotteszell—Viechtach.
36.	Železnica Greifswald—Grimmen.
37.	Železnica Halberstadt—Blankenburg.
38.	Postranska železnica Hallingen—Kandern.
39.	Postranska železnica Hansdorf—Priebus.
40.	Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
41.	Železnica hoyanska (Hoya—Eystrup).
42.	*Lokalna železuica Kahl — Schoelkrippen.
43.	Kaysersberška dolinska železnica, pri-vzemši železnico Colmar — Winzenheim.
44.	Kerkerbaška železnica.
45.	Železnica Kiel—Eckernförde — Flensburg.
46.	Železnica Kraljevec — Cranz.
47.	Krefeldska železnica.
48.	Železnica z ozkim tirom v okrožju Altona.
49.	Železnica Kremmen —Neu-Ruppin—Wittstock.
50.	Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzburg.
51.	Lahrska cestna železnica.
52.	Lokalna železnica Lam—Kotzing.
53.	Lužiška železnica (Rauseha— Freiwaldau; Muskau—Teuplitz — Sommerfeld).
54.	Železnica Liegnitz—Ravvitsch.
55.	Železnica Ljubek—Büchen in Ljubek— Hamburg.
56.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
57.	Železnica Marienburg — Mlavka.
58.	Železnica trg Oberndorf—Füssen.
59.	Lokalna železnica Meckenbeuren—Tett-
nang.
60.	Meklenburška železnica Friderika Viljema.
61.	Železnica Meppen—Haselünn.
62.	Železnica Mühlhausen—Ebeleben.
63.	Železnica Mnihov — Wolfrathshausen — Bichl.
64.	Železnica Murnau — Garmisch — Partenkirchen.
65.	Železnica Novi Branibor —Friedland.
66.	Železnica neuhaldenslebenska.
67.	Železnica Neustadt—Gogolin.
68.	Dolenjelužiška železnica.
69.	Železnica Nordhausen—Wernigerod.
70.	*Železnica Oschersleben — Schöning.
71.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
72.	Vzhodnopruska južna železnica, vštevši železnico Fischhausen-Palmnicken.
7 3. Okrožna železnica Ostrowo —Skalmierzyce.
74.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
75.	Železnica Peine—Used.
76.	Palatinatska železnica.
77.	Prigniška železnica.
78.	Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
ster.
79.	Železnica Rhene—Diemelthal (Bredelar— Martenberg).
80.	Železnica Röthenbach b. L. —Weil.
81.	Ruhlanska železnica (Wutha—Ruhla).
82.	Železnica Schaftlach—Gmund.
83.	Železnica Sonthofen — Oberstdorf.
84.	Lokalna železnica Stadtamhof—Donaustauf.
85.	Železnica Starigrad—Kostrin, vštevši železnico Glasov —Berlinchen.
86.	Železnica Stendal —Tangermünde.
87.	Strassburške cestne železnice.
88.	Po južnonemški železniški družbi obrato-vane postranske železnice:
a)	Bregthalska železnica (Donaueschingen—Furt-wangen) ;
b)	Kaiserstuhlska železnica ;
c)	Železnica Mannheim —Weinheim—Heidelberg — Mannheim;
d)	Železnica Osthofen—Westhofen;
e)	Železnica Reinheim—Reichelsheim ;
f)	Železnica Spredlingen—Fürfeld;
g)	Železnica Worms—Offstein in
h)	Železnica Zeli—Todtnau.
89.	*Južno-Harška železnica.
90.	Proge, ki so v obratni upravi thdrinških stranskih železnic:
a)	Železnica Arnstadt —Ichtershausen;
b)	Železnica Eisenberg—Krosno;
c)	Železnica Hohenebra—Ebeleben in
d)	Železnica Ilmenau — Grossbreitenbach.
91.	Lokalna železnica Türkheim —Wörishofen.
92.	Westfalska deželna železnica.
93.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
94.	Železnica Zschipkau-Finsterwalde.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu nenemških železničnih uprav.
I.	Ruskih uprav.
95.	Po železnici St. Petersburg—Varšava obra-tovani kos od rusko-nemške meje pri Eydtkuhnih do Eydtkuhnov.
96.	Po južnozapadnih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Prostkovu do Prostkova.
97.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Down do Ilowa.
Z veljavo od 30. dne januarja 1900.
Z veljavo od 30. januarja 1900.
II.	Avstrijskih uprav.
98.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Myslo-wieah do Myslowic.
99.	Po avstrijski severnozapadni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mlad-kovu (Wichtstadtlu) do Mittelwalde.
100.	Po avstrijsko-ogrski državnoželeznični družbi obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mittelsteine do Mittelsteine.
Po južnosevernonemški spojni železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
101.	pri Libovu do Libova.
102.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
103.	Po češki severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Ebersbachu do Ebersbacha.
Po buštčhradski železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
104.	Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
105.	pri Klingenthalu do Klingenthala.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
106.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
107.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
108.	pri Heinersdorf do Heinersdorfa.
109.	pri Brodu v 1. do Broda v I.
110.	pri Pasovu do Pasova.
111.	pri Braunau-i do Simbacha.
112.	pri Lochau-i do Lindau-e.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarski severnovzhodni železnici obratovani kosi od švicarsko-nemške meje:
113.	pri Konstanci do Konstance.
114.	pri Rielasingenu do Singena.
115.	pri Waldshutu do Waldshuta.
116.	pri Lottstetenu do nemško-švicarske meje pri Altenburgu-Rheinaui.
IV.	Francoskih uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo ječi, po francoski vzhodni železnici vkupno obrato vani kosi od francosko-nemške meje :
117.	pri Altmiinsterolu do Altmiinsterola.
118.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
119.	pri Chambreyu do Chambreya.
120.	pri Novéantu do Novéanta.
121.	pri Amanweileru do Amanweilerja.
122.	pri Fentschu do Fentseha.
V.	Nizozemskih uprav.
123.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gennepu do Wesela.
124.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Granenburgu do Gleve-a.
125.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
b)	pri Herzogenrathu do Herzogenratha.
c)	pri Achen do Achena* **));
d)	pri Dalheimu do Dalheima.
126.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovana kosa od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Emmericha.
b)	pri Gronovu do Gronova.
127.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obrat nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nemške uprave v unanjih deželah, je primerjat
Avstrijsko, številka 27 do in s 47.
Dansko, številka 3.
Francosko, številka 19, 20, 21, 22, 23, 24.
Luksemburško, številka 2, 3.
Nizozemsko, številka 5, 6, 7, 8, 9, 10.
Rusija, številka 29, 30, 31, 32, 33, 34.
Švica, številka 20, 21, 22, 23, 24, 25.
Belgija.
A. Po belgijskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Gent-Terneuzen.
4.	Malines-Terneuzen.
5.	Zapadna flandrijska železnica.
6.	Železnica chirnay-ska.
7.	Termonde — St. Nicolas.
8.	Hasselt — Maeseyck.
*) Družba za obral nizozemskih državnih železnic opravlja samo službo na vlakih v obe smeri.
**) Na tem kosu opravlja družba za obrat nizozemskih državnih železnic le službo na vlakih, v smeri iz Nizozemskega v Nemčijo in narobe, pruska državna železnica na nizozemskem kosu pri Dalheimu doVlodropa (spisek: Nizozemsko II 10) v smeri od Dalheima na Nizozemsko.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu unanjih uprav.
I.	Francoskili uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
9.	pri Gomines-ih do Gomines.
10.	pri Halluinu do Menina.
II.	Luksemburških uprav.
Po princa Henrika luksemburški železnici obra-tovani kosi od belgijsko-luksemburške meje :
11. od Rodange, luksemburška meja do Athus.
O pom n j a. Kar se tiče'železničnih kosov, katere obratujejo belgijske uprave v unanjih deželah, je primerjati :
Francosko, številka 15, 16, 17, 18.
Nizozemsko, številka 11, 12.
Dansko.
A. Po danskih upravah obratovani kosi.
1.	Danske državne železnice, vštevši po njih obratovane parnobrodne (trajektne) zveze:
a) čez Limfjord (Oddesund Nord — Oddesünd Süd in Nykjöbing Morsö-Glyngöre);
b)	čez Mali (Lille) Belt (Fredericia—Strib);
c)	čez Véliki (Store) Belt (Nyborg—Korsör);
d)	čez Öresund (Helsingör —Helsingborg in Kopenhagen [Kjöbenhavn] — Malmö);
e)	čez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved); toda izvzemši:
po železnični družbi južnofUnenski obratovani železnični kos Nyborg—Faaborg in parnični kos Korsör—Kiel.
2.	Nastopni v državni upravi stoječi kosi zasebnih železnic:
a)	Orehoved—Gjedser.
b)	Aalestrup—Viborg.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu unanjih železničnih uprav.
I.	Nemških uprav.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-danske meje pri Farrisu do Vamdrupa.
Francosko.
A. Po francoskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun konce-sijonarjev obratovane proge od Monthermé v Mon-
thermé, od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Ca-rignana v Messempré, od Charmes v Rambervillers, od Avricourta v Blamont in Cirey, od Saint-Diziera v Vassy, od Vassy v Doulevant-le-Château.
3.	Zapadne železnice.
4.	Železnice Pariz— Lyon—Sredozemsko morje» vštevši za račun koncesijonarjev obratovano progo starega pristanišča v Marseille-i in progo od Arles v Saint Louis.
5.	Orlčanske železnice, vštevši lokalne železnice Sarthe, ki se obratujejo z enakimi pogoji kakor glavno omrežje.
6.	Južne železnice.
7.	Državnih železnic, vštevši za račun koncesijonarjev obratovane lokalne železnice od Ligrč-Rivière v Richelieu in od Barbezieux v Châteauneuf.
8.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategično progo od Valenton v Massy-Palaiseau.
9.	Družbe za departementalne železnice.
10.	Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
11.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
12.	Družbe za departementalne železnice,
13.	Iz Marlieux v Ghâtillon-sur-Chalaronne.
14.	Iz Castelnau v Margaux in iz Pauillac v Port des Pilotes (družbe mčdoške).
B. Železnični kosi. ki so v obratu ali vkupnem obratu unanjih uprav.
I. Belgijskih uprav.
15.	Po belgijski upravi državnih železnic obratovani kos od belgijsko-francoske meje pri Doische do Giveta.
16.	po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimont do Giveta.
17.	Po zapadnoflandrijski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Abeele do Hazebroucka.
18.	Po chimay-ski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske ineje pri Momignies do Anora.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obratovani kosi od nemško-francoske meje:
19.	pri Altmünsterolu do Petit-Croix.
20.	pri Nemškem Avricourtu do Igney Avricourt.
21.	pri Chambreyu do Moncel.
22.	pri Nevéantu do Pagny-sur-Moselle.
23.	pri Amanweilerju do Batilly.
24.	pri Fentschu de Audun-le-Roman.
HI. Švicarskih uprav.
Po železnici Jura-Simplon obratovani kosi od francosko-švicarske meje :
25.	pri Delle do Delle.
26.	pri Vallorbe do Pontarlier.
27.	pri Verrières do Pontarlier.
IV.	Italijanskih uprav.
28.	Po italijanski družbi za železnice sredozemskega morja obratovani kos od italijansko-fran-coske meje pri Modane do Modane.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo francoske uprave v ununjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 117, 118, 119, 120, 121, 122.
Belgija, številka 9 , 10.
Italija, številka 6.
Švica, številka 26, 27, 28, 29.
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Vse proge, obratovane po družbi za sredozemsko železnicno mrežo.
2.	Vse proge, obratovane po družbi za želez-nično mrežo adrijanskega morja.
3.	Vse proge, obratovane po družbi za želez-nično mrežo sicilijansko, vštevši kos črez morsko ožino mesinsko.
4.	Po družbi „Societù Veneta per costruzione ed esercizio di ferrovie secundarie italiane obratovane proge:
a)	Padova—Bassano,
b)	Vicenza—Treviso,
c)	Vicenza—Schio,
d)	Staromesto— Portogruaro,
e)	Parma—Suzzara,
f)	Bologna S. V.—Portomaggiore,
g)	Budrio—Massalombarda,
h)	Arezzo—Stia,
i)	Conegliano—Vittorio, in
k)	St. Giorgio di Nogaro do ilalijausko-avstrijske meje pri Črvinjanu.
5.	Severnomilanske železnice vMilanu, namreč:
l)	Milan—Bovisa—Erba s kriloma iz Bovise v Milan— Librero in iz S. Pietra v Camnago,
m)	Milan—Bovisa — Sarrono,
n)	Sarrono — Mainate — Varese — Laveno,
o)	Como—Camerlata—Grandate—Mainate s krilom iz Camerlate v Albate — Camerlato,
p)	Novara—Busto Arsizio — Saronno — Seregno in
q)	Sarrono—Grandate.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu unanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
6.	Po francoski železnici Pariz-Lyon-Sredo-zemsko morje obratovani kos od italijansko-fran-coske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II.	Švicarskih uprav.
7.	Po gotthardski železnici obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Pinu do Luina.
III.	Avstrijskih uprav.
8.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo italijanske uprave v unanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 23, 24, 25, 26.
Francosko, številka 28.
Švica, številka 30.
Luksemburško.
A.	Po luksemburških upravah obratovane želez-
nice in železnični kosi.
1.	Princa Henrika železnica, vštevši progo od Wasserbilliga v Grevenmacher.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane skupne proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v unanjih deželah, je primerjati:
Belgija, številka 11.
Nizozemsko.
A.	Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandsko železnico.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
1. Nemških uprav.
5.	Po velikovojvodskili oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje:
6.	pri Borkenu do Winterswyka.
7.	pri Bocholtu do Winterswyka.
8.	pri Straelenu do Venloa.
9.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
10.	pri Dalheimu do Vlodropa.
II.	Belgijskih uprav.
11.	Po družbi za železnico Malines —- Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La dinge do Terneuzen.
12.	Po družbi za železnico Gent —Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzen.
Opomnja. Kar se tiče železničujh kosov, katere obratujejo nizozemske uprave v unanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 123, 124, 125, 120, 127.
Rusija.
A. Po državi obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železnici Novotoržoški in k železnici Ržev— Vjazma).
2.	Železnica St. Petersburg—Varšava.
3.	Baltska železnica (izvzemši 2. oddelek) in železnica Pskov— Riga.
4.	Železnice Moskva—Brest.
5.	Železnica Moskva—Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in muromska železnica.
6.	Železnica Syzrânj— Vjazma.
7.	Jekaterinska železnica.
8.	Železnica Riga—Orel (z železnico Riga— Tukum),
9.	Železnica Libava—Romny.
10.	Vislanske železnice (sestavljene po združbi Varšava —Terespolj in vislanske železnice.
11.	Železnica Charkov—Nikolajev.
12.	Železnica Kursk—Charkov — Sevastopolj.
13.	Železnica Samara—Zlatoust (z orenbur-ško železnico).
14.	Poleška železnica.
15.	Južnozapadne železnice.
16.	Železnica Perm (dosedanja železnica Perm —Tjumen, združena z železnico Perm—Kotlas) oddelek Perm—Tjumen.
1 7. Zapadnosibirska železnica.
18.	Osrednja sibirska železnica.
B.	Po zasebnih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
19.	Železnica Varšava—Dunaj.
20.	Vladikavkaska železnica.
21.	Železnica Ivangorod—Dombrovo.
22.	fcodžska železnica.
23.	Železnica Moskva—Kijev—Voronež.
24.	Železnica Moskva—Kazanj. .
25.	Železnica Moskva —Jaroslavelj—Archangelsk.
26.	Železnica Moskva—Windau—Rybihsk.
27.	Železnica Rjazanj —Uralsk.
28.	Južnovzhodne železnice.
C.	Mejni kosi, ki so v vkupnem obratu unanjih
uprav.
1. Nemških uprav.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-ruske meje:
29.	pri Eydtkuhnih do Wierzbolova.
30.	pri Otločinu do Aleksandrova.
31.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje železnice ob desnem bregu Odre).
32.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje gorenjesleške železnice).
33.	Po vzhodnopruski južnoželeznični družbi obratovani kos od nemško-ruske meje pri Prostkovu do Grajewa.
34.	Po družbi za železnico Marienburg (Ko-bylica)—Mlavka obratovani kos od nemško-ruske meje pri llowu do Mlawe.
11. Avstrijskih uprav.
35.	Po cesarja Ferdinanda severni železnic obratovani kos od avstrijsko-ruske meje pri Szcza-kowi do Granice.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Rusiji obratovani kosi od avstrijsko-ruske
meje:
36.	pri Brodih do Radziwilowa.
37.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
38.	pri Nowosielici do Nowosielice.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo ruske uprave v unanjih deželah, primerjaj: Nemčija, številka 95, 96, 97.
Avstrijsko, številka 48, 49, 50.
Švica.
A.	Po švicarskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1. Švicarska osrednja železnica.
~. Gotthardska železnica.
3.	Železnica Jura—Simplon brez vrvne želez-nice Cossonay kolodvor J.-S.—Cossonay mesto, ki jo obratuje ona
4.	Švicarska severnovzhodna železnica.
5.	Združene švicarske železnice.
6.	Neuenburška železnica črez Juro.
7.	Emmenthalska železnica.
8.	Železnica Langenthal—Huttwyl.
9.	Železnica tössthalska.
lO.	Švicarska seethalska železnica.
H. Švicarska južnovzhodna železnica.
12.	Železnica Rorschach-Heiden.
13.	Sihlthalska železnica.
14.	Thunerseeška železnica.
15.	Železnica Önsingen—Balsthal.
16.	Železnicaz ozkim tirom Yverdon—St. Croix.
17.	Rhatiška železnica z ozkim tirom.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-ovani kosi od avstrijsko-švicarske meje:
18.	pri Buchsu do Buchsa.
19.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II.	Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
20.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
21.	pri Stettenu do Basela.
22.	pri Leopoldshöhe do Basela.
23.	pri Grenzachu do Basela.
24.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah skupno obratovana spojna železnica od badenskega kolodvora do osrednjega kolodvora v Baselu.
25.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basela.
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zemsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
26.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
27.	pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
28.	pri La Plaine-i do Genf-Cornavin.
29.	pri Col-des-Roches do Locle.
IV.	Italijanskih uprav.
30.	Po italijanskih družbah za železnični mreži sredozemskega in adrijanskega morja obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Chiassu do Chiassa.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo švicarske uprave v unanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 113, 114, 115, 116.
Francosko, številka 25, 26, 27.
Italija, številka 7.
Wittek s. r.
(SloTenlBch.)
14
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1900. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1900 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samo, če se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858.	. . 50 K desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888.	. . 40 K
,	, , 1859.	,	, , 1868.	.	. 24 ,	„	, , 1889.	,	„ , 1898.	. . 60 ,
,	, , 1869.	,	, , 1878	.	. 32 „
Vseh pet desetletij od	1. 1849. vštevši	do 1.	1898.	pa	stane	. . . 180 K
Desetletja „	, 1870.	,	, „	1899.	,	,	... liO ,
V izdajali drugih jezikov stane:
desetletje	od 1.	1870.	vštevši do 1. 1879.	... 32 K	I	desetletje	od	1.	1890. vštevši do 1. 1899. . . . 60 K
,	„	,	1880.	, „ , 1889.	... 40 „
desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1899. pa staneta .... 120 K
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849.		za				2 K	20 ti	Letnik	I860.	za .			. 4	K	40	h	Letnik 1883.		za .		5 K —		h
a	1850.	a				10,	50 ,		1867.				. 4		—			1884			5	a	
»	1851.	»				• 2,	60 ,		1868.				. 4		—			1885.			3	, 60	
»	1852.					5,	20 ,		1869.				. 6		—			1886.			4	, 60	
S	1853.	a				• 6,	30 .		1870.				. 2		80			1887.			5	» "	
S	1854.	a				8,	to ,		1871.				. 4		—			1888.			8	, 40	
*	1855.	a				• 4,	70 ,		1872.				. 6		40			1889.			6		
a	1856.						90 .		1873.				. 6		60			1890.			5	, 40	
•	1857.						70 ,		1874.				. 4		60			1891.			6		'	
a	1858.						80 .		1875.				. 4		—			1892.			10		
a	1859.	a				4,			1876.				. 3		—			1893.			. 6	a	
a	1860.	a				• 3.	40,		1877.				. 2		—			1894.			. 6	a	
a	1861.					• 3,			1878.				. 4		60			1895.			. 7	a	
M	1862.	a				• 2,	80 ,		1879.				. 4		60			1896.			. 7		
»	1863.	a				2.	80 ,		1880.				. 4		40			1897.			. 15		
a	1864.	n				• 2,	80,		1881.				. 4		40			1898.	a	•		. 6		
s	1865.						a	a	1882.				. 6	a	—	a	a	1899.	a	•		. 10	a “	
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikili počenšf z 1. 1870. se dobivajo po tisti céni, kakor nemška izdaja.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso dosli ali pa so mu došli uedo-statni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (Vi pole, to je 2 strani, stane 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1819. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, ge dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (l/4 pole, to je 2 strani, stane 2 h) iz založbe c. k. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.