Razvoj avtomatskih jekel v v Železarni Jesenice UDK: 669.14.018.23 ASM/SLA: SGA-k Anton Razinger, Joža Arh Jekla za obdelavo na avtomatih — avtomatna jekla — so specializirani proizvod železarne Jesenice v okviru programa hladno predelanih palič-nih jekel. Raziskovalno delo v zvezi z razvojem avtomatnih jekel je trajalo več kakor deset let. Avtomatna jekla so v železarni Jesenice razvita v proizvodnem in tudi v kvalitetnem pogledu. Letna proizvodnja dosega cca 10 000 ton, kar predstavlja cca 50 % celotne količine hladno predelanih paličnih jekel v železarni Jesenice. 1. Kaj so avtomatna jekla in kakšen je njihov pomen Avtomatna jekla imenujemo tista kvalitetna ogljikova jekla in visokolegirana nerjavna jekla, katerih kemična sestava, struktura in trdnost so tako prirejene, da so jekla dobro obdelovalna. Dobra obdelovalnost, oziroma sposobnost za odre-zovanje je poudarjena tehnološka lastnost avtomatnih jekel, vse ostale fizikalne in tehnološke lastnosti pa so več ali manj podrejene tej zahtevi. Slika 1 Tipični velikoserijski izdelki iz avtomatnih jekel Fig. 1 Typical products of free-cutting steel in great series mgr. Anton Razinger, dipl. inž., Železarna Jesenice — Joža Arh, dipl. inž., Železarna Jesenice Avtomatna jekla so namenjena obdelavi na avtomatnih obdelovalnih strojih, kjer se z odrezo-vanjem oblikujejo strojni deli v velikih serijah in pri visokih rezalnih hitrostih (si. 1). Dobra obdelovalnost se mora odraziti v visoki vzdržnosti rezalnega orodja, ugodni obliki odrezkov in pa v visoki kvaliteti površine obdelovancev. Skladno s hitrim razvojem obdelovalnih strojev in tenhologije odrezovanja v zadnjih 10 letih smo v železarni Jesenice zelo intenzivno razvijali takšen kvaliteten asortiment avtomatnih jekel, s katerim bi lahko zadovoljili zelo pestre zahteve uporabnikov. Marketing je zato temeljil na: — tesnem sodelovanju s potrošniki jekel — obsežni informacijski dejavnosti — aktivnem sodelovanju z institucijami, ki vzgajajo strokovnjake za predelovalno industrijo. Smoter razvijanja avtomatnih jekel je omogočiti cenejšo proizvodnjo strojnih delov z odrezo-vanjem. Delo z razvijanjem kvalitete in proizvodnje avtomatnih jekel torej sovpada z napori za stabilizacijo našega gospodarstva. Proizvodnja avtomatnih jekel v železarni Jesenice je že dosegla 10 000 t, kar predstavlja cca 50 % proizvodnje hladno predelanih paličnih jekel. 2. Raziskovalno delo Raziskovalno delo razvijanja kvalitete in proizvodnje avtomatnih jekel je trajalo s presledki 10 let. V tem času smo razvili tak kvalitetni asortiment, ki popolnoma zadovoljuje potrebe naše predelovalne industrije (si. 2). Oznaka jekla Ztltz Jtitnct Smtrna analiza (v.) Obdtiovatxs mdtks c/.) Primerjava z JUS in tujim standardi ajscb0 505o*v\ din 1651 \ iso-dr \a/si-us | Alpint Jtkla z visokim indtksom obdeknolnasti ATJ 100 Pb MS'M 170 - 9smnpb 26 2Pb 12 l 14 Z s Pb č 3990 7VC.1.0Mn.aXS 135 č 3990 9smn 28 2 12 13 zs ATJ 70 7kc. 14mn,030s KO - 9s Mn 36 3 - - Jtkla za ctmtntocijo atj50c U.nc. UMn 110 - - - t2l17 - č 3190 H5C.HSh.015S 100 c 3190 - - v 16 MZ c 1190 0DC.OJMn.O2S 100 č 1190 10s20 4 1111 ZE 10 Jtkla za poboljsanjt atj 40 q 5TS . O.ISPb 60 - - 7 11L 37 LZ80 ,'c 1490) 735C.0.7Mn,0.15S 70 c 1490 35 S 20 1136 Z V 35 (c 1590) 745C.07Mn.015S 65 i 1590 45 S 20 10 1146 ZV45 Ntrjavna jtkla c <590 70 v pripravi x12CrNi 18/6 S - 303 As 22 (C 4190) 7BC,12Cr.Mo,Q32 90 v pripravi - - 416 KIV15 Z Č 4790 71X.17Cr.Mo.03X. 95 v pripravi 112crmos 17 - 43OF KWZA Slika 2 Kvalitetni asortiment avtomatnih jekel Železarne Jesenice Fig. 2 Production program of free-cutting steel in Jesenice iron--vvorks ZEZB 11 (1977) štev. 3 Razvoj avtomatskih jekel v železarni Jesenice Ta kvalitetni asortiment obsega 12 vrst jekel, od katerih so bila jekla z oznako ATJ popolnoma razvita v železarni Jesenice. Avtomatna jekla pokrivajo naslednja področja uporabnosti: jekla z visokim indeksom obdelovalno-sti, jekla za toplotno obdelavo in nerjavna jekla. Tehnologija izdelave in predelave avtomatnih jekel temelji na novejših dognanjih o vplivu metalurških dejavnikov na obdelovalnost, ki so rezultat lastnega raziskovalnega dela in tujih izkušenj. Slika 3 Naprava za ocenjevanje obdelovalnosti avtomatnih jekel Fig. 3 Apparatus for estimating the machinability of free-cutting steel Slika 4 Naprava za vpihavanje svinca v jeklo Fig. 4 Set-up for blovving lead into steel Odločilno vlogo pri razvijanju je imela konstrukcija lastne naprave za ocenjevanje obdelovalnosti1 (naprava dela na principu konstantnega podajnega pritiska) (si. 3), ter naprava za uvajanje svinca v jeklo (si. 4).2 Visoka kvaliteta avtomatnih jekel, ki jih proizvaja železarna Jesenice, je bila potrjena na domačem in na zelo zahtevnem evropskem in ameriškem tržišču. Glavne značilnosti in dosežki v razvoju posameznih vrst avtomatnih jekel so naslednji: 2.1 Jekla z visokim indeksom obdelovalnosti V to skupino spadajo jekla Č 3990, ATJ 100 Pb in ATJ 70. Odlična obdelovalnost je edini smoter teh jekel kateremu so v popolnosti podrejene vse kemične in fizikalne lastnosti. Teoretične osnove dobre obdelovalnosti jekel so že dolgo poznane in temeljijo predvsem na pravilni morfologiji sulfid-nih nemetalnih vključkov (si. 5) in zadostni utrditvi ferita. Slika 5 Oblika in porazdelitev sulfidnih nemetalnih vključkov v avtomatnih jeklih (SEM) Fig. 5 Shape and distribution of sulphide non-metallic inclusions in free-cutting steel (SEM) a) oxysulphide inclusion of Type I b) sulphide inclusion of Type II Sulfidni nemetalni vključki morajo biti v litem stanju globularni in slučajno porazdeljeni (Typ I), v predelanem stanju pa slabo deformabilni, tj. čim bolj ovalni. V okviru raziskovalnega dela porazde- ZEZB 11 (1977) štrv. 3 litve svinca v jeklu smo dokazali, da so vključki svinca v pogledu velikosti in porazdelitve popolnoma odvisni od velikosti in porazdelitve sulfidnih nemetalnih vključkov. Pogoj za izločanje sulfidov Typa I je dovolj visoka vsebnost kisika v tekočem jeklu; pri nizki vsebnosti kisika so sulfidi v jeklu zelo drobni in porazdeljeni v obliki pahljače ali verige (Typ II), kar ni ugodno za dobro obdelo-valnost. Sulfidni nemetalni vključki morajo biti čim bolj enakomerno porazdeljeni po celotnem preseku palic. Da bi ustregli tem zahtevam, se mora torej jeklo z visoko vsebnostjo kisika (ca. 200 ppm) strditi pomirjeno. Tako strjevanje dosežemo pri dovolj visoki vsebnosti S in Mn, pravilni temperaturi taline in strogo kontrolirani vsebnosti O in C v jeklu. Kontrola vsebnosti O v tekočem jeklu je prav sedaj predmet eksaktnega raziskovalnega dela raziskovalcev raziskovalnega oddelka železarne Jesenice in metalurškega inštituta Ljubljana.3 Sulfidni nemetalni vključki in vključki svinca imajo vpliv na zmanjšanje obrabe orodja in pravilno izoblikovanje ostružkov. Da bi dosegli še visoko kvaliteto površine obdelovancev, utrjujemo ferit s povečano vsebnostjo P in N v jeklu ter zmerno stopnjo hladne deformacije pri vlečenju. Najbolj kvalitetno jeklo v tej skupini je svinčevo avtomatno jeklo ATJ 100 Pb, ki ima poleg odlične obdelovalnosti tudi zadovoljivo plastičnost (si. 6). 2.2 Pomirjena avtomatna jekla za toplotno obdelavo Področje avtomatnih jekel, ki so primerna za toplotno obdelavo, pokrivajo v glavnem 4 jekla, od katerih sta jekli Č 3190 in ATJ 50 C primerni za cementacijo (0.15 % C, 1.20 % Mn), jekli Č 1590 in ATJ 40 Q pa za poboljšanje. Jekla so pomirjena s Si in AL Zaradi nizke vsebnosti kisika rezultirajoči sulfidni vključki Typ II niso ugodni za dobro obdelovalnost. Pri svinčevih jeklih ATJ 50 C in ATJ 40 Q smo ob znatno nižji vsebnosti žvepla (ca. 0.1 %) dosegli izboljšanje obdelovalnosti, boljšo kvaliteto jekla po toplotni obdelavi ter dobro plastičnost jekla pri zmernih deformacijah v hladnem. Preiskave lastnosti cementiranega in nitrira-nega sloja, ki so jih opravili na metalurškem inštitutu, kažejo, da so ta jekla v pogledu parametrov, ki določajo sposobnost jekla za cementacijo, ne razlikujejo od maloogljičnih nelegiranih jekel.4 Pri avtomatnih jeklih za poboljšanje je v pogledu kaljivosti in lastnosti v poboljšanem stanju jeklo Č 1590 inferiorno, svinčevo jeklo ATJ 40 Q pa v vsem enakovredno primerjalnem jeklu Č 1530. Jeklo ATJ 40 Q odlikuje zelo dobra obdelovalnost ter dobra plastičnost v hladnem, torej kombinacija, ki je v moderni tehnologiji oblikovanja strojnih delov zelo zaželena. Zaradi visoke kvali- Vrsta jekla Obdelova/nast (vzdolžno struženje) Veo , VBo.3 , Pto Preoblikovalnost (tlačni pmiskus) kf°lkrVmrA n C 1530 260m/min 104.7 0.195 ATJ 40 Q 400m/min 102.1 0.207 Slika 7 Primerjava obdelovalnosti jekel C.1530 in ATJ 40 Q Fig. 7 Comparison between the machinability of Č 1530 and ATJ 40 Q steel 2.3 Nerjavna jekla6 Smisel razvoja nerjavnih avtomatnih jekel je bil v tem, da se s poboljšanjem obdelovalnosti Orodje Sandvik Coromant S2 Kriterij obrabe ■■ 0,3 mm ATJ 100 Pb s =Q06mm/ vrt -Q22mm/vrt C 3990 s =0,08mm/vrt *• v/ - "v* v -• '»»Sv. ': »• ^••s- fV ,. ■ ■ ,(f . • -: ■ .v - K" - ra/a^-i^nfcrV. Slika 8 Napake na blumih jekla č.3990 in osnovni vzrok porušitve Fig. 8 Faults in blooms of Č 3990 steel and basic reasons for breaking Ugotovili smo, da je korozijska obstojnost Cr jekel zadovoljiva tudi pri visoki vsebnosti S ca. 0.3 %, pri Cr-Ni jeklih pa se zahteva nižja vsebnost S 0.15 %, kar se odraža v slabši obdelovalnosti. 3. Problematika proizvodnje Prikazani kvalitetni asortiment avtomatnih jekel je vključen v redni proizvodni program železarne Jesenice. V železarni Jesenice izdelujemo ta jekla v SM in E pečeh. Jekla se vlivajo skozi lijak v ingote kvadratnega preseka teže 5.4 tone. Kljub temu, da je tehnologija izdelave avtomatnih jekel v bistvu enostavna, pa praksa kaže, da je za visoko kvaliteto in stabilno proizvodnjo potrebno zelo pazljivo delo. Kaže tudi, da se vsako večje odstopanje od postavljenih regulativov odraz v slabši kvaliteti in nizkem izkoristku, to je višji lastni ceni jekla. Raziskave vzrokov površinskih napak na bumih jekel kažejo, da so te napake v glavnem posledica prisotnoti mehurčkov pod površino, ki ž Vsebnost S in Mn v šaržah polpomirjenih avtomatnih jekel (podatki za leto 1975) Fig. 9 Sulphur and manganese content in melts of semi-killed free-cutting steel (data for year 1975) Slika 10 Vsebnost N in P (podatki za leto 1975) Fig. 10 Nitrogen and phosphorus content (data for year 1975) Slika 9 2EZB 11 (1977) štrv. 3 nastanejo zaradi nepravilnosti v procesu izdelave in vlivanja jekla.7 Za dobro kvaliteto jekla v pogledu izkoristka in obdelovalnosti je pri avtomat-nih jeklih najpomembnejša kontrola in stabilnost vsebnosti kisika v jeklu, kar v praksi dosežemo s predpisano vsebnostjo C po pihanju kisika, čistim kuhanjem ter pravilno temperaturo jekla pred prebodom. Posebno stroga je kontrola zahtevanega časa mirovanja jekla v kokilah po končanem vlivanju. Dosegamo zadovoljivo stabilnost vsebnosti osnovnih elementov C, Mn, Si, S, P in N v šaržnih analizah (si. 9, si. 10). Večja odstopanja pri analizah vzorcev predelanega jekla so posledica močnih blokovnih izcej, ki pa se jim ne da izogniti. Zaskrbljujoče pa je stalno naraščanje vsebnosti oligo-elementov Cr, Sn, Sb, kar je prav v jeklih z visoko vsebnostjo S in Pb posebno nevarno. Ogrevanje blokov v globinskih pečeh je posebno občutljiva faza za obnašanje jekel med plastično predelavo v vročem. Pogoji ogrevanja morajo biti takšni, da je doseženo čim boljše pregretje. Bloke je treba zalagati v peč vroče, časi izenačevanja na temperaturi ogrevanja so omejeni zaradi občutljivosti avtomatnih jekel k lomu v rdečem. Četudi je vsebnost Mn takšna, da je močno preseženo stehiometrično razmerje MnS, imajo vsa avtomatna jekla veliko slabšo preoblikovalnost v vročem kakor jekla z nizko vsebnostjo žvepla.8 Slabša preoblikovalnost v vročem, ki je vsekakor posledica velikega volumskega deleža sulfidnih nemetalnih vključkov, je posebno izrazita v zadnjih prevlekih, ko je temperatura nizka in se odraža v obliki cepljenja koncev valjancev. Avtomatna jekla zahtevajo poseben način valjanja: visoke začetne temperature valjanja, maksimalni odvzemi v začetnih prevlekih, minimum hladilne vode. Problemi pri valjanju končnih vroče valjanih profilov so občutno manjši, v kolikor poteka valjanje brez zastoja. Za normalen potek hladne predelave z vlečenjem pa se pri vroče valjanih profilih postavljajo zelo ostre zahteve glede ozkih toleranc ter odsotnosti površinskih napak. Sposobnost avtomatnih jekel za hladno predelavo je močno omejena. Prekomerna stopnja hladne predelave ter prisotnost inicialnih površinskih napak povzroča značilno obliko porušitve med hladnim vlečenjem v obliki razpoke, ki se intragranularno širi do sredine palic (si. 11). Poleg zgoraj omenjenih zahtev je pogoj za zadovoljivo vlečno sposobnost avtomatnih jekel, pa tudi dobro obdelovalnost enakomerna struktura vroče valjanega jekla (ferit in grobolamelarni perlit), ki jo dosežemo s kontrolirano končno temperaturo valjanja, kontroliranimi pogoji ohlajevanja po valjanju ali pa s predhodnim visokim žar j en jem pred hladnim vlečenjem. Da bi dosegli željeno kvaliteto avtomatnih jekel, je potreben povečan obseg kvalitetne kon- i h v« i Slika 11 Značilna oblika porušitve na hladno vlečenih palicah jekla Č.3190 Fig. 11 Characteristic shape of breaking of cold dravvn rods of C 3190 steel trole v vseh tistih fazah v proizvodnem procesu, ki vplivajo na končno obdelovalnost jekla. V laboratorijskem merilu pa je potrebna stalna kontrola porazdelitve S in Pb z baumanovim in wragge odtisom na presekih blumov, morfologije sulfidnih vključkov v litem in predelanem stanju ter kontrola obdelovalnosti jekla v dobavnem stanju. 4. Smeri nadaljnjega razvoja avtomatnih in obdelovalnih jekel V kovinsko predelovalni industriji, v katero nezadržno prodira moderna tehnologija odrezo-vanja ter avtomatizacija procesov, postaja problematična obdelovalnost vseh jekel, ki so predmet obdelave z odrezovanjem. Ker vidimo v železarni Jesenice na področju hladno predelanih jekel prihodnost v specializaciji kvalitetnega programa tudi v smeri t. z. obdelovalnih jekel, nadaljujemo raziskovalno delo, kako bi dosegli dobre obdelovalnosti konstrukcijskih jekel. Prvi korak v tej smeri je bil storjen že z razvojem proizvodnje svinčevih jekel. Dobre rezultate smo dosegli predvsem s kombinacijo povišane vsebnosti S ca. 0.050 % in legiranjem svinca v teh jeklih. Slabost tega načina je v neugodni morfologiji sulfindih vključkov, kar vpliva na občutno poslabšanje fizikalnih lastnosti jekel. Pri visokih rezalnih hitrostih, ki jih dovoljujejo moderna rezalna orodja, problema obdelovalnosti po opisani poti ni mogoče rešiti. V takem primeru je učinkovita uporaba kompleksnih dezoksidan-tov na bazi Ca, Mg, Zr. Z uporabo teh dezoksi-dantov, ki se vpihavajo v ponovco, se spremenijo sestave in s tem fizikalne lastnosti oksidnih in sulfidnih vključkov v jeklu. Izboljšanje obdelovalnosti tako izdelanih jekel pripisujemo tvorbi nekaj mikronov debele plasti oksidov, ki se med rezanjem pri velikih hitrostih tvori na rezalnih ploskvah orodja in preprečuje direkten kontakt med orodjem in nastajajočim ostružkom (si. 12). Kompleksni dezoksidanti na bazi Ca imajo tudi vpliv na spremembo načina izločanja sulfidnih vključkov iz Typa II v Typ III (sulfidi oglate oblike, navadno slučajno porazdeljeni). ZEZB 11 (1977) štev. 3 Razvoj avtomatskih jekel v železarni Jesenice Slika 12 Položaj in nastanek zaščitnega sloja med odrezovanjem — shema Fig. 12 Position and formation of the protective layer during cut-ting — schematically Tudi naše raziskovalno delo poteka v nakazani smeri kontrolirane dezoksidacije jekel za izboljšanje obdelovalnosti. Največji problem predstavlja konstrukcijska naprava za vpihavanje prašnatih dezoksidantov v talino, kar je osnovni pogoj za uspešno tehnologijo. Odprtih pa je še veliko čisto metalurških problemov, ki zadevajo predvsem morfologijo nemetalnih vključkov ter vsebnost kisika v jeklu. Literatura 1. Razinger A.: Določevanje obdelovalnosti jekel za obdelavo na avtomatih po postopku struženja s konstantnim podajnim pritiskom. Metalurški zbornik, Ljubljana, 1968, št. 1, str. 21—34 2. Razinger A.: Magistrsko delo, Jesenice 1973 3. Koroušič B.: Študij dezoksidacije nekaterih polpomirje-nih jekel z direktnim merjenjem aktivnega kisika v tekočem jeklu. Poročilo MI — Ljubljana 1976 4. Kveder A.: Vpliv prisotnosti svinca na lastnosti cemen-tiranega sloja. Poročilo MI — Ljubljana 1975 5. Z. Seljak in sodelavci: Obdelovalnost domačih materialov. Poročilo LAKOS št. 782/4015-670, Fakulteta za strojništvo — Univerza v Ljubljani 1977 6. Razinger A.: Nerjavna jekla za obdelavo na avtomatih. Metalurški zbornik, Ljubljana 1970, št. 4, str. 271—277 7. Eržen P. in sodelavci: Raziskava površinskih vzdolžnih razpok na valjanih gredicah iz avtomatnega jekla Č.3990. Poročilo MI — Ljubljana 1975 8. Razinger A.: Svinec kot avtomatni dodatek v jeklih za cementacijo in poboljšanje ter njegov vpliv na prede-lavnost in fizikalne lastnosti jekel. Metalurški zbornik, Ljubljana 1974, št. 4, str. 203—216 ZUSAMMENFASSUNG Die auf Automaten zu bearbeitenden Stahle — Automatenstahle — sind ein spezialisiertes Erzeugnis des Hiit-tenwerkes Jesenice im Rahmen des Programmes der kalt-verformten Stabstahle. Die Entwicklung am Projekt der Automatenstahle hat mehr als zehn Jahre gedauert. Automatenstahle sind im Hiittemverk Jesenice sowohl in Hinsicht der Qualitat wie der Erzeugung in der Produktion eingenommen. Die Jahresproduktion der Automatenstahle erreicht ca. 10.000 Tonnen, was zugleich einen Anteil von ca. 50 °/o der kaltverformten Menge an Stabstahlen im Hiittemverk Jesenice darstellt. Die Entwicklungsarbeit ist in enger Zusammenarbeit mit den Verbrauchern der Stahle und mit Hilfe des Hiitten-institutes und der Fakultat fiir Maschinenwesen in Ljubljana verlaufen. Der Schwerpunkt der Arbeit war an die Losung folgender wichtigen Probleme zur Erzielung hoher Bearbeitbarkeit der Stahle gerichtet. 1. Die Legierungstechnologie fiir Schweffel, Phosphor, Stickstoff und Blei. 2. Kontrollierte Desoxidation zur Erzielung gezielter Sauerstoffgehalte im Stahl. 3. Ein regelmassiges Mikrogefiige des Stahles und die Verfestigung bei der Endverformung. In der Produktion eingenommenes Stahlsortiment umfiingt: a) Kohlenstoffqualitatsstahle mit einem hohen Index der Zerspannbarkeit. b) KohIenstoffqualitatsstahle und niedriglegierte Ein-satzstahle. c) Hochlegierte ferritische und austenitische nicht-rostende Stahle. Die erzielte Zerspannbarkeit des eingenommenen Quali-tatssortimentes der Stahle entspricht vollkommen den Fordernissen der modernen Ausriistung und der Zerspan-nungstechnologie. Die geleistete Arbeit stellt einen grossen Beitrag der Forscher zur Erhohung des Stahlgiiteniveaus und zu der Verminderung der Verarbeitungskosten der Stahle in der Metallverarbeiteten Industrie. SUMMARY The free-cutting steel is a special product of Jesenice ironworks in the program of cold worked rod steel. The research work to develop this free-cutting steel lasted over ten years. Production and the quality are satisfatory. 10,000 tpy of free-cutting steel represent about 50 % of the total amount of cold worked rod steel in Jesenice iron-works. The research work was cooperated with steel consu-mers, with Institute of metallurgy, and the Faculty of Mechanical Engineering in Ljubljana. The following basic problems had to be solved in order to obtain high machi-nability of steel: 1. technology of adding sulphur, phosphorus, nitrogen, and lead 2. controlled deoxidation and thus controlled oxygen content in steel 3. correct steel microstructure and hardening in final working of stell The used manufacturing program of steel includes: a. quality carbon steel with high machinability b. quality carbon and low-alloyed steel for cementa- tion c. high-alloyed stainless steel of ferite and austenite type The achieved machinability and the developed manufacturing program completely satisfy the demands of modem equipment and the technology of machining. The achieved research represent a great contribution of investi-gators in the improvement of steel quality and the reduc-tion of costs for steel machining in metal industry. 2EZB 11 (1977) štrv. 3 3AKAIOTEHHE CTaAji aah oSpaSoTKii Ha aBTOMaTax — aBTomaTHbie CTaAH — npeACTaBAHioT co6oh b MeTaAAyprHHecKOM 3aBOAe 3KeAe3apHa Ece-imue b npeAc\ax nporpaMMbi pa3pa6oTKH xoaoahoh npyTKOBOii cTaAH cneuiiaABHOe hjacahc. IIocAe CBMine 10-th AeTHiix HCCAeAOBaHiiii B MeTaAAypnmeCKOM 3aBOAe EceHHiie pačoTti, ito KacaeTca npoMbiiiiAeHHoro npon3BOA-CTBa, a TaKHce h Kaiecrsa ct3ah, ycneuiHo 3aK0i«eHM. ToAOBoe npo-H3BOACTBO aBTOMaTHOH CTaAH npeACTaBAaeT npngA. 10000 t., i. e. npH0A. 50 % coBOKynnoro KOAinrecTBa npyTKOBOH CTaAH aah xoaoahoh nepepaSoTKH b XeAe3apne EceHHne. HcCACAOBaHHJI BCAIICfi B TeCHOM COTpVAHH^eCTBe C nOTpeGtlTCAHMM CTaAH H npn noMomii MeTa,\AyprmiecKoro 3aBOAa h (J>aKyATeTa Ma-imiHOBeAeHHa b AioBAsme. UeAb pagoT SbiAa AOCTHJKeHne bmookoh o6pa6aTbiBaeMoCTH CTaAH. Aah stoto 6liao He0X0AHM0 pa3peiHHTb CAeAyiomHe KAfoqeoi.ie Bonpocbi: 1. texh0a0nia AoSaBKH čepu, cJjoctjKipa, a30Ta h CBHHija; 2. KOHTpoAHpyeMO pacKHCAeHHe, a c sthm kohtpoab HaA coAep-;KaHHeM KiicAopoAa b CTaAH; 3. npaBHAbHaa KoHcj>HrypaunH MHKpocTpyKTypbi CTaAH h cooTBeT-cTByiomee ynpoHHeHHe npn 3aKAK>™TeAbHoii oSpaSoTKH. OcBoeHHe o6xsaTiiAo cAeAyiomHH accopTHMeHT CTaAefi: a) Ka^ecTBeHHbie vrAepoiaicTLie CTaAH c bmcokhm hhackcom o6pa-SaTbiBaeMocTn; 6) KayecTBeHHbie MaAOAerapoBaHHbie CTaAH am HeMeHTauHH; b) bbicokoaerupobahhbie nep>Kanejonute CTa mi cJjeppHTHoro h aycTeHHTHoro THna. no\yqc[iHafl oSpaSaTbiBaeMOCTb h ocBoeHHbiH acoopTHMCHT CTa-AeH b nOAHOCTH COOTBeTCTBOBaA Tpe6oBaHHHM COBpeMeHHOrO o6opy-AOBaniia h TexH0A0niH oSpaSoTKH pe3aHHeM. BbinoAHeHbie pagoTH npeACTaBAaiOT SoAbinoS BKAaA HCCAeAOBaTeAeS K noBbiuieHHK) ypoBHH KaqecTua h VMeHmicinfH pacxoAOB npn o6pa6oTKH 3thx aBTOMaTHMX coproB craAefi B npoMbiuiAeHHOH nepepa6oTKH.