MRI
Ht. 87. V Mariboru &4. oktobia 1H1JH.
Slovenski tabor pri Sempas-u na <«oi iskem.
(Daljo.)
Dr. Lavrič: Zdaj se začne posvetovanje. Prva točka, o leteti se bode govorilo se glasi:
„Naj se z edini j o vsi Slovenci (Dobrol Slava!) v ono kro« novino (Da 1 da I v enokronovinol) z onim samim deželnim zborom, (klici: to lioćctno.  Živela Slovenija!").
0 tem bođo govoril g. dr. Tonkli. (Živio!)
Dr. Tonkli: Slovenski možje! V slogi, v združenji je moč, v ne« slogi, razcepljenji nezmožnost, slabost, propad. To nas uči zgodovina vseli vekov, vseh časov, vseh narodov, temu je slovanski narod sam živ pa žalosten dokaz. Da te besede opravičim, naj opomnim le \ starem veku slu, i-tili Gerkov, ktevi, nkoravno jih je bila le mahi peščica, so bili vsi s zedinje-nimi močmi grozovitim moč Porzijanov razdeli in so tako sužnosti oteli; ke« dar je bila pa nastala med ujmi nesloga, in so se jeli mod seboj vojskovati in pobijati, so bili tako opešali, da so zgubili svobodo m padli pod sužni jarem Rimljanov.
Tudi Slovani so bili pod kraljem Svatoplukom prod blizo tisoč leti združeni v velikonioravsko kraljestvo in so so vbranili grozovitni Germanski sili; ali kedar so so bili njegovi sinovi razedinili. ra/padlo je celo kraljestvo velikonioravsko in Slovani so padli pod sužni jarem nemškega ljudstva.
In dan deaes kak jo položaj, kako je stanje Slovanov? V avstrijski carevini biva nas 18 miljonov Slovanov, tedaj liadpolovica vseh atrijskih ljudstev; in vendar no nahajamo pri vladi ne onega Slovana, marveč je cela vlada sestavljena le iz takih mož, ki so ali popolnoma tujci, ali vsaj i/, nuni tujega naroda. Ali to še ni zadosti; razcepljena jo lepa Austrija v dva dela, namreč v deželo ogersko, in v dežele tikrnj Mtve. Slovani onkraj Litve so podvrženi Magjarotu, kakor naši vrli Horvat je , Srbi in Slovaki, vsi
drugi takraj Litve pa Nemcem. Imamo sedaj troje niinisterstov. ali v nobenem ne sedi ni eden Slovan.
Da taka vlada ni in no more biti Slovanom pravična, sledi že iz lift« ćela, ki si ga je postavila, to jc nadvlado čez Slovane , in pa iz toga, kako se dejansko Slovanom godi. Povem mi priliko, da se odgovarja pravičnim in zmernim zahtevam naših slavnih bratov Cehov s tem, da se jim tabori prepovedujejo, vredniki časnikov v ječo mečejo in da se je vpeljal čez glavno mesto, zlato Prago in njeno okolico, tako imenovani izjemni ali prav za prav ohsadni stan.
Kako se godi pa nam Slovencem V
Slovenski možje, to pripovedovati mi srce grenka žalost obdaja! Razkosani in razcepljeni smo v šest kronovin s šestimi deželnimi zbori; na Koroškem so Slovenci v tako slabem stanji, da še enega poslanca v deželnem zboru nimajo, akoravno jih je tretjina vsoh prebivalcev; na Štajerskem so pogumni slovenski poslanci v deželnem zboru v taki manjšini, da ne morejo nič opraviti, marveč jih Nemci le zasmehujejo. V Istri in Trstu se deželna zbora za Slovence še ne zmenita, ampak tako ravnata, kakor da bi tain sami Lahi bivali.   Na Kranjskem imajo Slovenci v dež. zboru sicer ve-
Besedica o „Matici".
V.
0 splošni /Jirnavfilbi Matice.
Kedar bodo pravila Matice jasnejša in svobodnejša, kedar hode občnemu zboru več oblasti dano, kedar se presoja knjig ne bode vedno v tistih rokah odhorovih sukala , kedar bode društvo po širšem okrogu poslov in po očitnejšem načrtu začelo svojo delavnost razvijati, tedaj, tako se nadejam, bode tudi doplačevanje v Matičino blagajnieo minejo, spisovanje knjig volj-neje, sploh dviganje Matice živeje, nogo do sedaj. Da je občinstvo do sedaj Matico nekako sumljivo gledalo, da v njej ni vladalo pravo življenje, da so Matica ni mogla ljudem prav priljubiti, tega odbor in nihče drugi tajiti ne more. Pa krivično bi bilo, odboru vse to pripisovati; največ so pravila, cela osnova Matice je tega kriva, in še nekaj, kar pa zamolčim , ker ne bi rad sladko spečega (V) domačega miru dramil ter nedotekljivih osebnosti dregal.
II koncu pa še eden nasvet, o kterem slaboživčate že naprej prosim, da se ne vstraše; ime Matice naj neha! Da! jaz si ne vem pomagati; ime „Matica" se mi ne dopada. Ako sem se v šoli prirodopisja prav učil, tedaj sem slišal, da matica v bečelnem košu prav za prav ničesar drugega ne dela, kakor da jajca — nese, i/, kterih se bečele razvijajo. To delo je sicer za bečelarja in za narodno gospodarstvo imenitno in veliko koristi, ali primer z izdajo knjig in omenjenim delom se mi vidi nekaj proveo - tropičen. Ali hočemo Slovenci vedno v podobah in primerih govoriti, kakor bibliški judjeV Da so Čehi in nektari drugi Slovani takošna društva „matice" krstili, to ino malo straši. Časi, v kterih so so te rodile, so bili jako tropični, jako poetični in idilični časi, kteri so, — mnogi bo morebiti izdihnil: žalibože! že davno minoli.   Pnešnji dan je v znunnshh in v življenji nastalo grda
Tečaj I.
ćino. ali dosedaj njih rodoljubno potezanje za narodne pravico še ni imelo saželenega vspeha in njih setev ni So rodilu zlatih jabolk-. Kako se nam gndi na Goriškem, vam jo znano; tukaj smo mi Slovenci med nakoavlom in kladivom, to je mod gerni.inizatorično vlado in med Lahi.
Slovenski možje, akoravno Slovenci plačujejo enake davke v denarji in krvi, kakor drugi narodi, vendar vlada ne priznava slovenskemu narodu enakih pravic . ker na Slovenskem so vse glavne in srednje šolo lo nemške ali laško, in so po vsoh političnih in sodniških uradih uraduje le v nemškem ali laškem tedaj tujem jeziku; za uradnike se imenujejo pa večidel taki, ki ne nmejo našega jezika, in le redko kedaj se zgodi, da domačin v svoji deželi službo dobi.
Kaj ju temu krivo, bosto popraševaliV Temu jo krivo tujčeva sila in pn stan greh Slovanov, to je nesloga. Nesloga nas je spravila v sužni jarom , nesloga nas je razcepila, in nesloga nam šo dandenes tuj jezik nalaga in nas potaji Sevati hoče.
Slecinio tedaj stari greh, združimo se vsi Slovenci v eno skupino , v «110 kronovino, v. eno politiško upravo in z onim deželnim zborom, in vse se bo v našo korist predrugačilo; Slovenijo Btvarimo, da bode nam dika in Austriji škil in hramba.   (Gromoviti klici: Živila Slovenija, hočemo jo!)
Tomu, hi i" 11-i 1 kdo Vgovarjati, se vstavlja historično pravo, in so tedaj združenje vseh Slovencev v eno skupino ne da tirjati in zagovarjati.
Nil to odgovarjam jaz. da to kar imenujejo naši nasprotniki historično pravo, to je bila za Slovence historična krivica, pa slovenski možje, historično krivico, tisočletno historično krivico moramo izbrisati, ker tisoč let je, odkar naš narod pod suznim jarmom tujstva zdihujo , in po rešenji , po svobodi hrepeni! Kar jo zgodovina našemu narodu zakrivila, sedajnost mora poravnati. Slovenski narod jo, živi; to je pravo, ki so ne da tajiti, kdor je, ittia pravico biti, živeti, zahtevati, da ga nihče v razvitku materijalnom in duševnem no zadržuje. Slovenci imamo tedaj prirojeno pravico, od Boga ih naturo zagotovljeno, da živimo, da se oinikaino, materijalno in duševno napredujemo; tega prava nam ne bo nikdor tajil, ker to jest fakturni Civilni zakoniki cele Evrope izrekajo, da se osebna prava ne morejo prodati ali s« jim odpovedati. Slovenski narod jo tudi oseba moralama; zgorej našteta prava so osebna prava celega slovenskega naroda, in se no sniojo tedaj oddajati. Kdor nam tedaj ta prava kali in pridržuje, ta ravna colo proti na-redbam državljanskega zakonika.
Materijalno in duševno razvijanje je pa mogočo le v narodnem jeziku; pravico imamo tedaj zahtevati, da se naši otroci v vseh šolah v slovenskem jeziku podučujejo, in da se nam pravo vsako vrsto govori v slovenskem jeziku.
Tega pa ne moremo doseči dokler nismo zodinjeni v Slovenijo, ker Slovenci na Stajarskeni in Koroškem so v manjšini nasproti Nemcem, na Primorskem pa nasproti Lahom. Nadsndnija v Trstu je za Primorske Slovence le laška, v Gradcu za vse druge pa le nemška; tedaj ni pričakovati, da bi se v sodnijah slovensko uradovalo.
Tako so godi v šolah; na Primorskem so te namreč ali nemške ali laške, na Kranjskem, Koroškim in Štajarskem pa le nemške.   Nikjer pa ni-
navada, vsako reč s njenim imenom imenovati, navada, ki se mnogim grda in „prozaična1- zdi. ki pa jasnosti govorjenja in pojemanja mnogo mnogo koristi.
Kako ime pa bi mi tedaj .Matici dali? Imenujmo jo „slovensko nKartom!jo 7.ii,iiio*ti in umetnosti!" Čas je že prišel, da se po-pncino nekoliko više, da pokažemo svetu, da naša literatura ni samo za kmeta in viličarja, ampak za slovenski narod pisana, da ima ta narod trdno voljo, tudi višo učenost gojiti. Bivajoči brez univerz, okroženi na se-verji in jugu od narodov, ki nas zasmehujejo, malo ljubljeni od vlade, zanemarjeni črez tisoče let. hočemo pokazati svetu, da šo nikakor nismo zamrli, da nismo, kakor nas črnijo pred svetom, sovražniki luči in prosvešče-nja, da sc s svojo literaturo skrivamo v idilična in malo znana društva, — Upajmo si stopiti na svetli dan, na poprišče, kjer se narodi borijo za slavo znanstva in umetnosti! Akademija slovenska bodi morski svetilnik Slovencem, bodi jim kažipot k viši obrazovanosti! Na nogo tedaj, stari rodoljubi, ki sto naš narod že toliko let vodili; na nogo vi mlajši, ki ste se izurili in izučili na univerziteta!)I /družini in edinih misli postavimo m akademijo, zavod, dostojen slovenskega naroda!
Dos ta vek p is al če v. Po novi teoriji nekterih Matičinih odbornikov bi bil moral jaz pod Zgorej stoječi sostavole svojo ime postaviti. Da tega no storim, imam več pričin. kterih ena je najmonj ta, da so ne bi za moji! imo vedelo. Glavna pričina, da imena ne podpišem, je ta, ker ga treba ni. Ako so najino moje sodbo o Matici pravične, in moji nasveti koristni, tedaj mojo ime k temu ne bode ničesar pripomagalo; ako so pa. motim, tedaj me zmoto tudi podpisano ime ne bode rešilo. 7. imeni pa dokazovati istinosl ivojill Bodeb, ni moj i posel,   /olja teh, ki vpijejo po imenih, je navadno le ta, da se bolj osebe.
kakor pa njih mnenja pobijajo. \. V Mariboru 'J:i. oktobra 1868.
mamo skupnega slovenskega učilišča, in ga tudi no bodemo zadobili, ako se ne združimo.
Ko I * i bili pa vsi \ .Slovenijo združeni, Iti nam zadostovalo eno na-mestništvo, ki bi bilo lahko vseslovensko, bi imeli svoje slovenske sodnije in politične in finančne urade, nadsodnije. Mile in pa vsoučelišče.
Slovenski možje, Slovenija bi ne bila lo \ korist nam Slovem eni, ampak celi Avstriji.
Spominjate so vsi, da leta 18Go' se je bila vojska vnela med Avstrijo na eni, Italijo in Prosijo na dragi strani. Orožje Avstrije je bilo nesrečno, in nasledki so bili ti, da je odstopila Italiji ne samo Beneške Lahe, ampak tudi Ileneške Slovence, kterih 40 tisoč zdihujejo pod jarmom laškega naroda, ker Lahi ne priznavajo Slovencem narodnih pravic, marveč po njih z nogami teptajo.
Ali Italija šo ni nasitona; lačna jo še po (ioriški, Tržaški in Istcrski deželi; gre tedaj za naš obstanek, ker Italija /.rokami po nas sega in grabi.
Da se bodemo tega poljuba obranili, da ne pademo pod požrešno Italijo, je neobhodno potrebno, da se vsi Slovenci zedinimo in združimo, v eno kronovino, da vstvarimo Slovenijo! (Hočemo!)
Slovenija zedinjena. močna, se hode laže v branila vsaki zunajni sili, ona ho otela sebi narodnost in svobodo, presvitlemu cesarju, kojemu smo Slovenci vse skozi vdani in zvesti, pa lep lesketi biser na kroni, to je slovenske pokrajine, združene v Slovenijo!
Ako smo tedaj vsi Slovenci združeni v Slovenijo, bodemo s združenimi močmi branili svoje, in pravico presvitlega cesarja, in tako Njemu več koristili, kakor če smo v šest kronovin razcepljeni.
Prepričan sem, slovenski možje, da ko hi bili benečanski Slovenci leta 1806 z nami vred združeni v Slovenijo, bi ne bili oni nikdar padli pod laško vlado, kjer so vse veke za nas izgubljeni!
Zedinimo se tedaj v Slovenijo, dosegli bodemo vse nam prirojene pravice, oteli narodnost in svobodo, in krepko in vspešno branili nam ljubo Avstrijo in presvitlega cesarja proti vsakemu napadu, proti vsem sovražnikom. (Med govorom in h koncu nebrojni živio- in slava-klici.) v
/daj naznanja predsednik, da se jc oglasil za besedo g. dr. Vošnjak, dež. posl. in zastopnik štajarskih Slovencev.
Ko stopi na oder g. dr. Vošnjak. ga pozdravlja ljudstvo z gronio-vitimi, neskončnimi slava- in živio-klici, kteri se ponavljajo pri vsakem stavku njegovega navdušenega govora, iz kterega tu navedamo nektere točke: Pozdravljam Vas v imenu vaših slovenskih bratov na Štajerskim. (ŽiviliI Slava štajarskim Slovencem!) (tovornik naprej dokazuje, kako se je rodila misel zedinjenje vseh Slovencev na Stajarskem. IO0.O0O štajarskih Slovencev je naklonjeno na (100.000 Nemcev, v deželnem zboru graškom so zastopani samo po 8 poslancih mimo 55nemških. Dne Stajar jo sicer sta'o, pa ime slovensko je še starejše. Mi smo Slovenci in ne Štajarci, mi govorimo slovenski in ne štajarski jezik. Kaj jo štajarskim Slovencem pomagala, kteri dobiček so imeli od svojo zveze z Nemci V (Klici: Nič!) Prav imate, nič nismo imeli, kakor plaćanje za vse nemške zavode, slovenskih pa nam nobenega niso privolili. Razcepljeni Slovenci nimamo nobene moči, vendar se je tlozdaj od zo dinjenja le bolj po časnikih naših govorilo. Da pa ta misel stopi v življenje, jo je treba na glas izrekati: Mi vsi Slovenci nočemo biti ne Stajarci, ne Korošci, ne Kranjci, ne Primorci, mi hočemo bili io Slovenci zedinjeni v eni Sloveniji. (Slovenija živila!) Dokler smo razcepljeni, si nikoli ne pridobimo naših narodnih pravic. (Resje!) Ali to in žalostno in razžaljivo, da se nam Slovencem na naši slovenski zemlji pot zapira skozi sloven sko mesto? (grdo je!) Tako ravnanje ne moro roditi dobrega sadu! Vas tlači tuji laški, nas tuji nemški živelj, pa nas dolgo več ne bodo. Zavedeli smo se, da smo Slovenci, in da za nami stoji še 8(< miljonov Slovanov, ki / nami čutijo kar so nam krivičnega stori.. (Živili vsi Slovani!) Če se po postavnem potu napravi Slovenija, bode Avstrija sama imela najveći dohioel Mi no razdiramo, ampak hočemo le okrepčati Avstrijo. Prej pa ne bodemo mirovali, dokler se ne dopolni ta naša najprva želja, dokler se 110 zedi-nijo vsi Slovenci v ono kronovino „Sloveniju". (Živila Slovenija! Mi jo hočemo!) Hočemo jo vsi Slovenci, tirjali smo jo in jo zmerom tirjamo mi štajarski Slovenci, tirjajte. jo denes tudi Vi, tla ho spoznala vlada, da so vsi Slovenci v tej misli složni, da vsi želijo „Slovcnijo".
Ko prenehajo navdušeni slava- in živio-klici, bere predsednik še enkrat 1. resolucijo: Kdor jc za to, da so zedinijo vsi Slovenci v eni kronovini z enim dež. zborom, naj vzdigne roko. In 10.000 Slovencev je, kakor na en hip, vzdignilo svoje roke in 10.000 Slovencev je zopet izreklo; Slovenija vstani!
O drugi točki: vpeljavi slovenskega jezika v šolah in v ustanov-Ijenji visoke pravno šole v Ljubljani jc izvrstno, ljudstvu razumljivo, govoril g. Nabergoj, dež. poslanec tržaške okolice: „0 nobeni stvari nismo toliko govorili, kakor o tej stvari. Žo 20 let se zato pogaujamo; čuditi se res moramo, da vendar šo zmerom tujščina v naših šolali gospodari, naš slovenski jezik se pa zanemarja in v kot stavlja. Pri vsakem narodu se podu-čujo v domačem jeziku, lc pri nas ne. Naše i>eticije od 1. 18G1 so so pri ministerstvu vrgle pod klop. §. 1!) drž. osnovnih postav nam obeta ravnopravnost, pa je mrtev. Mi ne moremo čakati do sodnjega dneva (klici: tudi nočemo). Zato smo se denes tukaj zbrali, da očitno izrečemo: Našemu jeziku se morajo v šolah dati popolne pravice. Dozdaj naše šole niso bile učilnice, ampak mučilnice. Mesto da bi se um bistril otrokom, vbijala se jim je nesrečna tujščina v glavo, tujščina, ktera um in pamet meša prostemu kmetiču. Jasno je, da se nam Slovencem krivica godi. To je zoper natorno postavo, greh zoper Roga. Jezik je dar božji in naj prvi dar, ki ga vživa vsak človek. Rog nam jc dal jezik slovenski, ki je pročudno lep, mil in bogat. Ker naš jezik še nima svoje pravice, zato se nam Slovencem velika škoda godi. Ako bi se v domačem jeziku in ne v tujem podučevalo, bi se vednosti razširjale med nami; in ker bi več vedeli, bi si skoz laže pomagali.
Našo gosposke bi nam potem tudi v našem jeziku dopisavale, ko bi so v šolah naučili našega jezika,   /daj pa nam je tolmača treba, kotni pi-
sači kmeta goljufajo in derejo. Pa tudi više slov. šole moramo imeti za naše pravnike in za to je Ljubljana najpripravniše mesto.
Predsednik bero resolucijo: V vsoh šolali na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku . in to naj se precej začne (Precej! precej!). Torej želite, da M izbriše: ali vsaj v enem letu. (Vse ljudstvo kliče: Precej, precej!).
Cela '2. točka se potem soglasno prejme.
O tretji resoluciji: vpeljavi slovenskega jezika v uradnijah govori g, dr. Lavrič in odda za ta čas predsedništvo g. dr. Zigon-u. (Kon. pr.)
Glasovi upniških časopisov o
Omenjeno jo bilo že v tem listu enkrat, da nam so v poslednji vrsti celo tisti pisači zraven škode tudi korist delali, ki so v strupeni jezi iz nemških listov jeli blato na nas metati, kakor lir/ so kot tujci ali potujčeni domačini med nami živeči zapazili, da če naše narodno razvijanje napreduje, zanje ni gospodarstva in zdanjega obstanka več med nami. Kajti ti so ravno mnogo storili, da razvijoča so zgodovina zdanjosti zna za nas, in da nam bode morala po splošni avstrijski krizi mesto dokazati, kjer bomo živeli ne v polovičnem mrtvilu kakor dozdaj, temne samusvestno, v duševnem in materijalnom prizadevanji po boljšem, Nihče ne more dalje tajiti, tla je naša reč letos za ogromen korak stopila naprej, vzlasti, kar smo javno pozdignili glas po zedinjenji vseh Slovencev. Kdor hi dvomil o tem, ta se more prepričati iz glasov, ktere povzdigajo nemški listi v svoji stari šegi zoper nas. Ako bode prilika, utegnemo morda drugopot svojim bralcem podati zbirko tacih iz hudobije in sovraštva zoper vse slovansko, ali pa iz nevednosti bodisi resnično ali navlttšć kazane, izvirajoćih popisovanj naših prizadev, /a denes podamo dva nemška glasova, med kterima je važen vzlasti poslednji poštenega Nemca Suselka.
Augsburžka ,.AIlg. Ztg.", eden najbolj razširjenih nemških listov, v članku pisanem na Duuaji skuša dokazati, da češka in poljska opozicija nima narodnostnega stala in pravi: „Samo Slovenci se poganjajo zu načelo narodnosti, ker tirjajo tla se izloči „Slovenija" kot slovensko administrativno oblastjo z enim deželnim zborom." — Videti je, tla je pisatelj tega članka zajemal mimo h kalnega vira lažiijivih dopisnikov dunajskih „Press" in so jezikoznanja in narodopisne vodaosti o nas učil od mariborskega hauptmann Senilna, kajti dalje pravi: „Oudiio gospodarstvo bo to, če do tega (do zedinjeuju) pride, kajti slovenski pismeni jezik, kterega so „vod-niki" ustvarili, je slovenskemu ljudstvu, kar nerazumljiv. . . Zato ne manjka slovenske (V) opozicije zoper Slovenijo. Narodnostnemu načelu ... bi bilo tako upravno ob las tj c p opol no m a d os lodno, to se n e da tajiti." — Ta poslednji stavek si zazuamovanio, kajti denašnja politika v Italiji, (Jcrmaniji, v vshodu in skoro povsod v Evropi je politika narodnosti, če se spozna ali se ne spozna. Svoboda so stavilo tam na prvo mesto, kjer jo svoboda narodnosti varna. To nam je pa dokaz, „proba" da je naša politika pravilna in pravična, ker v analogiji z drugimi. Drugi časopisni glas iz Susolkovo plKetorm-c" ne potrebuje opombo. Glasi se: „Imenitno znamenje rastočega jugoslovanskega gibanja je 18. t. m. po tisočih obiskovan slov. tabor v Senipasu. Slovenci so slovanski narod, ki jc bil od Nemcev, Italijanov in Magjarov že 1000 let zatiran, t) ktereni do zdaj marsikter narodopisec ni hotel ničesar vedeti, ali res ničesar ni vedel, hi denes jih vidimo v vseh deželah, ktere imajo še v oblasti ali v kterih zraven drugih narodov prebivajo, s polno zavestjo in vso močjo poganjati so za svoje pravice. V Gorici, ktera je veljala sploh za italijansko oblastjo, sklene 8000 Slovencev v javnom zboru, /. vsemi postavnimi pripomočki za to delati, da se vsi Slovenci zedinijo v eno kronovino z enim dež. zborom. Vidi se, tla imajo Slovenci v mislih nekdanje ilirsko kraljestvo, vendar hočejo da pride nemški del Koroškega k Štajerskemu, zato pa hočejo slovenski del Štajerskega z novo kronovino zediniti. Zdaj imajo opraviti z mislijo, ki se ho marsikomu zdela predrzna, neizpeljiva; ali izgovorjena je in pripravljeni moramo hiti, da bomo videli to misel rasti in da se ho borba za njeno uresničevanj e od leta do leta množila. Istina je, dajo slovenski narod, dasi napet dežel razdeljen ima boriti se z veliki težavami, čudovito napredoval zadnja leta1'.
Govori poslancev v deželnih zborih.
fp»vor porot•<■» nlcu dr. Illc>iweis»
(zarad ravnopravnosti slov. jezika v Soli in uradu v tiO. soji kranjskega dež. zbora.)
(Konec *.)
Gospod dr. Zavinšok se jc posebno za „hauzirarje" potegoval, da bi na ljubo „hauzirarjein" padel §. 19 (veselost). Lepo prosim slavno vlado, naj si zapomni, da celo „hauzirarje" kliču nasprotna stranka na pomoč, da bi odbila IS).
(iospoda dr. Kalteneggcr-ja spoštujem za zmernega moža, za moža logike; ali Nemec je skozi in skozi; kedar pa Nemec sodi o Slovencih, prestopi logika rada v soristiko. To je očitno pokazal, govoreč o tem, da bi narodna naša pravica se spreobrnila v „unreclit" vstopil se je po vse na stališče konstitucijonalnega društva, ktero toliko zasluži ime ustavnega društva, kakor „lucus a non lucendo".
Konečna moja beseda je ta, da tudi jaz želim, kakor jo gosp. Svetec rekel, da bi so vsi sprijaznili v spoznanji, da se Ji vsacemu narodu, kar mu gre, in le še to rečeni, ako bi jaz za cesarstvo Avstrijsko osnoval temeljne postave „Gruudrechte", napisal bi za prvi paragraf tole: „Oesterreich ist nationslos; keine Na t ion ist die h er rsehe 11 d o in Oesterreich!" (Dolga in živa pohvala.)
*) Po pomoti zadnju: v tiskarnici zaostalo. Vred.
86
Iz govor« poslanca barona Buol ■ It«»rnbcrgra pri ndresul debati v ilir-akem zboru.
V državopravnem obziru stojim na voliko-avstrijskem stališči, in od tod moram dualizem. kakoršen je ustanovljen v državnih osnovnih postavah in ki se od dne do dne ostreje razviju, obžalovati kot nesrečo za našo skupno očetnjavo; po skušnjah, ktere smo doživeli, po prikaznih, ki se nam odkrivajo, mi je dualizem celo nevaren za celoto in obstanek skupne države. Vem, da mi bodo te besede v tej dvorani nakopale naj gronkcje in ostreje graje, vendar si resnici in jasnim dejanskim razmeram nasproti ne smemo oči zapirati. Temu zlu je največ kriva neenakost obeli državnih polovic. Dežele ogrske krone so celotna, nepretrgana, organično vrejena masa, in če se tudi odznotraj kaže kaka razpoka in reža, vendar je celotna masa zunaj-nemu svetu nasproti — Kako pa jc v drugi polovici V — prav žalostno; jaz vidim tu le razdvoj, prepir — zmedo — ako se ozrem po žalostnih prizorih v deželnem zboru tržaškem, praškem, brnškem m lvovskem.
Nemško-liberalna stranka je zdaj na krmilu . in 9icer opiraje se na tako imenovano zborsko večine; položite si roko na srca — ali res mislite, gospoda moja, da vse ljudstvo stoji za Vami V Mislite si o narodnih tirjat-vah in prenapetostih, karkoli Vam drago, to mi morate, ker so statistična data neovrgljivi dokazi, pripoznati, daje nemško koleno po številu glav v veliki manjšini nasproti slovanskim kolenom države. Sicer mi boste odgovarjali, da se te neljube razmere pobotajo po veči nemški inteligenciji, da je nemško koleno za gospodarstvo rojeno, ker je njegov poklic civilizatoričen, ker stoji na vrhuncu izobraženosti. To je nekoliko opolzka stvar in slovanskim kolenom ne morem v zelo jemati, če jim to vaše dokazovanje ne sega ravno do srca, tako malo kakor do glave ne.
Dokler bo jesenska burja kakor dozdaj brila po čeških ledinah, morete si znabiti še nekoliko časa lepo vreme ohraniti in črne oblake razpoditi, Vendar pa ste preskušeni politikarji, da bi ne sprevideli, da tiskovne in krvave" oravde dolgo ne morejo podpirati vladnih sistem. — Tlačena, mnogo-grajna katoliško-konsei'Vutivna stranka bo konečno svojo veljavo dobila. Grozeča odrinena slovanska kolena posameznih deželnih skupin morajo prej ali slej kot ravnopravna stopiti na prednja mesta, in kolikor proj so to zgodi, tem prej pridemo do sloge — pod sedanjo (lnaliltiČDO državno osnovo pak je to nemogoče.
Bistroumen voditelj nemško liberalne stranke, čegar govorniške zmožnosti, čegar katoliški značaj popolnoma spoštujem, jo zadnji čas nekaj izrekel, komur se nismo ne le pri nas, ampak tudi v liberalnem taboru nekoliko začudili; on je namreč trdil, daje obstanek avstrijske države odvisen od tega ali se vzdrži sedanja liberalna vlada ali ne - to je pa vendar predrzno govorjenje, to je najviša doktnnarnost , ki so da izreči. Torej, ko bi padlo sedanje liberalno ministerstvo in njegova stranka, nastala bi praznota, zmeda — nam pa se zde sedanje razmere nekoliko zmedene. Mi vse nekje drugje vidimo državno podlago — mi jo vidimo najprej v božji pomoči, mi jo vidimo v novo vzbujeni avstrijsko-državni samosvesti — mi jo vidimo v zgodovinski zvestobi ljudstev do habsburško - lotringiške hiše — pod to zastavo bomo šli v boj in iz boja, ako llog da, k zmagi. Celo ta skušeni voditelj ncmško-liberalne stranke, ki je bistveno pripomogel, da se je pogodba z Ogersko v sedanji obliki dognala — celo temu možu bi se utegnila v samotnih urah Osiliti misel, da se ni vse obneslo, kakor si je želel, kakor jo upal in kakor je pri svojih poštenih namerah upati smel.
Jaz sem izrekel, da mi je sedanji dualizem velika nesreča. Na drugi plati se jo zadnjih 10—12 let od vseh strani pošteno prizadevalo, da bi se mogočna celotna avstrijska država škodovala in razrušila. Ker so postale centralistične misli že zgodovinske; in tudi dualistične bojo v kratkem zgodovini zapadejo, sklepam — da le v naravni, na historični podlogi stoječi federativni sistemi in sicer s zaztopom, kteremu so neposredno volitve in kar se da nizek davek v podlago, vidim poroštvo, da se država ohrani in si na novo opomore. Zato ne morem pristopiti sklepu, ki hoče državnim postavam sploh zaupnico izrekati.
1) o p i s i.
Iz Izubijane, 21. oktobra. A. [Iz. dop.J (O goriškem taboru; „Tagblatt" in njegove laži.) Omenil sem Vam že zadnjič da Ljubljana ni poslala nobenega svojih prvakov v tabor Goriški. Zvedel sem denes, da je bilo kakih 5 Ljubljančanov pri taboru, ki sicer niso bili prvaki, vendar pa pošteni slovenski narodnjaki. Načelnika Sokolovega videl je moj poročevalec v Gorici ter misli, da je bil tudi na taboru, akoravno se tam ni nič oglasil, kar bi bili tem bolj želeli, ker „Sokol" ta pot iz raznih vzrokov ni mogel se vdeleževati pri taboru. Deloma je že malo pozno za lehke sokolske lotne obleke, deloma pa prečudni ukaz goriškega predstojnižtva, da je Gorica zaprta taboritom in da morajo po ovinkih hoditi na tabor ni nikakor mogel vabiti gostov, ki bi se imeli peljati do Gorice. Da so se izdajale za ta tabor izkaznico na ime za vožnjo, delalo jc sem tertje zmote, kajti ljudje vajeni nazade pri štajarskih taborih niso so brigali dobiti izkaznic, misle da dobe kakor za Ljutomer in Zavec vozne listke na kolodvoru. Je li odbor to nepotrebno formalnost vpeljal, ni mi znano, na vsak način pa bi bila priporočati navada, kakor je bila pri štirskih taborih, da se je dobil vozni listek za sem in tje ob enem naravnost na kolodvoru. Tako bi se bila odvrnila mar-siktera sitnost. Omenim le. da me je v suboto ponoči, ko ni bilo moč dobiti kake izkaznice naprosil nekdo za dve, kterih mu pa nisem mogel preskrbeti. Ravno tako bilo jih jo mnogo v Gorici v veliki zadregi za izkaznice za vožnjo za nazaj, kajti morale so biti zopet nove. (ilede na to bi bilo svetovati da se v prihodnje odbori za tabore poslužujejo načina kakor jc bil pri prvih dveh, ako morebiti ni ravnateljstvo železnic samo zahtevalo izkaznic.
Da ljubljanski škandalni list ki je zadnjič enkrat britko tožil, da mu jo narodno žurnalistika natvezla že toliko lepik priimkov, zopet porabi pri-
liko ter pove nekoliko prav debelih laži. to jo vsak pričakoval, ker mu gotovo presedajo po želodcu še štajerski taboriti, kterih je nekaj tisočev požrl in pozobal, je ta pot le malo zazijal in v primeri malo število goriških tabori-tov požrl, ali odlkodoval se je z drugo stvarjo. Zlagal se jc po svoji stari navadi prav nesramno, ter povedal da so je zbranemu ljudstvu zmeraj znamenje dajalo, kdaj nas živ in kliče. Sporočevaloe moj mi je povedal da joto skozi in skozi gola laž, kakor se jih le Jllatnik" drzno spravljati na dan. Saj je vsakemu resnico ljubečemu človeku žo znano kako lepo rajde debelih in drobnih laži je spravil žena dan ta list, kteri naj hi si napisal za svo, moto besedo: „Luge, Dnrath und Scandal auf jeden Kali!" Če nam očita sirovost. ker ga imenujemo tako kakor zasluži in mu ne moremo privoščiti lepih imen, naj pripiše to sam sebi in svojemu za vsacega poštenega človeka zopernemu in gnjusnemu ravnanju. Ko bi se boril s poštenim orožjem za kak princip, spoštovali bi v njem vsaj poštenega nasprotnika. Tako pa osebno goni in napada posebno nektere osebo in stanove, laže na desno in levo ter se malo briga za kak princip. S takim nasprotnikom spuščati so v resen boj, bilo bi preveč časti za njega, povedati se mu pa mora včasih, kdo je in kaj počenja, čeravno potem pra.\ nedolžno poje milo jaremiado o neotesanosti narodnega časopistva. Smešno hi bilo, ko hi kdo hotel trditi da gojilo jabolko lepo diši in ima lepo rudečo barvo! Kakor pa eno gnjilo jabolko okuži lebko več zdravih, tako je mogoče da gnjili „Tagblatt" okuži marsikte-rega kratkovidneža, zatorej je naša dolžnost kazati vsaj večo laži pred svetom, kajti če le vedno vidimo tako stvari ne smemo mlačno molčati. Če pa pri Nagovarjanji gnjilih stvari ne moromo govoriti o žlahtnih dišavnh, če povemo resnico, ki ne diši po „eau de Cologne" nikakor pa šo ne po tistem ..blatu' v kterem se že „Taglatt" sam čuti, naj nam dragi čitatelj bode prizanesljiv.   Nadlegovali ga bomo kolikor malo mogoče z to gnjilobo.
Od Savine, 20. oki [Izv. dop.] — Adrese, ktere srčno postopanje našiti slovenskih poslancev v dež. zboru odobrujejo, šo vedno odhajajo. Da bi dež. zbor še dalje časa trajal, pa tudi naše kmetijstvo ne bi bilo ravno zdaj z delom preobloženo, gotovo bi se vse kmečke občine, ki so So dozdaj niso oglasile, za čast in basek slovenskega naroda potegnile. Mi Slovenci plačujemo od vsakega goldinarja naravnega cesarskega davka 85 kr. v deželno hlagajnico v Gradcu, to zneso za vso Slovence na Štajerskem več ko 800.000 gl. na leto, v desetih letih tedaj najmenj 8 miljono gold., in vendar od tam malo kaj za nas pričakovati smemo. — Co bi mi v desetih letih tri miljono gold. doma obdržali in jih tako obrnili, kakor naša lastna korist zahteva, pripomogli bi si žo v prvih letih lahko, in bi gotvo za zmerom našim otrokom pota poravnali, po kterih hi laglje do svoje srečo korakali.
Razmere naše so zdaj res še slabe, ali hvala bogu, tudi mi Slovenci smo enkrat pravi pogum dobili, in to jo zdaj naša trdna volja, da si na postavni poti zopet vso pridobimo, kar po pravici zahtevati smemo.
Kako narod naš o zdajnih zadevah misli, kaže jasno sledeča adresa ktero je občinski zbor Reč ki na deželni zbor odposlal.
Visoki deželni zbor štajarski!
Cerkev, šola in uradi so,zavoljo ljudstva, ne pa ljudstvo zavoljo njih. To resnico spoznava sveta katoliška cerkev, zato jo ona vsem narodom pravična. Zastran šol in uradnij je še pa pri nas na Slovenskem zmerom na robe svet. Zdrava pamet in stara skušnja nas uči, da so nobeden narod v tujem jeziku ne more izobraziti, in vendar si prizadeva pri nas neka stranka naše šole čo daljo bolj ponemčiti, zato ker so tudi naše gosposko nemško. Uradniki so zavoljo ljudstva v svojih visokih službah, spodobi se tedaj, da se ti gospodje, ako hočejo med nami Slovenci biti, tudi slovenskega jezika v govoru in pisavi dobro nauče, da bodo mogli nam v našem domačem jeziku dopisovati in razsodbo delati.
Deželni zbori so tudi zavoljo ljudstva, ne pa ljudstvo zavoljo zborov, vendar smo se na našo veliko žalost prepričali, da visoki deželni zbor v (iradcu za želje in potrebe Slovencev, ki vendar vsako loto toliko deželnega doklada plačujejo, malo kaj mara, in da naši slovenski poslanci v svojih tirjatvah nikdar niso uslišani , večkrat pa še zasmehovani.
Mi Slovenci imamo lepo lastno domovino, ktera nam je mila iu draga, za njo se hočemo poganjati, za njo darovati, kar jo mogoče, ona je naša prava mati, ki nam bo z ljubeznijo povrnila, kar bomo za njo storili. Zato se nam pa tudi čudno zdi, da mi v nemški Gradec, ki nas Slovence kot pastorke v deželi prezira, toliko doklada plačujemo. Da bi te denarje za lastno korist obrniti smeli, bi slovenski narod že zdavnaj bil na tej stopinji omike in blagostanja, kakor so zdaj Nemci. Mi ne zavidamo Nemcom, da so srečneji od nas, mi tudi ne želimo njihovih pravio, kratiti, mi se samo lastno pravice, ktera nam je po bogu in cesarski postavi dana, držati hočemo, mi zahtevamo, da to kar je našo, tudi nam ostane. Edina pot, po kteri se znajo naše pritožbe v tem obziru rešiti jo, da se vsi Slovenci zedinimo v združeno Slovensko domovino, v kteri bomo imeli domačo deželno gosposko, pa tudi domači deželni zbor.
Podpisani odbor Kocke občine si šteje tedaj za svojo dolžnost, s tem pismom potrditi, da so tirjatve slovenskih poslancev v deželnem zboru v Gradcu zares pravi izraz želj in tirjatov Slovenskega naroda, iu prosi, da bi se tudi enkrat želje Slovencev tako, kakor so jih naši prečastiti poslanci v deželnem zboru štajarskemu v svoji interpelaciji dno 1!). sept. t. 1. visoki vladi predložili, vslišale.
V Gradcu, 20. oktobra. — ?! [Izv. dop.] Na tukajšnjih visocih šolah jo skozi pol stoletja stolica za slovenski jezik, ktera mimogrede rečeno vzlasti Nemcem, ki se hote slovenščine naučiti več koristi nego Slovencem, za ktero jc bil ta predmet le pro forma osnovan. Po Primičevi smrti je bil rajni Ko-loman Kvas ali kakor se je on pisal Quass črez štirideset let učitelj tega predmeta, a po njegovi smrti se niti za to še zmenilo ni, da hi bila stvar razpisana. Pa čemu tudi V Nemcem se itak ni treba slovenščine učiti, kakor je trdil velik grof pa mali politikus Kottulinskv (tudi eden tistih, kterih nemško ime se že pri Tacitu bere) a Slovenci store boljše, ako so v nemškem Gradci uasrkajo medu nemško omike ter poptujčeni zopet ido mod narod, ktori
jih je le snu poslal, da si naboro pravih vednosti ter jih pozneje obračajo njemu na korist. Da se zopet slovenskemu svetu pokaže kako ceni večina štajerskega, deželnega t bora kolje slovenskih prebivalcev Štajerske, je bila tudi ta stolica v predzadnji letošnji seji našega deželnega zbora kasirana. Tako jc pokopal, dasiravno so slovenski poslanci. \zlasti Herman živo ugovarjali proti nameri, nemški liberalizem, kar je absolutizem bil ustanovil nota bene za one dobe, ko bi bil človek lehko nn prste ene roke naštel vse one, ki so bili do dobrega vajeni na Stajarskem knjižnega slovenskega jezika. To je sad nemške ravnopravnosti ter živi izraz hratovske ljubezni, o kteri so toliko govori. Mi se že vemo tolažiti s tem sklepom deželnega zbora, kajti nismo tako slepi, da bi ne videli, da nismo mi edini, kterim je bilo zopet nekaj vzeto. Oni, ki so pomagali pokopati uk slovenščine na graškeni vseučilišči, so s tem kar ne vedo tudi izrekli, da se odpovedo pravici, da se smejo tudi nemški Štajerci v spodnje kraje v deželne ali državne službe pošiljati. Tako daleč bo vendar ravnopravnost obveljala, daj kdor postavno ne more dokazati, da je zmožen slovenščine, tudi ne sme siliti se kot uradnik med Slovence. Radovedni smo tedaj, kako bodo s spričevali za naprej za one, ki bi se radi dali izprašati iz tega predmeta. Veseli smo pa, da so spričevala gotovo ne bodo tako delila, kakor žalibože do novejših časov. De mortuis nil nisi bone, ali za-molčati ne moremo in ne smemo, da se je ravno po Kvasovih spričalih za-sejalo mnogo tujstva med naš narod. Rajni Kvas, dobra pa priprosta slovenska duša, pač ni v svojem blagem srcu prevdaril, ko je ros takim možem odpiral vrata v slovenske kraje, kteri se šo danes nanj sklicujejo pa so poleg tega naj veči sovražniki slovenskega naroda. Z učenjem slovenščine na visokih šolah je tedaj pri kraji, a za nas Slovence zopet ena stvar manj, ki bi nas utegnila vezati na nemški Stnjer.
Iz Gorice, 21. okt. [Izv. dop.[ Ker se je naš slovenski tabor tako lepo končal, jezi to Lahe strašno in kdor pozna italijanski ali značaj poita-lijančenih ljudi (bastardi so zmerom najhuji), ta si lehko misli, da Lahi te jeze nad Slovenci no skrivajo temuč jo očitno na videlo stavijo. Tako je bilo včeraj tu in tam po zideh in oglih brati: „morto a dr. Tonkli" — morte al elero slavo". Da celo potepinje se najemljejo (lačni postopači sami iz sebe no politikovajo) da po noči kacemu goriškemu človeku, ki se je tabora vdeležil — čujte kaj — mrtvaško pesem po jo pod oknom. Kolikor veča razjarjenoBt v mestu, toliko veče navdušenje med Slovenci tli in po deželi. Zrno , ki smo ga zasejali, bode se zatrosilo daleč okoli pp Primorskem in sosednjem Kranjskem. Od ust do ust bodo šle besede govorjene med 10.000 ljudmi in no bodo brez sadu. Će nas Lahi surovo nadlegovajo, nič no de. Spoznali jih bomo ter bomo odvrgli tisto škodljivo slogo, ktera Lahom žepe polni, nas pa berači. Zavrteno jc kolesce, naprej! Dogme, Lahi naj spoznajo, da smo tudi mi možje, kedar gre braniti naše pravice.
No morem vam povedati kako smo bili veseli pri tukajšnjem taboru zastopnika vrlih štajarskih Slovencev, dr. Vošnjak a in obžalovali smo, da se iz Ljubljane tako rekoč ni nobedon prikazal.
Slišal sem i/, jako dobrega vira, da mislijo osnovatelji šempaskega tabora v brošuri natisnene izdati vse govore, kar se jih je zbranemu narodu govorilo. Ta brošura, ki so ima v več 1000 okseinplarih natisniti, prodala in razdelila se bo po deželi, da bode tistim, ki so se tabora udeležili primeren spomin, drugim v poduk. Tako je prav! Brati in zopet brati je treba našemu ljudstvu, da pride do splošne politične zrelosti. Iu potem! Potem se ne bomo bali za zedinjenjo vseh Slovencev!
Politični razgled.
Občina Arlica-Janževvrh in s. Anton na Poborji sto še te dni poslali prošnji do vis. dež. zbora, da hi se naj upeljal slovenski jezik v šole in urade in se naj Slovenci zedinili pod eno narodno slovensko upravo.
Državni zbor je s 68 proti 56 glasov zavrgel osnovo postave o zmešanih zakonih med verniki raznih cerkva.
Verski odbor državnegu zbora so ho v kratkem jel posvetovati o postavi, po kteri bi se ohligatorično vpeljal civilni zakon. Kakor je bilo brati po časnikih, ne imelo bi ministerstvo ničesar proti temu.
Držazni poslance S ko ne je položil svoj mandat kot ud delegacije.
„W. Tagbl." trdi, da dr. Herhst samo čaka prilike, da bi stopil iz ministerstva. To priliko misli najti, ko bi gosposka zbornica ne hotela vzeti postavo o porotnicah v pretres.
Vojno ministerstvo hoče v vojaški granici osnovati kupčijske in obrtnijske zbornice.
Vladika Strossmaver ima iti v kratkem v Beligrad, da se bo s knjezom in vladarstvom dogovoril o zadevah katoličanov v Srbiji.
Ljudstvo v Pragi jc popolnoma mirno, tem več posla pa ima vlada. Dozdaj je prepovedala nadalje izdajati časopise „Nar. Nov.", „Poscl z Prahy", „Zvon" in „Nar. Pokrok". »Nar. Nov." se bodo neki 1. nov. t. 1. preselile na Dunaj, drug list pa neki v Pardubice. Praško društvo tiskarjev se je zbralo, da bi se posvetovalo, kako pomagati tiskarskim delavcem, ki so vsled teb naredcb zdaj brez kruha; nasvetovalo se je prositi namestnijo, Ilerbsta in državni zbor pomoči , a nasveti ne sprejeli. Zdaj se bo v Pragi za delavce nabiralo. — Zupan Klaudv je prišel na Dunaj, osebno izročit dr. (iiskri protest proti razdelenju tehnike. Tudi Nemci bodo šli do ministerstva iu sicer prosit, naj bi se tehnika po sklepu ustavnega zbora v dva zavoda raz-plala. — Na koncu svojega poročila do začasnega vodja namestnijo v zadevah zadnjih praških homatij pravi Klaudv: Kdor javno službo opravlja, mora po mojem mnenji stati nad strankami, njega v njegovem postopanji ne sme motiti nobeno vpitje kake stranke; postavo mora strogo in brezozirno izvrševati, a so ne sme pustiti zapeljati, da bi za kako fantalinsko neumnost odgovorno delal vse prebivalstvo ali da bi pomagal iz tega kovati velik političen kapital. — Vlada jc prepovedala občni zbor češkega pravniškega dru-Iztlatelj in odgovorni vrednik Anion Tomšič Lastniki:
štva. — Nekteri udje ustavnega odbora v drž. zboru bodo vladi nasvetovali. naj bi se o. kr. namestniku gen. Kollerjn pridal še civilni komisar za Cesko. Ta bi imel biti eden i/med poslancev ..nemškega shoda v Pragi1. Služba sicer ne bo posebno ustavna . a služba ho in gotovo se bo med „verfus-sungstrouo" prav lahko našel mož , ki se je z obema rokama oklene in res že imenujejo najnovejši telegrami Banbansa, tega „moža za vso'- kot kandidata. — Prihodnji teden začno v Gregorjevi tiskarni izhajati nov časopis „Bbh-misehe Zoitung". Vrednik ,.lllasa" jo obsojen na ti mesecev sedeža in 1000 gl. plat. za.
Iz Prage in zapadne Galicije se poroča, da se tu nakupuje za francosko vlado govedina in oves.
Budejevičanski, Litomeriški škof in generalni vikari] Kraljevo-graški v imenu svojega škofa so naznanili kardinalu nadškofu praškemu, da se bodo prostovoljno postavili pred sodnijo, ko bi kardinala tje klicali zarad pastirskega lista.
Demokratično društvo v L v o v u pod predsedstvom dr. Smolka jo sklenilo: 1. Avstrijska korist in evropski mir zahteva, da se Poljska zopet osnuje; 2. Galicija kot oddelek nekdanje poljske republike ima dolžnost poljsko narodnost gojiti in ostati v zvezi s poljskimi krajinami; 3. razmere med (ialicijo in drugimi avstrijskimi kronovinaini naj se vredi na podlagi federativnih načel; 4. n a s p r o t o v a j c p a u s 1 a v i s t i č n i m nameram gre podpirati druge Slovane, ki so poganjajo za svoboden naroden raz vi tek; f>. v smislu lederalističnega načela tirjamo tako avtonomijo, kakoršno ima Ogerska.
Uvoden članek „Gaz. Nar." v Lvovu piše: Ako nas ne motijo glasovi, ktere po zaupni poti iz Dunaja dobivamo, v kratkem se povrnejo naši državni poslanci domu —■ se ve da poljski drž. poslanci.
O gorski deželni zbor je sklenil, da imajo zakonske zadevo soditi duhovne sodnije.   Tudi Deak jo za to govoril.
Nemški kupčijski shod v Berolinu je sklenil, da se ga odsih-mal ne smejo vdeleževati zastopniki avstrijskih kupčijskih korporaeij. Kaj poreko avstrijski Prusi k tej brci'.''
Iz Carigrada se piše, da se tam zarad zadnje zarote vedno več ljudi v zapor deva; med jetniki so neki vsi sinovi ranjkega sultana.
Dosedanji začasni turški poročnik na Dunaji jo imenovan za generalnega konsula v Pošti.
Dosedanji avstrijski poročnik v ('ari gradu baron Prokesch-Osteu se jo neki vstavljal, da bi se v Pošti napravil turški konsuhvt. Zato so oger-ski listi tekoj našli polno napak na možu, in dunajski jim pomagajo kričati proti staremu diplomatu.
Na pravobrodu „Beligrad" pri Zemunu se zdaj iz oka v oko gledajo morivci kujeza srbskega Mihajla, kar jih je še živih. Hudodelniki iz Bele-gagrada naravnost v obraz očitajo razknjezu Aleksandru Karazorževiču kar je on zakrivil pri žalostnem knjozomoru. Oh enem teče v Belemgadu ko-nečno obravnavanje. Obtoženci so vse izpovedali. Eden pravi: Aleksander me je povabil, da bi so moritve vdeležil, češ da se more tudi na krvavem prestolu sedeti.
Iz Madrida se piše: 19. t. m. je bil ljudski zbor. Razgovor je bil prav živahen. Sprejeli so se ti-le nasveti: Federativna republika jo edini demokratični način vladanja; vladi naj se nasvetuje, da smejo vsi Španjci, ki so 20 let stari, vživati vse politične pravice; izdajajo naj se brošure, ki bodo podučevale ljudstvo o raznih načinih vladanja; naj se ustanove politične šole za ljudstvo. — Pravosodni minister je vkazal, da imajo nehati vsi samostani, ineniški in nunski redi, kar se jih je ustanovilo od 1. 1837 sem; njih premoženja pripadejo državi. Kar jih je bilo že pred letom 1837, bodo se zmanjšali za polovico. Vojni minister razglaša, da se imajo vseučilišča, zavodi in srednje šole L novembra odpreti. Drug dekret dopušča popolno svobodo ujku v vseh predmetih iu dovoljuje vsakemu Španjcu napraviti uči-lišča. — Kraljica Isabela so poda v Anglijo.
Portugalskega kralja oče je razen mnogo družili pripravljen ponujati se na spanjski prestol, in jo neki žo francoski cesar poprašal, ali hi ga Spanjoi tudi hoteli. Na to odgovarja „Nacion", da hi vsako vtikanje francoskega kralja v špaujske zadeve razžalilo ljudsko samostalnost; tako vtikanje bi imolo ravno nasproten vspeh, celo ko bi veljalo ponudnikom (kandidatom) , ki hi bili sicer deželi všeč.
Ker so je Napoleon vrnil v Pariz, ogleduje si „France" politične razmere evropsko in nahaja h koncu neljubo resnico, da ni nikjer miru, nikjer stalnosli, temveč le pričakovanje iu bojazen. Razhiraje posamezne državo, ne more pri nobeni trditi, da hi jej vojska koristila. O Avstriji piše: kar se nje tiče, bila jo vojska zanjo osodepolna. Ali bi našla v vojski priliko svoje zgubljene moči si zopet pridobiti V Le vrtoglava smelost bi mogla kaj tacega pričakovati.
Prihodnji anglijski parlament se od sedanjega ali prejšnjega no bo toliko razločeval, kakor so so nekteri nadejali, nekteri pa bali. Sicer je med onimi, ki si prizadevajo priti v parlament, nekoliko mladih mož, kterih ne vežejo niti stranke niti historični obziri, ki bi torej za eno dosedanjih glavnih strank tako malo ljubezni seboj prinesli, kakor za drugo. Ali teh mladih ima le malo upanje priti v zbornico. Tu bodo sicer jedro, na ktero se jih zna s časom še mnogo okleniti in tako ustanoviti nova neodvisna stranka, zdaj pa se bodo morali Gladstoneju pridružiti, ako no bodo hoteli samo teoretično zauikavati in protestovati. Pri početku novega parlamenta se torej ni nadejati novih strank.
Vsem t.iboritom, ki so se /.brali na Šempaskem polji.
Neizrekljiva hvala Vam za Vašo gorečnost in navdušenost, za prelepi red iu zmernost.   Častili ste sebe in ves narod.
Slava pa vsem bratom, kteri so se nas spomnili v telegramih iu dopisih.
_Odbor.
Dr. Jož«1 Vošujuk in drugi. Tiskar I.dimni Juh/Ji