-----    155    -----
Potres.
Ljubljana še ni doživela tako strašne noči, kot je bila od nedelje na ponedeljek. Ljudje so bili že de-loma odšli k počitku, ko jih je ob jednajsti uri 10 minut prebudil grozen potres. Vse je pokalo in majalo se, zidovi so pokali, dimniki so se ropotajoč podirali. Ljudje so hiteli iz hiš, da si rešijo vsaj življenje. Ulice so nakrat oživele. Bolnike in otroke so nesli iz stanovanj. Kdor je bil na periferiji mesta, je videl cele vrste ljudij prihajati iz mesta. Na javnih trgih so ljudje molili, da bi Bog obvaroval jih vsaj smrti. Gasilci so že po noči se zbrali^ ker je bilo marsikje potreba njih pomoči. Po noči ni nikdo imel časa se brigati za poškodbo, vesel je bil, da je bežal in svojce spravil iz stanovanja.
Kakor se je izvedelo, je ta potres segel silno daleč. Treslo se je v Italiji do Florencije Ferare, in 5 Ravene, do Zactra v Dalmaciji, po Bosni, Hercegovini, velikem delu Ogrske in na severu do Solnograda in l)unaja. Tudi na nekatere kraje Tirolske se je raztezal ta potres
Ker je bit potres pozno v noči, ljudje niso bili na ulici. Za prvi sunek ob četrti na devet je pa malo kdo vedel, ker je bil lahek in ni napravil nobene škode. Večina ljudij misli, da se je začelo tresti še le četrt na dvanajsto uro, ker ta sunek je bil najmočnejši. Ob polu dvanajstih se je zopet močno streslo. Pa {tudi proti jutru sta bila dva sunka močnejša, Sicer so se pa ponavljali slabši sunki vso noč, ki pa niso naprav-ljali škode. Pa tudi prihodnje dni se je zemlja po malem tresla^
VSlonovih ulicah v Ljubljani je poškodovalo s strehe palo opeko nekega vojaka od godbe. Na Karolinški zemlji je ubilo šiviljo Franico Škrjanc, ki je ležala na peči, ko se je streslo. Ranjeni so pa bili v mestu redar Anton Furlan, na katerega je pal podirajoč se dimnik, stavec Paschek in trgovski pomočnik Ma}Tr. Manj poškodovanih je pa dosti ljudij, mej drugimi tudi soproga deželnega glavarja.
Največ so trpele cerkve, in sicer šentjakobska, šentpeterska in frančiškanska, manj prizadete so nunska, škofijska in cerkev Jezusovega srca. Razun škofijske cerkve so se vse zaprte, i maše in pridige so bile v ponedeljek in prihodnje dni na raznih večjih trgih v mestu. Najbolj je prizadeta frančiškanska cerkev in zraven nje stoječi samostan. V cerkvi so se podrli nekateri stebri in altarji, zidovje je razpokalo. Samostan je dobil tudi široko razpoko. Trnovska cerkev je zlasti poškodovana in razbita okrog velicega oltarja. Tudi zvonika sta močilo poškodovana. Jednemu se je zrušil že del strehe. Cerkev sv. Jakoba je tudi močno poškodovana. Bati se* je posebno, da se podereta zvonika, ker sta se močno razpokala.
Po ulicah je bilo zjutraj cele kupe s strehe pale opeke. Povsod so se videle razdrapane strehe, podrti dimniki in razpokani zidovi. Pri mnogih hišah se je bati, da se podero. Zaradi tega bodo mestne komisije pregledale hiše, da se iz nekaterih potem preselijo ljudje. Večina ljudij je pa prve dni po potresu spalo pod milim nebom in se jih je gotovo mnogo prehladih). Skoro nobena hiša ni nepoškodovana. Nekateri hišni posestniki so gmotno uničeni. Najhujše je prizadeta neka hiša v Kolodvorskih ulicah. Trpele so mnogo hiše v Hilšerjevih, Glediških ulicah, v Gradišči, v Krakovem in Trnovem, na Zabjeku, ,v Rožnih ulicah, v Hrenovih ulicah, na Poljanah, na sv. Petra cesti.
Posebno je mnogo trpela deželna bolnica. Stropje so se udrli, zidovje je razpokalo, da se vidi iz sobe v sobo. Zid pri cesti se je močno nagnil. Usmiljene sestre so t občudovanja vredno pogumnostjo in požrtovalnostjo nosile bolnike iz poslopja na vrt. Le k norcem se ni nikdo upal, ki so grozno tulili, a k sreči baš oddelek za blazne ni nič poškodovan. Na vrtu so za bolnike napravili salon. Tudi vojaška bolnica je dosti trpela. Jako poškodovan je deželni muzej. Zidovi so razpokali, zbirke so uničene. Vsa škoda se ceni nad 50.000 gld. Kranjski muzej je dosedaj zlasti slovel po svojih pred-zgodovinskih zbirkah. Grozno je tudi razdejano deželno gledališče. Zid« in tlak je razpokal, v dvorani za pre-skušnjo se je udri strop. Potres je tukaj pokazal svojo moč s tem, da je prevrgel silno težko mašinerijo za pogrešanje.
Poslopje deželne vlade je jako v žalostnem stanji. Zidovje je vse razrahljano. V pisaniicah je vse razmetano, V stanovanju deželnega predsednika je polomljeno pohištvo in druge dragocene stvari. Deželni predsednik Hi   bil   doma.    Odpotoval  je v  Toplice  gledat,   koliko
.-----    156    -----
škode  je   napravil požar.    Soproga njegova je  strahu bežala na ulico in prenočila v svoji kočiji.
Jako poškodovan je tudi deželni dvorec. Šole niso dosti trpele. Le gimnazijsko poslopje je precej poškodovano. V realki je potres razmetal in razbil kemični laboratorij. Pouk na šolah se je začasno ustavil.
Knežji dvorec je tudi ves razdrapan. Streha je razmršena. Dimniki so se podrli, zidovi razpokali, v nekaterih stanovanjih se je podrl strop. Vnanji zid se je na nekaterih straneh močno odmaknil. Dragocene slikarije so pa vse uničene.
Tobačna tovarna je tako poškodovana, da se je za dolgo časa ustavilo delo. Del stopnic seje podrl. Vse škode v tovarni je 30.000 gld.
Meščanska vojašnica v Trnovem je vsa razbita in morali so jo izprazniti. Vojaštvo vseh vojašnic se je preselilo v šotore.
V Križankih je poškodovana velika dvorana. Jetnike so spustili na vrt. Obravnave so se morale ustaviti. Tacega potresa, kot je bil ta, še Ljubljana ni nikdar imela.
Velika množica ljudi je za rana v ponedeljek prihitela v gostilno gosp. Čad-a na Spodnji Rožnik in tam napravili so ležišča na prostem, bilo jih je več sto. Na vrtu v majhni leseni hišici je prenočevalo 60 oseb in jih še do danes gostoljubno prenočuje brez-plačno velika množica. Gospodu Gadu za to gre javna zahvala.
Potresi ponavljajoči se dan na dan v Ljubljani vedno povekšujejo škodo. Toliko je že gotovo, daje mnogo večja, nego je bila v Zagrebu pred 15 leti. Leta in leta se ne bode dala škoda popolnoma popraviti.
Od zasebnih hiš je posebno zelo poškodovan Ko-lizej, v kateri hiši je stanovalo največ ljudij v Ljubljani, več kakor v višenjskem ali ložanskem mestu. Pa tudi druge hiše so hudo razdejane. Razpoke so poznejši potresi še le razširili. Da se ne podro, jih podpirajo z debelimi oporami. Čudno je videti lepa poslopja od zunaj in znotraj vsa podprta. V opekarni Kneza in Zupančiča je hudo poškodoval parni stroj.
Zidarji popravljajo dimnike, tudi razdrapane strehe že popravljajo, da dež ne bi lil v hiše, ko se je vreme spremenilo. Primanjkuje mnogo opeke.
Delajo se že tudi lesene barake za nastanje ljudi, kateri se ne morejo zaradi poškodb več povrniti v svoje hiše.
Z ozirom na poročilo na razne govorice omenimo, da ljubljanski grad ni tako zelo poškodovan, da bi ga morali porušiti. Počil je obok v cerkvi in precejšnje razpokline so na severovzhodnem vogalu, koder sta bolnica in [šola. Največ škode je na strehah kaznilnice, ker se je zvrnilo mnogo dimnikov, ki so potrli mnogo mnogo opeke. Najbolj je poškodovana pri kaznilnici vojaška stražnica, ki stoji na naneseni zemlji; ta se }4 udala in vsled tega je počez nastala velika  razpoka,
da bodo morali stražnico podreti. Za vojake so naredili leseno kolibo. Zaprti kaznjenci, katerih je okoli 270, so pač v prvem trenotku preplašeni prosili, da jih izpuste na dvorišče, kjer so prenočili dve noči; a so v sredo že mirno opravljali navadne svoje posle. Nereda ni bilo niti najmanjšega, stražo so samo prvo noč pomnožili za nekaj mož, toda opraviti  niso  imeli  ničesa.
Mestni svet ljubljanski je imel v torek izredno sejo in vsprejel nastopne predloge obč. svetnika Hribarja: 1.) Za najnujnejšo pomoč ubožnejšemu delu mestnega prebivalstva, katero je vsled potresa moralo biti doloževano in obrtnikom, ki začasno ne morejo izvrševati njihove obrti, da se g. županu na razpolaganje 10.000 gld., da jih razdeli po sporazumu z ubožnim odsekom obč. sveta. 2.) Ta znesek naj se izplača iz^ specijalne rezerve za kurzne izgube pri mestni loterijski posojilni zakladi. 3.) Iz iste zaklade dovoli se 10.000 gld. za eventualno potrebno zgrajenje barak, v katerih se naj nastanijo rodbine, ki so vsled poškodbe poslopij, v katerih so stanovale, ostale brez strehe. 4.) Mestnemu županu se naroča: a) Naj se obrne do vis. c. kr. dež. predsedništva z nujno prošnjo, da za podporo ubožnemu delu mestnega prebivalstva, in brezposelnim obrtnikom izposluje kar najhitreje mogoče izdatno grozni elementarni nesreči primerno podporo iz državnih sredstev; b) naj se v isti namen obrne za podporo do dež. odbora kranjskega. 5.) Ko bodo poizvedbe o približnih škodah, katere je provzročil potres na posameznih poslopjih, končane, skliče naj se izredna seja občinskega sveta, da se posvetuje, za kakošno brezobrestno posojilo je prositi državno upravo. Dalje so se vsprejeli predlogi obč. svetnikov vit. Zittererja, naj se naprosi tudi kranjska hranilnica za izdatno podporo; g. ravnatelja Pirca, naj se izposluje sekundarni vlak, ki bi vozil iz Ljubljane do Lesec, in sicer ob polu 7. uri zvečer odhajal ter se vračal drugo jutro ob polu 9. uri, da se omogoči mnogim uradnikom, ki so brez stanovanja, da začasno prebivajo v okolici proti gorenjski strani, in g. Hraskega, naj se naprosi železniško vrhovno ravnateljstvo, da bi dalo še več vagonov na razpolaganje. — 6. župan je naznanil, da za prvo silo bode še isti dan postavljenih 30 velikih šotorov, katere je blagovoljno dala vojna uprava. V teh šotorih je za blizu 1000 oseb prostora in bodo postavljeni v Zvezdi (10), na igrališči pod Tivoli (5), na ledini poleg parnega mlina (5) in v Krakovem in Trnovem ob Gradašci (5). Naglašala se je posebno še želja, naj časnikarstvo upliva na to, da se pomiri prebivalstvo, ki je do skrajnosti razburjeno po lažnjivih in brezvestnih neosno-vanih poročilih.
. Odposlanstvu občinskega sveta gg. župan Grasselli in posl. Hribar je bila v torek dopoludne pri g. dež. predsedniku baronu Heinu prosit ga, naj izposluje izredno podporo za tiste ljubljanske prebivalce, kateri so vsled potresa brez strehe in za tiste obrtnike, katerim  je   sedaj nemogoče delati ter brezobrestno poso-
-----157  -----
jilo za tiste   oškodovane hišne posestnike, kateri sami niso v stanu  plačati potrebne poprave. Gosp. dež. predsednik baron  Hein je obljubil deputaciji, da bo storil kar mogoče.
Ministru notranjih stvarij se je poslala sledeča brzojavka: Grozni potres, kateri je zadel v noči od 14. na 15. deželno stolno mesto, je prouzročil strašna še nepregledna opustošenja, vsled katerih bodo potrebne izredne podpore od strani države, zlasti ker so najhuje prizadeti baš siromašnejši sloji prebivalstva: Prosimo torej Vašo ekscelenco, da blagovolite to za sedaj na znanje vzeti in, kadar bo sestavljen materijal o cenitvi škod, izposlovati primerno državno podporo. — Gras-selli, župan in dež. poslanec, Kušar, drž. poslanec, Hribar, dež. poslanec.
Volilski shod narodne stranke, shod narodne stranke v Krškem in osnovalni shod Leonove družbe so se zaradi potresa odložili.
Blizu jednako hudo kakor v Ljubljani je bilo v Celji. Podrl se je stari stolp. Nevarno poškodovani so hranilnica, protestantska cerkev, deška šola, hiše v Kolodvorskih ulicah sploh. Škoda se ne da določiti. Ljudje bili so ravno tako prestrašeni, kakor v Ljubljani. Ure so se povsod ustavile. Zidovi pri hišah so se močno razpokali. Ljudje so prenočili tudi pod milim nebom.
V  Gradci so čutili tudi precej močem potres, a škode pa ni napravil nobene. Nekateri ljudje so iz strahu prenočili pod milim nebom. V Mariboru se je podrlo več dimnikov in razpokalo več zidov vsled potresa. V Ptuj i je potres vzbudil speče in hiše so se močno tresle. V Kozjem je potres podrl neki stolp in par dimnikov. Nekaj škode po poslopjih je v Slovenski Bistrici. Slovenjem gradcu, Gornjem gradu, v Šmarji pri Jelšah in Marenbregu.
V  Celovci je bil potres tako močen, da se tacega ne spominjajo. Škode ni posebno napravil. Nekaj zidov je malo razpokalo. V Beljaku se je podrlo več dimnikov.
V  Trstu je potres poškodoval več hiš, če tudi ne posebno hudo. Velik strah je bil v nekem gledališči. Več konj se jL splašilo. Več ljudij je prespalo v vagonih ali pa tudi pod milim nebom. V Gorici so pa čutili le bolj lahek potres.
V  Zagrebu so čutili precej močen potres, a škode pa velike ni napravil.
Grozne so bile posledice potresa v Šiški in okolici. Nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Obok podružnične cerkve sv. Jerneja počil je tako nevarno, da se je cerkev morala zapreti ter je vsled tega za v torek napovedano cerkveno opravilo izostalo. Se nevarneje pa «o poškodovane mnoge privatne hiše in to posebno v višjih nadstropjih, kjer je zidovje nevarno razpokalo, tako pri Zormanovi hiši, kjer se je podrl masiven dimnik ter streho na dveh krajih popolnoma prebil; plafoni so razpokali ter se je nekoliko peči podrlo. Hudo poškodovane so nadalje Koslerjev grad, Pogačni-
kova in Vodnikova hiša in več manjih hiš v spodnji Šiški. Večja pa je bila nesreča v Zgornji Šiški, kjer je nekoliko poslopij skoro razdejanih. V hiši 701etnega vinskega trg-ovca Žogarja zrušil se je obok; moža, ki je sam spal v dotični sobi, je ruševina pri priči ubila, dočim so drugi članovi rodbine ostali nepoškodovani. Uprav tragična je nesreča, ki je zadela rodbino znanega gostilničarja Fr. Šušteršiča, po domače „slepega Janeza". Vsled silnega potresa zrušila se je hiša ter ubila moža in ženo; devet nepreskrbljenih otrok joka za ponesrečenima .roditeljema. Mož je bil pod zrušenim zidovjem skoro zmečkan, na truplu njegove žene pa se ni dala konštatovati.nikaka težka rana ter je nesrečna žena umrla menda vsled strahu. Neizrečno grozen bil je prizor na cesti: mlado in staro, zdravo in bolno bežalo je iz: stanovanj na cesto, a ko so se sunki kar v kratkih intervalih ponavljali, začelo je preplašeno ljudstvo prižigati sveče ter glasno moliti, naj bi Bog odvrnil pretečo katastrofo. Bil je prizor, ki ostane vsakemu neizbrisljiv za celo življenje. — Pri tej priliki naj pohvalno omenimo ljudomilega postopanja pivovarja gospoda Petra Koslerja, ki je takoj dal izprazniti razpo-ložive prostore vrtne restavracije, kjer je na stotine ljudij našlo varno zavetje in kjer je tudi sinoči čez 40 obitelji prenočevalo.
Pri Devici Mariji v Polju je potres župnišče jako močno poškodoval. Župnik Kolar je bil nekaj trenotkoy brez zavesti. Bati se je, da se zvonik zruši na cerkev \ če se to zgodi, je cerkev uničena.
V  nedeljo ob 11. uri 17 m. je bil v Kamniku močan 17 sekund trajajoč potres s podzemeljskim gromenjem. Do ponedeljka zjutraj ob 7. uri je bilo skupaj 36 sunkov, 4 zelo močni. Več hiš poškodovanih, 20 dimnikov razrušenih. Prebivalci so z groznim strahom in trepetom za silo oblečeni prenočili v prostih železniških vagonih. To tudi v ponedeljek. Nihče ni ranjen, maša je bila na prostem. Najhujši je bil potres v Mengšu, Domžalah, Stobu, Mlaki, na Vodicah in Skaručini. Več poslopij je razrušenih, živine ubite, v Rodici je jeden otrok mrtev, 3 osebe ranjene. Cerkve v Komendi, Vodicah, Skaručini, Suhem dolu, Mengšu, Šmarci, Homcu, Dobu in na Šmarni gori so zelo poškodovane. Škoda v okraju je ogromna.
V  Kranji je  potres bil močen,   a škode ni velike napravil.   Nekateri zidovi pri cerkvi in hišah dobili so • male razpoke. Na Bledu so ljudje pribili noč zunaj hiš,
v štirih krajih je razpokalo zidovje. Psi so pri vsakem sunku grozno lajali in tulili. V Kropi je potres hiše precej stresel, a znatno jih ni poškodoval. Hujši je pa bil na Jamniku nad Kropo, kjer je potres skalil studence in je živina močno tulila. Ljudje so pa največ noč prebili pod nebom. V Borovnici je potres posebno poškodoval župnišče in cerkev. Na Vrhniki je pometalo dimnike s streh. Na Rakeku je opeka padala s streh, živina grozno mukala. V Kočevji je pometalo več opeke s streh, in podrlo več dimnikov. Okrajno glavarstvo je
____    158    ------
dalo poškodovano cerkev zapreti. Vsled tega so od ponedeljka maše pod milim nebom.
V  Litiji je potres prevrnil nekaj dimnikov. Na Vačah pri Litiji se je podrlo več dimnikov in hiše so razpokale. V cerkvi na SJemšeku se je udri obok in porušil oltarje. V Kanderšah sta cerkev in zvonik močno poškodovana. Podrli so se oltarji v cerkvi in zidana ograja okrog cerkve. V Zagorji ob Savi je potres podrl več dimnikov in cerkev poškodoval. Vse hiše imajo razpoke.
V  Škofjiloki cerkve niso posebno poškodovane in tudi grad ni dosti trpel. Hudo poškodovani sta staro-loška cerkev in pa starinska cerkev v Cerengrobi. Po Škofjiloki podrli so se skoro vsi dimniki. Prebivalstvo je bilo prestrašeno prihitelo na ulice. Zidovje je močno popokalo. Ljudje so bili pobegnili v noči od 14. na 15. dan na Kamenitnik, kjer so zanetili ognje.
V  Radovljici je hudo poškodovana grajščina. Po mestu so ljudje po noči bili zbežali iz hiš. Prenočili so zunaj tudi drugo noč in mnogi prebivali pod milim nebom, ker se je potres ponavljal.
V  Ljubljani in okolici je v vsem 7 ljudi vsled potresa zgubilo življenje. V papirnici v Vevčah podrl se je j eden velik dimnik in boje se, da se tudi drugi podere, ker je močno razpokan. V Črnučah je hudo poškodovana cerkev in šola. Morali so obe zapreti in božja služba se zunaj opravlja.
Tudi v Bohinji je bil potres hud. Posebno cerkvi na Bohinjski Bistrici in na Bohinjski Beli sta hudo poškodovani. V Srednji vasi imeli so slučajno mrliča na odru. Ko se je začelo tresti, so nekateri videč, da se mrlič premice, mislili da vstaja in v največjem strahu pobegnili iz sobe.
Cerkvi v Dolu in pri sv. Katarini sta močno poškodovani.   V Klečah in v Dobu ni nobenega dimnika.
V  dobrovski fari je tudi potres močno razsajal. Noben zid ni ostal brez razpok. Najhujši je bil v Stranski vasi pri Kožarjih. Nekaj večjih obokov je razsul. Pri Močniku je podsul obok pri hlevu, ki se je udri, živino, pastirja in dva druga mladeniča. Živini se ni nič hudega zgodilo, četudi je bila v opeki pokopana. Pastirja je le neznantno ranil. Jednemu mladeniču zdrobil je kost desne noge, drugemu spahnil roko. V vsaki vasi je potres podrl več dimnikov. Župnijska cerkev je v dveh krajih močno počila, Zvonik je ostal nepoškodovan, le križ na vrhu se je nagnil. Župnišče je močno zrahljano, zlasti v drugem nadstropji. Med potresom je živina močno tulila, psi in mačke so cvilile.
V  Rudniku so razpokala cerkev, župnišče in šola. Pri hišah so se podrli dimniki, in več obokov. Trdno narejene stavbe so največ trpele.
V  občini Mlaka pri Komendi se je podrlo sedem poslopij in to ubogim ljudem. Zanje je hujši, nego bi bili pogoreli, ker bi sicer dobili zavarovalnino. Na Klanci se je podrl Malnarju mlin. Odrasla hči je močno poškodovana.  V Žejah je razdejanih več poslopij tako,
da ne bodo več za nobeno rabo. Hudo je trpela župna cerkev v Komendi. Razkopane so zakristija, župnišče in kaplanija.
V   Trebnjem na Dolenjskem potres ni napravil dosti škode. Hiše so le malo razpokale. Po višje ležečih vaseh je pa več škode.
V  Jančah so pri hišah, župnišči in cerkvi zidovi razpokali. Obok na cerkvi močno počil. Zvonik se je toliko  odločil  od  cerkvenega zidu, da lahko  vtakneš.
roko v razpoko.
V  Polhovem Gradci pa potres ni napravil ravna veliko škode. Cerkev polhograške župnije in nekatere hiše so malo razpokale, a v nobeni primeri ne z nesrečo drugod.
V  Idriji je bilo grozno slišati potres v jami. Naj-prvo je bil močen veter, potem bobnenje in še le za. tem se je stresla zemlja. Hiše se v Idriji niše podirale. Sodi se, da zaradi tega, ker so potresni plini že našli pot po rudnikovih duplinah. Razpokale so pa nekatere hiše. Cerkev sv. Antona in sv. Barbare sta močno raz-pokane po obokih in zidovju nad okni.
V  horjulski fari je bil potres srednje močen.
V   Podolnici je neka deklica skočila skozi okna in si pohabila roke, ko se je bil udri strop. V Za-klanci je pometal potres vse svečnike raz oltarja. Pri mnogih hišah je potres podrl dimnik in obok in ljudje ne morejo niti doma kuhati. Dvema posestnikoma v Za-klanci je podrlo hleva.
V  Št. Janžu je močno razpokal zvonik. Pa tudi cerkev, šola in hiše so močno razdejane.
Ko so šli z gore Kelke v ponedeljek v Šturje k maši, našli so na potu od kamna ubitega zajca. Sodi se, da se je od potresa sprožil kamen in zajca ubil. Škoda je pa na poslopjih na Vipavskem sploh žela velika.
Na Homci je cerkev jako nevarno razpokala, in misli se, da bode najbrž treba novo zidati.
V  Višnji gori so tudi imeli potres, da si je ta mesto razpostavljeno tako malo potresom, da niti stari ljudje potresa ne pomnijo. Križ na župni cerkvi sv. Tilna in na podružnični cerkvi v Leskovci je proč vrglo. Pri več stoletij stari razvalini kneza Auersperga je odrušilo kos zidu. Opeko je zmetalo s streh.
V  Vrhpoljah pri Moravčah so nekateri opazili ob 9. uri potres, katerega v Ljubljani skoro noben opazil ni. Ob polu dvanajstih se je pa zemlja močno stresla. Poškodovalo je mnogo hiš, podrlo več stropov. Ravna tako je potres razdejaval v Spodnjem Tustanu. V gradu Tustanu se je podrla celo jedna stena, Moravska in vrh-poljska cerkev sta močno poškodovani.
V  Žirih na Notranjskem se je podrlo več dimnikov in hiše so razpokale.
Iz Novakov pri Cerknem se nam piše, da je bil ondu tako silen potres, kakeršnega se ne spominjajo stari ljudje. Pohištvo je razpokalo. Nesreče pa vendar ni bilo nobene.
-----    159   -----
V Radgoni na Štajarskem čutili so se trije močni sunki v noči od 15. t. m. Prvi ob 1 četrt na dvanajsto uro je bil tako močen, da je podsulo opeko s streh. Drugi ob polu 12. uri je bil manj občutljiv, ravno tako tudi ob 3. uri zjutraj. Druzih mnogobrojnih manjših sunkov pa v Radgoni niso čutili.
Sploh so poročila tudi iz drugih krajev slovenske domovine jednako žalostne, a vendar Koroško, Primorsko in Štajersko niso bile prizadete kakor Kranjska. Sosedna Hrvatska tudi ni imela tako hudega potresa, kakor Ljubljana. Le nekatere hiše so razpokale.
Glede značaja potresa mislijo učenjaki, da ni ognjeniškega značaja. Gospoda gozdni nadkomisar in preiskovalec notranjih jam Putick in profesor Vodušek mislita, da je to posledica nenavadne hude zime. Od nenavadnega snega se je nabralo v spodnji zemlji mnogo vode, ki je razmočila spodnje plasti. Sedaj se pa v zemlji vrše velika podiranja in se vsled tega strese zemlja. Pričakovati je po mnenji teh učenih mož, da se bode potres še ponavljal, a bode vedno slabejši, ¦sunči pa redkejši, kar tudi opazujemo poslednje dni.
Z Dunaja je prišel znani geolog dr. Sues, da preišče znanstveno potres in potem on izreče svoje mnenje o njegovih uzrokih.
Včeraj je začelo deževati, kar se bodo nezgode še povekšale. Strehe se zaradi pomankanja opeke, ponavljajočih potresov pa zadadi pomankanja delavcev niso mogle popraviti. Voda teče v stanovanja, razpoke zidovja, kvari hišno opravo. V največji bedi so pa tisti ljudje, ki morajo pri neugodnem vremenu zarad porušenih stanovanj bivati na prostem.
Češki, hrvatski pa tudi nekateri dunajski listi pozivljejo prebivalstvo, da naj kaj daruje za poškodovance na Kranjskem in sploh se kaže povsod precej sočutja. Zahtevajo pa tudi od vlade, da hitro kaj stori za nesrečno kranjsko prebivalstvo. Prva predloga, ki se predloži državnemu zboru, ko se snide, mora biti podpora za po potresu poškodovane.
Brez podpore bi si Ljubjana na noben način ne mogla več opomoči. Ljubljansko prebivalstvo bode gotovo jako hvaležno  za vse,  kar  se  bode  zanj   storilo.
V  Ljubljano je že vlada poslala pijonirje, da bodo postavljali barake, za tiste prebivalce ki vsled poru-šenja nimajo stanovanja in tudi pomagali za silo popravljati poškodovana poslopja. Brez tuje pomoči bi Ljubljančanom ne bilo mogoče popraviti poslopij, zato se milo obračamo do vseh človekoljubov, in na vse odločilne faktorje, da naj nikar ne pozabijo na nesrečno   Kranjsko.