Strokovne razprave GDK: 642:933: 935.6: (497.12) Koncesija za gospodarsko izkoriščanje državnih gozdov (gozdnogospoda1·ski pogled na spremembe in dopolnitve Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije) Iztok WINKLER* Izvleček: Winkler, L: Koncesija za gospodarsko izkoriščanje državnih gozdov (gozdnogospodarski pogled na spremembe in dopolnitve Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije). Gozdarski vestnik, šl. 7-8/2000. V slovenščini. cit. lit. 6. Spremenjena uredba o koncesiji za izkoriščanje državnih gozdov v Sloveniji prinaša dve bistveni vsebinski novosti, ki spreminjata naravo koncesijskega razmerja pri gospodarskem izkoriščanju državnih gozdov in ga približujeta klasični pogodbi o izvedbi del. Pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov pa predvidevata prodajo na javnih dražbah. V prispevku so analizirane vse spremembe in dopolnitve Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Ocenjene so kot nestrokovne in škodljive. Ključne besede: državni gozdovi, izkoriščanje gozda, prodobivanje lesa koncesija javna dražba, gozdni lesni sortiment. UVOD Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Re- publike Slovenije (Ur. l. RS, št. 10-432/93 in št. 1-4/ 96), ki ureja gos podarjen je s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v državni lasti, določa, da s tem premoženjem gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, pri čemer izrecno pravi, da se pod gospodarjenje po tem zakonu štejeta samo upravljanje in razpolaganje. Za operativno gospodarjenje pa napotuje na različne ob- like poslovnih razmerij. Kot poslovno razmerje z dose- danjimi upravljavci gozdov (nekdanjih družbenih goz- dov) pa pride pri gospodarjenju z gozdovi v poštev predvsem koncesijsko razmerje. Tako je določila tudi Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Re- publike Slovenije (Ur. l. RS, št. 34-2271/96), ki je koncesijski akt v smislu določil Zakona o varstvu okol- ja (Ur. l. RS, št. 32/93 in št. 1/96). Ker so gozdovi naravni vir, lahko koncesija vključuje le pravico do njihovega gospodarskega izkoriščanja. Že ta uredba ima nekaj slabosti, saj v nekaterih elementih odstopa od načel koncesije in razmerja med koncedentom in koncesionarjem v veliki meri dejan- sko preoblikuje v klasična pogodbena razmerja, pri katerih si koncedent zadrži več pristojnosti, kot bi si jih pri pravih koncesijskih razmeJjih smel (npr. določa letno dinamiko izkoriščanja gozdov, izloča koncesi- onarja pri pripravljalnih odločitvah o obsegu izkoriš- čanja gozdov in podobno). Problem paje nastal, ko je bilo treba na podlagi zakona in navedene uredbe kot "'dr. I. W., redni profesor, Biotehniška fakulteta, Večna pot 83, Ljubljana, SLO 322 koncesijskega akta skleniti koncesijsko pogodbo s posameznimi koncesionarji. Ker med koncedentom in koncesionarji ni prišlo do soglasja o vsebini teh po- godb, so koncesionarji v skladu z zakonom predlagali sodišču, da odloči o nerešenih vprašanjih. Doslej je bil končan na prvi stopnji le en postopek, o pritožbi pa sodišče še ni odločilo. V drugih primerih so sodišča opravila nekaj začetnih obravnav, nekatera sodišča pa še teh ne. Pri tem je očitno zavlačevanje zlasti s strani koncedenta, ki- v pričakovanju zakonskih sprememb - ni posebno zainteresiran, da bi do sklenitve pogodb sploh prišlo. Prizadevanja koncedenta gredo vse bolj v smeri večjega vmešavanja v neposredno (operativno) go- spodarjenje z državnimi gozdovi, kar je v nasprotju z zakonom, predvsem pa koncedent za to ni strokovno usposobljen. Eden izmed pomembnih kamnov spotike so tudi prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov, ki se za izračun plačila za koncesijo oblikujejo fco ka- mionska cesta v gozdu, v praksi pa se les prodaja tudi neposredno pri kupcu ali z vmesno dodelavo, ki po- večuje finančni LZtržek. Koncesionarji odkupujejo les tudi od zasebnih lastnikov gozdov oziroma opravljajo izkoriščanje tudi v zasebnih gozdovih, pri prodaji pa je ta les pogosto težko ločevati od lesa iz državnih gozdov. Z neposrednim dogovarjanj em med koncedentom in koncesionarji so poslovna razmerja pri. gospodar- skem izkoriščanju državnih gozdov dejansko vzpos- tavljena, čeprav močno motena, kar gotovo ni v prid. normalnemu gospodarjenju z državnimi gozdovi. GozdV 58 (2000) 7-8 za Spremembe Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 70- 3341/00) skušajo rešiti nekatera odprta vprašanja, pri tem pa kot koncesijski akt prekoračuj ejo okvire, kijih Zakon o varstvu okolja (23. člen) in Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije določata za vsebino koncesijskega akta, in so hkrati grob poseg tudi v poslovno dejavnost koncesionar- jev (npr. z določitvijo načina prodaje lesa). 2 ODMIK OD KONCESIJSKEGA RAZMERJA K POGODBAM O DELU S spremembami uredbe sta predvideni dve glavni novosti, ki dosedanje koncesijsko razmerje vsebinsko spreminjata v pogodbeno razmerje o izvedbi do- ločenega dela. Čeprav se morajo letna razmerja, vključno z višino plačila za koncesijo, z aneksom h koncesijski pogodbi (tretji odstavek 7. čl. osnovne uredbe, ki ni spremen- jen) določiti vnaprej za naslednje leto, predvidevajo spremembe uredbe še letni obračun na podlagi dejan- ske realizacije. S tem postavljajo koncesionarja v delo- vršno razmerje, kar pa hkrati pomeni, da postane kon- cesionar povsem nezainteresiran za dobre eko- nomske rezultate, saj gre ves učinek dobrega go- spodarjenja v prid koncedentu, koncesionar pa dobi plačilo za opravljeno delo po merilih, ki jih v celoti določa koncedent. Še več, koncesionar tudi ni več zainteresiran za kakovost posekanih gozdnih lesnih sortimentov in nji- hovo dobro prodajo. Predvidena prodaja gozdnih les- nih sortimentov na javni dražbi tega problema ne re- šuje. Tako bo zaradi teh določb nastala materialna škoda tudi za koncedenta, zaradi česar so spremembe uredbe narodno gospodarsko škodljive. 3 IZVAJANJE KONCESIJE MORA TEMELJITI NA VZAJEMNEM SODELOVANJU KONCE- DENTA IN KONCESIONARJA Izvajanje koncesije je lahko ekonomsko učinkovito (kar je tudi interes države kot lastnice gozdov), če temelji na vzajemnem zaupanju in sodelovanju kon- cedenta in koncesionarjev. Okvirni obseg izkoriščanja gozdov je določen z gozdnogospodarskimi načrti in ni razloga, da jih ne bi spoštovali. Znotraj okvirov, ki jih določajo gozdnogospodarski načrti, pa je treba upoštevati tudi realne gospodarske in proizvodne raz- mere in zato koncesionarja aktivno vključiti v obli- kovanje letnega programa izkoriščanja gozdov. Kon- GozdV 58 (2000) 7-8 na cedent ne pozna proizvodnih in tržnih razmer in določa program izkoriščanja gozdov preveč administrativno ter slepo sledi samo predlogom javne gozdarske slu- žbe. Tudi to lahko negativno vpliva na končne eko- nomske učinke. Nesmiselno je tudi, da koncedent sam razčlenjuje letno dinamiko izkoriščanja gozdov in letni program po četrtletjih. To je poslovna zadeva in v celoti jo lahko racionalno napravi le koncesionar, ki upošteva tržne in naravne proizvodne razmere. Roki, ki jih morata izpolnjevati koncedent in kon- cesionar, so postavljeni izrazito pristransko, nerealno in v škodo koncesionarja. l. december kot rok, do katerega mora koncedent izdelati letni program izko- riščanja gozdov,je pozen in koncesionarju ne omogoča pravočasne izdelave sečnospravilnih načrtov, njihove uskladitve in preverjanja ter pravočasne sklenitve let- nih aneksov h koncesijski pogodbi. Letni program izkoriščanja gozdov bi moral biti izdelan najkasneje do l. oktobra tekočega leta za naslednje leto. 4 IZRAČUN STROŠKOV IZKORIŠČANJA GOZ. DOV MORA TEMELJITI NA TRŽNIH ELE~ MENTIH Spremenjena uredba predpisuje tudi zgornjo raven stroškov, pri čemer ne upošteva dejanskih ekonomskih in tržnih razmer, ampak posamezne postavke določa administrativno. Določila o ceni enote dela so brez strokovne pod- lage oziroma v nasprotju z njo. Nerazumljivo in ne- sprejemljivo paje tudi vezanje izhodiščne plače delav- cev na plače delavcev v gradbeni dejavnosti. Kolek- tivne pogodbe so med seboj enakovredne in usklajene in ni mogoče poljubno jemati iz njih postavk, ki so komu všeč, druge pa zanemariti. Določeni količnik na izhodiščno ceno dela je pre- nizek in ne upošteva strokovnih izračunov, ki jih vsako leto opravijo raziskovalci Oddelka za gozdar- stvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete po mednarodno primerljivi metodi in z upoštevanjem dejanskih stroškov, kolektivne pogodbe ter zakonskih in pogodbenih obveznosti v gospodarstvu. Količnik se iz leta v leto spreminja, zato ne more biti fiksen in določen z uredbo, ki se lahko le občasno spreminja. V letu 2000 je npr. količnik nekoliko višji zaradi večjega števila plačanih nedelovnih dni (prazniki) in dodatne obdavčitve plač. Zavrniti pa je treba tudi pobude, da bi ceno dela v absolutnem znesku določal kar pristojni minister ozi- roma da bi uporabljali ceno dela, ki velja za sofinan- 323 Winkler, l. : KonC'esijfl za gospodarsko izkorišc:mje državnih gozdov (gozdnogospodarski pogled na spremembe .. . ciranje vlaganj v gozdove. Cena dela pri sofinanciranju vlaganj v gozdove je izrazito gospodarsko-politična kategorija, ne pa odraz tržnih razmer. To potrjuje tudi dejstvo, da v obdobju 1996-1998 sploh ni bila revalo- rizirana, leta 1999 pa tako, da je bila revalorizacija izrazito ugodnejša za zasebne lastnike gozdov kot pa za gospodarske družbe. Na strokovno površnost pri administrativnem dolo- čanju elementov cene gozdnega deta kažejo tudi določ­ be uredbe, ki določajo maksimalne amortizacijske stopnje, ki so povprečne in ki ne upoštevajo, da je višina amortizacije močno odvisna od vrste oziroma tipa traktorja in zlasti njegove letne izkoriščenosti. Sploh pa pri kalkulacijah stroškov dela z gozdarskimi stroji ne izhajamo iz let trajanja delovnega sredstva, ampak iz letnih delovnih ur. Zato so določene amorti- zacijske stopnje za traktorje prenizke, za žične naprave pa nekoliko previsoke. S JAVNA DRAŽBA JE PRIMEREN NAČIN PRO- DAJE SAMO ZA NAJVREDNEJŠE IN REDKE GOZDNE LESNE SORTIMENTE Določila o javni dražbi kot načinu prodaje gozdnih lesnih sortimentov kažejo na popolno nepoznavanje trgovine z gozdnimi lesnimi sorti men ti. Javna draž- ba (licitacija) je smiselna za prodajo najvrednejših ali najredkejših gozdnih lesnih sortimentov, za katere je z licitiranjem mogoče doseči visoke prodajne cene. Nesmiselna paje za prodajo drugih sortimentov (npr. cetuloznega lesa) ali drv, za katere ni veliko različnih kupcev. Na to opozarjajo tudi izkušnje tistih držav, ki pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov poznajo dražbe. Da javne dražbe vseh gozdnih sortimentov niso primerne, govorijo tudi izkušnje iz sosednje Hrvaške, kjer delež lesa, prodanega na javnih dražbah, ne dosega polovice celotne prodaje lesa, dosežene cene na javnih dražbah pa so povprečno nižje od cen, ki jih dosegajo pri pro- daji, ki temelji na neposrednem dogovoru med proda- jalcem in kupcem (BELJO- REČIC 2000). Spremenjena uredba vsebuje nekatera določila o dražbi, ki kažejo na premajhno poznavanje pravil takih prodaj in še posebej posebnosti dražbe gozdnih lesnih sortimentov. Grobo ekonomistično je določilo, da je na dražbi dobitnik tisti, ki ponudi najvišjo ceno. Lahko so pomembnejši še drugi pogoji (npr. plačilni pogoji, poslovna zvestoba in podobno). Zato je primernejši način prodaje gozdnih lesnih sortimentov submisija. 324 Čas med razpisom in javno dražbo je prekratek, saj mora interesent mora opraviti pripravljalna dela (pregledati sortimente, pripraviti ponudbo, plačati varščino itd). To zahteva več časa, kot ga predvideva spremenjena uredba. Nerazumljivo je določilo, da je dražba izvedena tudi, če ni bilo nobene ponudbe. Kaj je v tem primeru z gozdnimi sortimenti, za katere ni reflektantov? Ali jih prodajalec svobodno prodaja? Po izhodiščni ceni, za katero ni reflektantov, jih še vedno ne bo prodal. Določba, da sme koncesionar s soglasjem konce- denta prodajati lesne sortimente tudi neposredno, brez javne dražbe, je ohlapna in v uredbi ni kriterijev za taka soglasja. Kaže tudi na prave razloge za izdajo sprememb te uredbe. Ker koncedent na drug način ni uspel dobiti dovolj verodostojnih podatkov o doseže- nih prodajnih cenah lesa, jih želi za ceno povečanih stroškov formalno pridobiti z javno dražbo, ki pa bo v praksi imela veliko izjem. Postopek dajanja soglasja za svobodno prodajo pa pomeni tudi veliko admini- stracije in s tem dodaten strošek. Podobno velja za določilo, da dražba ni potrebna za količine, za katere je imel koncesionar na dan uveljavitve spremenjene uredbe sklenjene kupne po- godbe in za katere terja le predložitev kopij sklenjenih pogodb. Pri tem pa avtorji spremenjene uredbe pozab- ljajo (ali ne vedo), da imajo koncesionarji s kupci sklenjene tudi samo okvirne letne pogodbe (lahko tudi brez določenih fiksnih cen) in da so pogodbe lahko tudi ustne. Nekateri koncesionarji gozdne lesne sortimente tudi sami predelujejo. Razumljivo je, da sami pri sebi ne morejo sodelovati na javni dražbi. S tem pa so na trgu v neenakopravnem položaju. Zakonodajalec tako posredno določa, s katero de- javnostjo se lahko ukvarja posamezna gospodarska družba. S tem so kršena ustavna načela podjetniške svobode in konkurence. Spremenjena uredba pa ne upošteva in ne rešuje nekaterih drugih dilem prodaje gozdnih lesnih sorti- mentov na javnih dražbah in okoliščin, v katerih se odvija gozdna proizvodnja Najprej so tu nekatere gozdnovarstvene omejitve glede prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti, ki med drugim (30. člen Zakona o gozdovih) določajo, da se sme iz gozda spravljati, prevažati in skladi.ščiti les zimske sečnje (v lubju, obeljen ali predelan) n~jkas­ neje do 15. maja, les letne sečnje pa v 30 dneh po sečnji . To določilo bo zaradi trajanja dražben ih postop- kov težko spoštovati. GozdV 58 (2000) 7-8 Winkler, I.: Koncesija za gospodarsko izkorišč-anje državnih gozdov lgozdnogospodarski pog led na spremembe ... Tudi dohodkovni interes tako koncesionarjev kot koncidenta terja, da so prihodki od prodaje čim bolj enakomemi. Tudi koncedent zahteva mesečno plačilo odškodnine za koncesijo na podlagi letnega programa izkoriščanja gozdov. To pa narekuje pogostejše javne dražbe majhnih količin gozdnih lesnih sortimentov. Vprašanje je, po katerih standardih bodo konce- sionarji opredeljeYali gozdne lesne sortimente, saj v Sloveniji nimamo obveznih standardov gozdnih lesnih sortimentov, neobvezne pa samo za hlodovina iglav- cev. Pri neposredni prodaji se kupec in prodajalec sporazumeta (uskladita) za kakovostne kriterije, pri ponudbi, kjer pričakujemo več retlektantov, pa morajo biti sortimenti nedvoumno opredeljeni. Sicer se vrši prodaja po načelu videna-kupljeno. To pa pomeni, da morajo biti vsi prodajanj sortimenti dostopni in ima reflektant možnost presoje kakovosti in količine. To pa zahteva velik dražbeni prostor ali majhno količino lesa na posamični dražbi. Spremenjena uredba določa, da se koncesionarju za stroške prodaje priznava do 12% tržne vrednosti lesa. Ti stroški bodo neposredno zmanjšali višino plačila za koncesijo Ln s tem prikrajšati državne pri- hodke. Smiselni so le, če bodo imeli učinek v dose- ženi višji prodajni ceni lesa. Tega pa za večino sor- timentov ni mogoče pričakovati. Priznani največji stroški prodaje ( 12% tržne vrednosti lesa) pa ne spre- minjajo minimalne obveze koncesionarjev, da pla- čajo z:a koncesijo najmanj 3% prodajne vrednosti lesa. Stroški dražbe so v določenem delu fiksni in neod- visni od količine ponujenih sortimentov. To govori v prid dražbam večjih količin lesa naenkrat, kar pa zah- teva zbiranje lesa, ustrezen prostor in s tem povečane stroške. S traški prodaje v višini 12 % tržne vrednosti lesa pa so sprejemljivi le pri dražbi lesa v gozdu ob kamionski cesti. Koncesionarji ne bodo želeli preva- žati lesa na posebna dražbena mesta zunaj gozda, če bodo skupni strošk.i prodaje presegli 12% tržne vred- nosti lesa. To pa bo pomenilo razmeroma pogoste draž- be manjših količin lesa, za katere pogosto ne bo reflek- tantov, dražbe pa bodo postale zgolj nepotreben stro- šek. Uredba ne določa, kaj sodi v stroške prodaje. Smiselno bi bilo mednje šteti tiste stroške, ki nastajajo samo zaradi spremenjenega načina prodaje. V grobem bomo glede na kraj prodaje anaHzirali dve možnosti dražbe: l . dražbo gozdnih lesnih sortimentov, ki so pripravljeni in sortirani neposredno ob kamionski cesti, GozdV 58 (2000) 7-8 2. dražbo gozdnih lesnih sortimentov, ki so pripravUeni in sortirani na posebnem prostoru zunaj gozda. Od kraja skladiščenja sortimentov je odvisna tudi količina sonimentov, ki je vključena v eno dražbo. Kadar so sortimenti, ki so predmet dražbe, skladiščeni v gozdu, je količina, ki se prodaja na dražbi, praviloma manjša od količine, ki se prodaja na dražbi zunaj goz- da. Razlogi so predvsem prostorske narave. Narava gozdne proizvodnje in poslovni interes kon- cesionarja (in posredno tudi lastnika) sta, da so iz- delani sortimenti čimprej prodani. To govori v prid manjšim količinam lesa na eni dražbi in relativno po- gostejšim dražbam . Tak je tudi interes kupcev lesa, ki želijo kontinuirano dobavo. Pogostejšim prodajam pa so v prid tudi gozdnovarstveni razlogi. Koncesionarji so v prvem polle~u leta 2000 oddali mesečno povprečno ok. 70.000 m3 lesa, mesečna di- namika je precej enakomerna, vendar pa odvisna od vremenskih razmer in števila delovnih dni. Mesečno je končana gozdna proizvodnja povpreč­ no na 300 deloviščih, kar pomeni okoli 230 m3 na delovišče. Tudi če bi za dražbo v gozdu ob kamionski cesti zdmževali sortimente iz več delovišč oziroma upoš- tevali, da najdrobnejši les ne bo predmet dražbe, bi to pomenilo mesečno vsaj 150 javnih dražb . Pri tem upoštevamo sortimentno sestavo ponujenega lesa. Preglednica 1: Sestava oddanega lesa na kamionski cesti v prvem polletju 2000 lglavci 53 % - hlodovina 36 % - ostali tehnični les 3 % - les za kemjčno predelavo 14% Listavci 47% - hlodovina 14% - ostali tehnični les 3% - les za kemično predelavo in drva 30 % Vir: podatki gozdarskih gospodarskih druži: - koncesionarjev Za les za kemično predelavo in drva najbrž ne bo interesa za nakup na dražbi in celotna dražba bo samo formalna in nepotreben strošek, ki ni upravičljiv. Bo pa ta les prostorsko zelo obremenjeval, saj gre za dro- ben les. Priprava in izvedba javne dražbe zahtevata dolo- čena strokovna in administrativno tehnična dela ter nekatera posebna dela v samem gozdu oziroma pri pripravi lesa za javno Q.ražbo. 325 Wmkler. 1. : Koncesija za gospodarsko i7,kori 'čanje dr:iilVnih gozdov (gozdnogospodarski pogled na spn:mcmbe ... Strokovna in administrativno tehnična priprava javne dražbe zajema naslednja dela: - ugotovitev količine in sestave lesa za dražbo, - pripravo javnega razpisa, pripravo dokumentacije za dražbo, - objavo razpisa, - zbiranje in odpiranje ponudb, - odločanje o ponudbah, - obveščanje ponudnikov o rezultatih dražbe in vrnitev plačanih varščin. Gozdno tehnična deJa pri pripravi lesa za javno dražbo pa so zlasti naslednja: a) pri dražbi v gozdu: - označevanje izvora lesa, - razvrščanje lesa ob kamionski cesti (sortiranje lesa po skupinah sortimentov in drevesnih vrstah). b) pri dražbi na posebnem dražben em prostoru zu- naj gozda: - označevanje izvora lesa, - nakladanje sortimentov in prevoz na dražbeni prostor zunaj gozda, - razvrščanje lesa po skupinah sortimentov in dre- vesnih vrstah, - najem zemljišča za dražbo. Posebno vprašanje je merjenje in klasiranje sor- timentov, ki se sedaj pri prodaji na kamionskj cesti opravljata sproti ob nakladanju kamionov, pri javni dražbi pa bo treba količino in kakovost lesa ugotoviti pred tem. Medenje na kamionski cesti lahko opravlja delavec pri spravilu lesa. Ekonomsko ni upravičeno, da bi imeli posebnega meri lea, kot je to v navadi pri nakladanju lesa na kamione. Odprto ostaja tudi klasi- ranje sortimentov. Ocene iz odkazila niso dovolj zanes- ljive. Normativne pod mene za izračun stroškov javne dražbe {povprečna dražbena koJičina 230 mJ) Poraba časa in materialni stroški za strokovna in administrativno tehnična dela: - za pripravo javnega razpisa in dokumentacije za dražbo, za zbiranje in odpiranje ponudb ter odločanje o njih, za obveščanje ponudnikov o rezultatih dražbe: skupaj 7 Nh na dražbo; 326 -za objavo razpisa v Uradnem listu oz. na spletni strani: · Stroški objave javne dražbe v Uradnem listu: 476 SIT/vrstico, 20 vrstic, kar pomeni 9.520 SIT/ objavo oziroma 41 STT/m3; · Stroški objave javne dražbe na spletnih straneh (predpostavka ena spletna stran za G IZ gozdarstva oziroma vse koncesionarje): postavitev 65.000 SIT gostovanje na strežniku 14.400 SIT ažmiranje 1, 200.000 SIT skupaj 1,279.400 SIT/letno oziroma 2 SIT/m3• Poraba časa in stroški dodatne priprave lesa za javno dražbo: - za označevanje izvora lesa: 2-4 min/m 3, -za dodatno manipulacijo (razvrščanje) lesa ob kami- onski cesti, vključno z ravnanjem ceste: 6 min/m', ali -za označevanje izvora lesa: 2-4 min/m;, - za nakladanje lesa na kamionski cesti in prevoz na manipulacijski prostor, - za razvrščanje lesa po sorti men tnih skupinah in dre- vesnih vrstah: 1 O min/m3, -za najemnino zemljišča (minimalna površina za eno dražbeno enoto 1.000 m2, izraba 35-krat letno- 7.000 m3, najemnina 50 SIT/m2): 75 SJT/m3• Rekapitulacija stroškov javne dražbe a) dražba v gozdu ob kamionski cesti: označevanje izvora sortimentov objava dražbe priprava ln organizacija dražbe dodatno razvrščanje lesa SKUPAJ 90-180 SIT/m3 2 ali 40 SJT/m3 76 SIT/m3 506 SIT/m3 674-764 SIT/m3 10-11 % povprečne prodajne cene lesa b) dražba na posebnem dražbenem prostoru zunaj gozda: označevanje izvora sortimenlov objava dražbe 90-180 SIT/m3 priprava in organizacija dražbe nakladanje in prevoz lesa na dražbeni 2 ali 40 SIT/m3 76 SIT/m3 prostor ( 10 km po 52 SIT/m3km) razvrščanje lesa na dražbenem prostoru 520 SIT/m3 506 S1T/m3 75 SIT/m3 1.280-1.370 SIT/m3 najemnina za zemljišče SKUPAJ 18-20% povprečne prodajne cene lesa GozdV 58 (2000) 7-8 Iz kalkulacije je razvidno, da je za koncesionarja, upoštevaje omejicve stroškov prodaje v uredbi , eko- nomsko upravičena samo dražba v gozdu ob kamionski cesti, na posebnih dražbenih prostorih zunaj gozda pa le za najdražje sortimente. 6 SKLEP V strokovnem pogledu so spremembe in dopolnitve Uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje goz- dov v lasti Republike Slovenije povsem nesprejem- ljive, kažejo na popolno nerazumevanje bistva kon- cesijskih razmerij in nepoznavanje sodobnih poslovnih odnosov (npr. pri prodaji lesa). Pri tem pa ne gre zatiskati oči pred vsaj dvema kUučnima problemoma: določanjem povprečne pro- dajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov in kontrolo realnosti normativnih postavk v sečnospravilnih na- črtih. Pri tem je treba upoštevati, da so to podatki , ki jih dajemo (ocenjujemo) vnaprej za naslednje leto in so podlaga za določitev deleža dejanske tržne reali- zacije kot plačila za koncesijo. Koncesija ne pozna naknadnega obračuna (poračuna). Prodajno ceno gozdnih lesnih sortimentov, ki je temeljni vhodni podatek za izračun višine plačila za koncesijo v naslednjem letu, bi morali vsako leto za vse koncesionarje določiti enotno za skupine sortimen- tov in drevesne vrste, sortimentno sestavo pa določiti glede na strukturo izbranega drevja za posek in tržno realizacijo v tekočem letu pri posameznem koncesi- onarju. Trg gozdnih sortimentov je danes odprt in les se prevaža in prodaja po vsej Sloveniji in v tujino, zato ni več mogoče govoriti o kakšnih lokalnih cenah lesa, razen če so posledica posebnih tržnih razmer ali ka- kovosti. Določiti je treba samo usposobljeno in za- upanja vredno organizacijo, ki bo spremljala tržne raz- mere. Prihodek od izkoriščanja gozdov pri posamez- nem koncesionarju bi torej bil zmnožek ugotovljenih prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov v tekočem GozdV 58 (2000) 7-8 letu in predvidenega obsega gozdne proizvodnje, upoš- tevaje dogovorjeno sortimentno sestavo. Tak pristop bi spodbujal čim boljšo prodajo gozdnih lesnih sorti- mentov, korist od tega pa bi imela tako koncesionar kot koncedent. Podlaga za določitev stroškov izkoriščanja gozdov pa so sečnospravilni načrti , pri čemer morajo sestav- ljavci upošrevati enotne normative za dela pri izko- riščanju gozdov in dogovorjeno enotno ceno gozdnega dela . Koncedent pa ne preverja ustreznosti sečnospra­ vilnih načrtov in tudi ne vhodnih normativov. Vhodi, ki jih že ob izbiri drevja za posek določa javna goz- darska služba, niso vedno zanesUivi, kriteriji za dolo- čanje niso dovolj poenoteni, navsezadnje pa odkazo- valec ne more vnaprej vedeti, s kakšnim delovnim sredstvom in. kdaj bo koncesionar opravil proizvodnjo. Zato je potrebno preverjati realnost sečnospravilnih načrtov. Seveda ne vse povprek, ampak vzorčno in pred tem določiti pravila ravnanja, kadar preverjanje pokaže odstopanja od stvarnosti. Tako bi zmanjšali sedanje nezaupanje med konce- sionarji in koncedentom, celoten proces določanja višine plačila za koncesijo pa bi bil hitrejši in bolj učinkovit ter tudi cenejši. Viri BELJO-REČJC, M., 2000. Organizacijski i ekonomski učinci slobodnog tržišta šumskim proizvodima. -Magistarski rad, Zagreb, Šumarski fakultet, 122 s. DJOKIC, D., 1994. Licitacija kol način javne prodaje. - Ljubljana, Gospodarski vestnik, 205 s. UGRENOVIC, A., 1931. lskoriščavanje šuma 1. , -Zagreb. WINKLER, l./ VOVŠEK. A./ FURLAN, F., 1992. Oddaja del in prodaja lesa iz javnih gozdov. Strokovna in znanstvena dela 111 . Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, 66 s. WINKLER, I. 1 KOŠlR, B. / KRČ, J. 1 MEDVED. M .. 1994. Kalkulacije stroškov gozdarskih del.- Strokovna in znanstvena dela 113 , Ljubljana, 69 s. WINKLER, 1., 1998. Zakup gozdov in koncesija za gospodarsko izkoriščanje državnih gozdov v Sloveniji.- Zbornik gozdarstva in lesarstva 57 , s. 207-233. 327