157
Prirodopisno - natoroznansko polje
Rajčica.
Tudi po naših kra-jih  vidimo  večkrat ptice, ki imajo pre-krasno, pisano perje. Ali v daljnih, vročih deželah, daleč izvan naše mile domovine, najdemo  ptice,   ki imajo Se mnogo lepše in pisajnejše perje. V tem obziru pre-kosi   p t i c a r a j-6 i c a   (Paradiesvo-gel) vse druge ptice na svetu.   Ta ptica je kavkine velikosti. Po hrbtu in po trebuhu je kostanjeve barve, na glavi in po vratu je pomo-rančasto rumena, na čelu črna,  a na podvratku zeleua kakor smaragd. Kaz-ven tega imajo samci zel6 tenko in kakor zlat6 rumeno perje,  ki jira na dolgo in svilasto vihra na bokih izpod perotnic.    V repu  imajo   samci   po dve  preko  60 cm  dolgi peresi  brez kosmače.  Te prelepe ptice živč samo v Novej Gvineji in po ondotnih bliž-njih otocih.
Pripoveduje se, da se ljudjč niso mogli dosti načuditi Deizrečenej lepoti te ptice, od katere so Magelanovi to-variši 1522. leta v Evropo prinesli le nekoliko osušenih kožic. Pripovedo-valo se je, da je ta ptiea iz raja doma, da nima nog in da nikoli na zemljo ne sede, da splob. aikoli ne miruje, nego npprestano leta pod milim nebom. Ta pripovedka se je izcimila od tod, ker vse prve ptice in še dandanes vse 6ne, ki prihajajo v trgovino, bile so brez nog, a to zaradi tega, ker lovci vjetim pticam takčj iztrgajo grde nog6, da bi lepe ptice ne kazile.
Domovina te prelepe ptice je, kakor smo už6 omenili, Nova Gvineja v Aziji in nekateri bližuji otoci. Tu živč te ptice po gozdih navadno v družbi po 30—40 skupaj.   Hranijo se ob vsakovrstuih sadovih in žužkih.
158
Rajčica tudi v svojem vedenji ne taji svojega rodfl. Nemirna je in ži-vahna, zvita in prevejana, a Trhu tega še gizdava in nečimurna, kakor malo katera druga ptica. Kakor da bi znala, da Ijudjč občudujejo njeno lepoto, vedno se ogleduje ter si neprestano čisti in gladi perje.
Vladarji in velikasi po Aziji in po indijskih otocih so užš od nekdaj rajčičino perjp nosili na turbanih, in tudi v Evropi je gospe rade nosijo na klobucih.   Perje ima samo to napako,  da aa  solnci kmalu obledi in oslepl
Domafini \r Novej Gvineji. ki se Papnani imenujejo, lovč rajčice na vse kriplje ter jih kot dragoceno nakitje prodajejo v Evropo. Najbolje se izplača lov, ako lovec najde drevo, kamor te ptice navadno prenočevat hodijo. Papuan ie pred mrakom zleze na drevo in se kolikor mogoče dobro skrije med veje in listje.   Ko ptice dohajajo,  strelja po njih s topimi pšicami (strelicami), a
159
drug tovariš jih pod drevesom pobira nastreljene ali samo omamljene, kakor vaiu to kaže podoba na 158. atrani denašnjega lista. Vjeto ptico oder<5, iz-nijejo jej nogi, namažejo kožo od znotraj 8 pepelom, vtaknejo klin va-njo ter jo obesijo t dim, da se je kak mrčes ne poloti. A tudi v zanke in na li-manice jih Iov6. Od lovcev kupujejo vjete ptice ondn naseljeni trgovci, ki jih pošiljajo v Evropo, kjer jih. jako drago prodajejo gosp6m in gospodičnam za nakitje na klobake.