Prosveta. »ŠOLARSKA MATICA«. Nekoč sem že omcnil, da bi naše knjis ševne družbe, ki pošiljajo periodičre edieije med narod, natisnile pri vsaKoletni iz* Jaji tudi vsakokrat po eno mladinsko icnjigo, kar je žc dclala — četudi nedosled* no ¦— Mohorjcva družba. Razumljivo je, da tak načrt dostikrat ni priporočljiv, ker se marsikiiccri izmed adraslih odtegne vsled tcga riiiročilu, in to vsekakor škoduje družbinim financam. Važnost takega izdajanja pa seveda ni na literarni strani kot taki, temvee ria vzgojni strani: izobražati in utrjevati pri dcci smisel do lastne knjige, ki mu je — pravzaprav vsako leto nczaveatno vsiljena — počasi nujna potreba. V začektu jo ima ¦cot razvedrilo, pozneje uživa vrednost vsc-bine, na koncu jo ceni kot svojo Inst, jo >hrani in si tako ustvari sam in nepiisiljcno >voj lastni knjižni zaklad. Ko dorastc, nc more biti brez knjige, in ostane, Ce je ko* ličkaj v dobrih gmotnih razmerah, vedno naročnik leposlovne knjige. Mnogo tarnanja je, da pri nas Sloven« :ih leposlovje »ne gre«. So res tehtni raz* 'ogi za to: malo nas je; uradnik, glavni kon= iument, nima sredstev; naš knjižni trg ne proizvaja zdaj »nič kaj dobrega« itd. Poskus šajmo pa to izboljšati, zakaj vsakdanje raz= mere se polagoma urejujejo, in tako srnemo jpati, da nam bo v prihodnjih Ietih Sloven« :em mogoče kupiti poleg litrov daimatinca tudi včasih kako knjigo. Nemogoče pa je to doseči z današnjo stagnacijo, ki se je začela po vojni in živi trdno in se vceplja tudi v mladino. Dunes je vse spoj^, kino, veselica; knjiga dolgočasi! Paziti moramo na to, da mladina ne bo astala pasivna do Irnjige tudi tedaj, ko se povrnc umerjen življenski čas. Ustanovimo »Šolarsko Matico«! Dajmo učencem, ki bodo naročniki te »Šolarske Maticc«, vsako leto poleg kole* darčka še kake 3 knjiae! Koledarče1/ naj bi bil praktičen, prikupljiv v svoji žepni obliki; ena knjiga izmed ostalih rcalnc vsebine, ob» delana v otroškem tonu; ostali dve knjigi čisto lcposlovni, znabiti en prevod iz sve« tovne mladinske literature ali tudi knjiga pesmi. Knjige bi izšle vsako leto pred Mis klavžem. Članarino, ki bi jo plačeval vsak član »Šolarske Matice«, bi določili izdajatelji. Če pomislimo, koliko se je do zdaj po= biralo po naših šolah prostovoljnih prispev^ kov, pri katerih učenec ni imel nobenih kos risti, potem bomo šele razumeli, s kakšno vnemo bo vsak mladi naročnik prinašal čla= narino in s kakim zanimanjem bo čakal na izdajo knjig. Jasno je, da bo moralo učitcljstvo nabi= rati in voditi mlade naročnike. Tone Gaspari. —p Za našo pedagoško knjižnico je po* slalo Učiteljsko društvo za krški okraj sle= deče knjige: Zbornik 1. 1900., 1909., 1912. Pedagoški letopis 18. zv. Slovenska bibliogra* fija I. dcl. Srčna hvala!