GEOLOGIJA 50/1, 19–28, Ljubljana 2007
Triasni konodonti Slovenskega bazena Triassic conodonts of the Slovenian Basin
† Stanko BUSER1, Tea KOLAR-JURKOVŠEK2 & Bogdan JURKOVŠEK2
1Univerza v Ljubljani, NTF - Oddelek za geologijo, Privoz 11, 1000 Ljubljana;
2Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana,
tea.kolar@geo-zs.si, bogdan.jurkovsek@geo-zs.si
Kljuène besede: konodonti, trias, Slovenski bazen, Slovenija Key words: conodonts, Triassic, Slovenian Basin, Slovenia
Izvle~ek
Slovenski bazen je nastal v ladiniju po razpadu enotne Slovenske karbonatne platforme in je trajal neprekinjeno do zgornje krede. V triasnih plasteh Slovenskega bazena so bile ugotovljene {tevilne konodontne zdru`be. Stratigrafsko pomembne vrste pripadajo rodovom Budurovignathus, Epigondolella, Gladigondolella, Metapolygnathus, Misikella, Neogondolella, Nicoraella, Norigondolella in Paragondolella.
Abstract
Slovenian Basin was formed during the Ladinian following disintegration of the Slovenian Carbonate Platform. It persisted continuously until the Late Cretaceous. Several conodont asscociations were recognized within the Triassic rocks of the Slovenian Basin. Stratigraphically significant species belong to the genera Budurovignathus, Epigondolella, Gladigondolella, Metapolygnathus, Misikella, Neogondolella, Nicoraella, Norigondolella and Paragondolella.
Uvod
Slovenski bazen je prvi zasledil v zahodnem delu Slovenije oziroma na meji med Italijo in Slovenijo Cousin (1973). Kasneje je Buser (1989) dognal, da se bazen proti vzhodu {iri skoraj preko celotne osrednje Slovenije. Sprva je prevladovalo mnenje, da se je bazen nadaljeval {e dlje proti zahodu v sosednjo Italijo v Belluno bazen, proti vzhodu pa naj bi imel zvezo z Bosanskim bazenom (Buser, 1989; Haas et al., 1995). Domnevno prekinitev Slovenskega bazena na zahodu smo tolma~ili s tem, da je zveza z Belluno bazenom na povr{ini pokrita z na-rinjenimi deli Julijskih Alp (Buser, 1986). Kasnej{e objave (Buser & Debeljak, 1996; Buser, 1996, 2003) navajajo, da se je
bazen v dolini So~e zahodno od Tolmina iz-klinil v obliki ozkega jarka. Tu sta od spodnje jure naprej neposredno mejili Dinarska karbonatna platforma, ki se nadaljuje v sosednjo Italijo kot Friuli platforma, in Julijska karbonatna platforma, ki se nadaljuje v Italiji kot Trento platforma brez vmesnega bazena. V vzhodnem delu Slovenije, kjer dose`e Slovenski bazen najve~jo {irino in globino, pa se je nadaljeval preko Hrva{ke severno od Zagreba~ke gore na sosednjo Mad`arsko. Dana{nji na povr{ini odkriti sedimenti Slovenskega bazena se pojavljajo v smeri vzhod–zahod na dol`ini okoli 170 km in {irini do 40 km (slika 1).
S konodontnimi raziskavami triasnih sedimentov Slovenskega bazena je bilo ugotovljeno   45   biostratigrafsko   pomembnih
20
† Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek
Slika 1. Dana{nji polo`aj geotektonskih enot v zahodni in osrednji Sloveniji in raz{irjenost sedimentov nekdanje Julijske in Dinarske karbonatne platforme ter Slovenskega bazena.
Figure 1. Actual position of geotectonic units in western and central Slovenia with extension of the sediments of the ancient Julian and Dinaric Carbonate Platforms and the intermediate Slovenian
Basin, respectively.
vrst, ki pripadajo rodovom Budurovignat-hus, Epigondolella, Gladigondolella, Meta-polygnathus, Misikella, Neogondolella, Ni-coraella, Norigondolella in Paragondolella.
Pregled konodontnih raziskav triasnih plasti Slovenskega bazena
V zgornjem permu je nastala na prostoru dana{nje Slovenije obse`na Slovenska karbonatna platforma, ki je bila stabilna do zgornjega anizija (Buser, 1989). V zgornjem aniziju je pri~elo ob dolgih regionalnih prelomih razlamljanje (slika 2). Na njej so se {e naprej odlagale karbonatne kamnine, v globokih vmesnih jarkih pa rde~kasti
in svetlo sivi gomoljasti apnenci tipa Han bulog, ki naznanjajo za~etek kasnej{ega popolnega razpada karbonatne platforme. V bazenskih sedimentih osrednje Slovenije je bila pri Polhovem Gradcu najdena bogata anizijska amonitna favna (Petek, 1998). Anizijske plasti z amoniti, konodonti in radiolariji so znane tudi iz jugovzhodnega dela Slovenskega bazena iz okolice Mirne, Mokronoga in Novega mesta (Kühn & Ramov{, 1965; Krivic & Premru 1976; Kolar-Jurkov{ek, 1983; Ramov{, 1983, 1998c). Na {ir{em, idrijskem prostoru je bila s konodotnti dokazana ilirska podstopnja (Kolar-Jurkov{ek, 1983, 1991). Nekoliko mlaj{i so apnenci na [marni gori pri Ljubljani, ki vsebujejo ilirsko do spodnjeladi-
Triasni konodonti Slovenskega bazena
21
nijsko konodontno in radiolarijsko zdru`bo (Ramov{ & Gori~an, 1995).
Idrijska tektonska faza je v ladiniju pov-zro~ila tektonski razpad Slovenske karbonatne platforme (Buser, 1980). Nekateri predeli so bili globoko pogreznjeni pod morje, nekateri pa so postali kopno. Le na
poredkih mestih so ostali {e naprej manj-{i ostanki nekdanje karbonatne platforme. Najgloblje pogreznjen predel je bil na ob-mo~ju osrednje Slovenije, ki predstavlja za~etek kasnej{ega Slovenskega bazena. V globljem morju so nastajale psevdoziljske plasti, ki jih sestavlja menjavanje skrilavih
Slika 2. Paleogeografski razvoj Slovenskega bazena Figure 2. Paleogeographic evolution of Slovenian Basin
22
† Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek
glinavcev, drob in tufov, s poredkimi plastmi temno sivega apnenca. Psevdoziljske plasti v vzhodnem delu Posavskih gub vsebujejo konodonte (Kolar-Jurkov{ek & Placer, 1987; Placer & Kolar-Jurkov{ek, 1990; Kolar-Jurkov{ek & Ri`nar, 2006). Ko-nodonti so pogostni tudi v plastovitih in plo{~astih apnencih osrednjega dela Slovenije, ki jih marsikje spremljajo zelene tuf-ske plasti »pietra verde« (Ramov{, 1997).
V teh plasteh so pogostne pozidonije in da-onele (Jurkov{ek, 1983, 1984). Zna~ilne ladinijske zdru`be so znane iz {ir{ega idrijskega prostora (Kolar-Jurkov{ek, 1991), iz okolice Ljubljane (Ramov{, 1977, 1985a, 1994b, 1997; Krivic & Stojanovi~, 1978; Kolar-Jurkov{ek, 1991) ter iz vzhodnga dela Jelovice pri Kropi, kjer se pojavljajo skupaj z daonelami in bogato radiolarijsko zdru`bo (Skaberne et al., 2003).
V sedimentih globjevodnih jarkov, ki so segali na prostor nastajajo~e Julijske karbonatne platforme, so bile v Gorenji Trenti ter na Pokljuki v ladinijskih plasteh ugotovljene zdru`be daonel (Ramov{ & Jur-kov{ek, 1983), radiolarijev in konodontov (Gori~an & Kolar-Jurkov{ek, 1984; Kolar-Jurkov{ek, 1989; Gori~an & Buser, 1990), iz ju`nega obrobja bazena pa so bili na Blokah, ju`no od Ljubljane najdeni fassanski konodotni elementi (Ramov{, 1996).
Na dvignjenih kopnih predelih so takrat nastali pisani konglomerati. V Idriji je v la-diniju na obmo~jih jarkov z vmesnimi hor-sti nastalo svetovno znano hidrotermalno sinsedimentarno `ivosrebrovo rudi{~e. Verjetno pa so takrat nastala {e nekatera druga rudi{~a.
Koncem ladinija ali v za~etku karnija je nastopilo obdobje kompakcije. Osrednje ob-mo~je Slovenije je ostalo {e naprej globoko pogreznjeno in je pre{lo v Slovenski bazen. Vulkanizem je popolnoma zamrl. Severno od globokomorskega obmo~ja je nastala stabilna Julijska karbonatna platforma, ki zajema dana{nje ju`ne Karavanke, Julijske in Kamni{ko-Savinjske Alpe. Ju`no od Slovenskega bazena pa je nastala Dinarska (=Ja-dransko-Dinarska) karbonatna platforma, ki je danes sestavni del Zunanjih Dinaridov.
V zahodnem delu Slovenskega bazena, to je v okolici Tolmina, so nastali v karniju temno sivi plo{~asti apnenci z gomolji in polami ro`encev. V dolini Ba~e in do `eleznikov na vzhodu so v bazenu nastale amfiklinske plasti, ki jih sestavlja menjavanje skrilavih
glinavcev, kremenovih pe{~enjakov in drob. Ime so dobile po brahiopodu rodu Amphic-lina (Kossmat, 1910). Te plasti so podobne psevdoziljskim ladinijskim plastem, vendar v njih ni ne tufov in ne primarnih riolitov, andezitov in bazaltov. V spodnjem delu am-fiklinskih plasti so nastali ob robu bazena temno sivi masivni grebenski apnenci, ki jih v ni`jih delih sestavljajo {tevilne spongije (Senowbari-Daryan, 1981), navzgor pa prevladujejo korale (^ar et al., 1981, Turn-{ek et al., 1982; 1984; Turn{ek, 1997). V zgornjem delu amfiklinskih plasti se menjavajo klastiti s skladnatimi apnenci. V apnencih so bile v {tevilnih lokalitetah med Tolminom, Cerknim in [kofjo Loko ugotovljene zna~ilne karnijske zdru`be konodon-tov, od katerih je ve~ina tuvalskih, nekatere pa segajo {e v norij (Flügel & Ramov{, 1970; Krivic, 1977; Krivic & Buser, 1979; Kolar-Jurkov{ek, 1982a; Ramov{, 1994a, 1998a, 1998b).
V osrednji in vzhodni Sloveniji dobimo v karniju Slovenskega bazena temno sive skladnate mikritne apnence z ve~ ali manj tankimi polami laporja, ki ponekod vsebujejo konodonte (Kolar-Jurkov{ek, 1994). Na poredkih mestih so bili v teh apnencih najdeni amoniti (Kühn & Ramov{, 1965), zahodno od Celja, na Kozjanskem in na Dolenjskem pa ladinijsko-karnijski konodon-ti (Krivic, 1978; Ramov{, 1978; Kolar-Jurkov{ek, 1982b, 1990, 1991).
Proti severu so se v karniju iz Slovenskega bazena na Julijsko karbonatno platformo zajedali globljemorski intraplatformni jarki, ki so {e posebno pogostni v Julijskih Alpah in Ju`nih Karavnkah ter v Kamni-{ko-Savinjskih Alpah. V teh jarkih so se odlagali beli do temno sivi mikritni apnenci, ki poleg raznovrstnih mikro- in makrofosi-lov vsebujejo tudi konodonte (Kolar, 1979; Jurkov{ek et al., 1984; Ramov{, 1985b; Jamnik & Ramov{, 1993; Jurkov{ek & Kolar-Jurkov{ek, 1986; Kolar-Jurkov-{ek, 1982b, 1991; Kolar-Jurkov{ek & Jurkov{ek, 1997, 2003; Dobruskina et al., 2001; Jurkov{ek et al., 2003; Kolar-Jurkov{ek et. al., 2005).
Norij in retij sta pomenila za Slovenski bazen stabilno obdobje. Nivo morja se je precej dvignil, na celotnem prostoru bazena so nastali enaki pogoji sedimentacije. Odlagali so se plo{~asti in plastnati apnenci z gomolji in polami ro`encev. Apnenci so kasneje docela pre{li v ba{ki dolomit, ki je najbolj zna~ilna kamnina celotnega dela Slovenske-
Triasni konodonti Slovenskega bazena
23
ANIZIJ ANISIAN


LADINIJ LADINIAN

KARNIJ CAR N IAN

NORIJ NORIAN



1  Paragondolella bulgarica
2  Paragondolella hanbulogi
3  Paragondolella bifurcata
4  Neogondolella excentrica
5  Neogondolella cornuta
6  Neogondolella transita
7  Paragondolella praealpina
8  Paragondolella excelsa
9  Neogondolella constricta
10  Gladigondolella tethydis
11  Paragondolella ? pridaensis posteroacuta
12  Paragondolella ? trammeri praetrammeri
13  Budurovignathus lipoldi
14  Neogondolella slugovensis
15  Paragondolella trammeri
16  Paragondolella inclinata
17  Budurovignathus hungaricus
18  Budurovignathus mungoensis
19  Pseudofurnishius murchianus
20  Gladigondolella malayensis
21  Neogondolella celeiana
22  Budurovignathus mostleri
23  Mosherella newpassensis
24  Paragondolella foliata
25  Budurovignathus diebeli
26  Metapolygnathus baloghi
27  Metapolygnathus polygnathiformis
28  Metapolygnathus oertlii
29  Nicoraella ? budaensis
30  Metapolygnathus primitius
31  Metapolygnathus carpathicus
32  Metapolygnathus nodosus
33  Metapolygnathus pseudodiebeli
34  Norigondolella navicula
35  Epigondolella japonica
36  Epigondolella echinata
37  Epigondolella abneptis
38  Metapolygnathus parvus
39  Metapolygnathus slovenicus
40  Epigondolella triangularis
41  Norigondolella steinbergensis
42  Epigondolella postera
43  Epigondolella bidentata
44  Misikella hernsteini
45  Misikella posthernsteini
Tabela 1. Stratigrafska raz{irjenost pomembnih konodontnih vrst v plasteh srednjega in zgornjega
triasa Slovenskega bazena.
Table 1. Range chart of significant conodont taxa in the Middle and Late Triassic strata in the
Slovenian Basin.






it
45
24
† Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek
ga bazena. V ba{kem dolomitu pri Sevnici so bili najdeni norijski konodontni elementi (Ogorelec & Dozet, 1997). Tudi v nori-ju in retiju so iz bazena segali na Julijsko karbonatno platformo intraplatformni jarki, v katerih so nastali beli mikritni apnenci z gomolji ro`encev, ki vsebujejo monotide (Jurkov{ek, 1982a, 1982b) in konodonte (Kolar-Jurkov{ek, 1982b; Kolar-Jur-kov{ek et al., 1983; Kolar-Jurkov {ek & Jurkov{ek, 1990; Ramov{, 1986).
Slovenski bazen se je v juri mo~no poglobil. V vrhnjem delu zgornje krede je pre{el v fli{ni bazen, ki se je premaknil na ju`neje le-`e~o Dinarsko karbonatno platformo, s tem je prenehal tudi obstoj Slovenskega bazena.
Zaklju~ek
V ve~ kot 40 letnem obdobju konodontnih raziskav triasnih plasti Slovenskega bazena so bile ugotovljene {tevilne konodontne zdru`be. Stratigrafsko pomembe vrste pripadajo rodovom Budurovignathus, Epigon-dolella, Gladigondolella, Metapolygnathus, Misikella, Neogondolella, Nicoraella, No-rigondolella in Paragondolella, s katerimi je bilo kvalitetno dopolnjeno poznavanje biostratigrafije in dinamike Slovenskega bazena. Rezultati raziskav so strnjeni v tabeli 1, v kateri {e ni upo{tevan nov polo`aj meje med anizijem in ladinijem. Po odlo-~itvi mednarodnih institucij to mejo definira prvi pojav amonita Eoprotrachyceras curionii (cona curionii) (Brack et al., 2005). V smislu konodonte stratigrafije pomeni, da je prvi pojav konodonta P. trammeri v zgornjem aniziju oziroma da je po novi razdelitvi konodontna cona trammeri prestavljena iz spodnjega ladinija (Krystyn, 1983) v zgornji anizij.
Nekateri zna~ilni konodontni elementi so upodobljeni na tabli 1.
Triassic conodonts of the Slovenian Basin
Conclusion
Throughout the 40-year period of cono-dont research in Triassic strata of the Slovenian Basin several conodont assemblages were determined. The finding of stratigrap-hically significant species that belong to the genera Budurovignathus, Epigondolella, Gladigondolella, Metapolygnathus, Misi-kella, Neogondolella, Nicoraella, Norigon-dolella and Paragondolella is an important contribution to knowledge about the bio-stratigraphy and dynamics of the Slovenian Basin. Conodont results are shown in Table 1 in which recently defined Anisian-Ladinian boundary has not been taken into account. According to the International Commision on Stratigraphy the base of the Anisian is defined by the first appearance of ammonoid Eoprotrachyceras curionii (curi-onii Zone) (Brack et al., 2005). In a sense of the conodont stratigraphy it means the first appearance of P. trammeri is in the Late Anisian. Thus, the conodont trammeri Zone has been transfered from the Early Ladini-an (Krystyn, 1983) to the Late Anisian.
Some characteristic conodont elements are illustrated in the Plate 1.
Zahvala
Lepa hvala doc. dr. Bojanu Ogorelcu za skrben pregled ~lanka in gospodu Stanetu Zakraj{ku za ra~unalni{ko obdelavo grafi~-nih prilog.
Raziskave so potekale v okviru programov in projektov, ko so jih finan~no omo-go~ile Raziskovalna skupnost Slovenije, Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Agencija za raziskovalno dejavnost Slovenije.
Tabla 1 – Plate 1
1 a, b,c Neogondolella celeiana Kolar-Jurkov{ek, zgornji ladinij-spodnji karnij /
Upper Ladinian-Lower Carnian, [krjanec, GeoZS 1858
2 a, b, c Budurovignathus mungoensis (Diebel), ladinij / Ladinian, Blagovica, GeoZS 3750
3 a, b, c Pseudofurnishius murchianus van den Boogaard, zgornji ladinij - spodnji karnij /
Upper Ladinian-Lower Carnian, Trnjava, GeoZS 1631
4 a, b     Nicoraella ? budaensis Kozur & Mock, karnij / Carnian, Belca (Karavanke), GeoZS 3066
5            Epigondolella bidentata Mosher, zgornji norij / Upper Norian, [marjetna gora, GeoZS 1239
6 a, b     Epigondolella echinata (Hayashi), zgornji karnij / Upper Carnian, @bont, GeoZS 1260
7 a, c     Norigondolella steinbergensis (Mosher), zgornji norij / Upper Norian, Pokljuka (Julijske Alpe),
GeoZS 1318
8 a, b     Metapolygnathus carpathicus (Mock), zgornji karnij / Upper Carnian, Kozja dnina (Julijske
Alpe), GeoZS 1984
a – pogled od zgoraj, b – pogled od strani, c – pogled od spodaj. Merilo je 100 mikronov. a – upper, b – lateral, c – lower views. Scale bar 100 microns.
Triasni konodonti Slovenskega bazena
25
26
† Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek
Literatura
Brack, P. , Rieber, H., Nicora, A. & Mun-dil, R. 2005: The Global Stratotype Section and Point (GSSP) of the Ladinian Stage (Middle Tri-assic) at Bagolino (Southern Alps, Northern Italy) and its implications for the Triassic time scale. – Episodes, 28/4, 233–244, Beijing.
Buser, S. 1980: Stratigrafske vrzeli v paleo-zojskih in mezozojskih plasteh v Sloveniji. – Simp. de Geologie reg. et Pal., Inst. de Geologie reg. et Pal. fac. des Mines et de Geologie, Univ. de Belgrade, 335–345, Beograd.
Buser, S. 1986: Tolma~ k Osnovni geolo{ki karti SFRJ 1:100.000, lista Tolmin in Udine (Videm). – Zvezni geolo{ki zavod Beograd, 103 pp., Beograd.
Buser, S. 1989: Development of the Dinaric and Julian Carbonate Platforms and of the intermediate Slovenian Basin (NW Yugoslavia). – Mem. Soc. Geol. It., 40 (1987), 313–320, Roma.
Buser, S. 1996: Geology of western Slovenia and its paleogeographic evolution. – V: Drobne, K. et al. (ur.): The role of impact processes in the geological and biological evolution of planet Earth. – International workshop, September 27 – October 2, 1996, Postojna/Slovenia, 111–123, Ljubljana.
Buser, S. 2003: Géologie de la Slovénie occidentale. – V: Drobne, K., Pugliese, N. & Tam-bareau, Y. (ur.). De la mer Adriatique aux Alpes Juliennes (Italie nord-orient et Slovenie occi-dentale) – un percours geologique sans frontieres. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center SAZU; Trieste: Dipartimento di scienze geolo-giche, ambientali e marine, Universita, 27–31, Trieste.
Buser, S. & Debeljak, I. 1996: Lower Jurassic beds with bivalves in south Slovenia. – Geologija, 37/38 (1994/95), 23–62, Ljubljana.
Cousin, M. 1973: Le sillon slovene: les formations triasiques, jurassiques et neocomiennes au Nord–Est de Tolmin. – Bull. Soc. geol. Fr., 7/15, 326–339, Paris.
^ar, J., Skaberne, D., Ogorelec, B., Turn-{ek, D. & Placer, L. 1981: Sedimentological characteristic of Upper Triassic (Cordevolian) circular quiet water coral bioherm in Western Slovenia, Northwestern Yugoslavia. – SEPM Special Publication, 3, 233–240, Tulsa, Oklahoma.
Dobruskina, I.A., Jurkov{ek, B. & Kolar-Jurkov{ek, T. 2001: Upper Triassic flora from »Raibl beds« of Julian Alps (Italy) and Karavanke Mts. (Slovenia). – Geologija, 44/2, 263–290, Ljubljana.
Flügel, H. & Ramov{, A. 1970: Zur Kenntnis der Amphiclinen-Schichten Sloweniens. – Geol. vj., 23, 21–36, Zagreb.
Gori~an, [. & Buser, S. 1990: Middle Tri-assic radiolarians from Slovenia (Yugoslavia). – Geologija, 31/32, 133–197, Ljubljana.
Gori~an, [. & Kolar-Jurkov{ek, T. 1984: Some Triassic and Jurassic radiolarians from Slovenia (Yugoslavia). – V: Morfologija, ekologija i evoljucija radioljarii: materiali 4 simpoziuma Evropeiskih radiolaristov, EURORAD 4, 15–19. 10. 1984, 149–158, Nauka, Leningrad.
Haas, J., Kovacs, S., Krystyn, L. & Lein, R. 1995: Significance of Late Permian-Triassic facies zones in terrane reconstructions in the Al-
pine-North Pannonian domain. – Tectonophysics, 242, 19–40, Amsterdam.
Jamnik, A. & Ramov{, A. 1993: Holoturijski skleriti in konodonti v zgornjekarnijskih (tuval-skih) in norijskih apnencih osrednjih Kamni{kih Alp. – Geologija, 35, 7–63, Ljubljana.
Jurkov{ek, B. 1982a: Zgornjetriasne Mono-tidae v Sloveniji. – Rud.-metal. zb., 29/2–3, 121– 132, Ljubljana.
Jurkov{ek, B. 1982b: Halobiidae in Monoti-dae v Sloveniji in njihov biostratigrafski pomen. – V: Cicmil, S. (ur.). Zbornik radova. X. jubilarni kongres geologa Jugoslavije, Budva, 1, 147–154, Titograd.
Jurkov{ek, B. 1983: Fassanske plasti z dao-nelami v Sloveniji. – Geologija, 26, 29–70, Ljubljana.
Jurkov{ek, B. 1984: Langobardske plasti z daonelami in pozidonijami v Sloveniji. – Geologija, 27, 41–95, Ljubljana.
Jurkov{ek, B. & Kolar-Jurkov{ek, T. 1986: A Late Triassic (Carnian) fish skeleton (family Birgeriidae) from Slovenia, NW Yugoslavia. – Neues Jahrb. Geol. Paläontol., Monatsh., 8, 475–478, Stuttgart.
Jurkov{ek, B., Ogorelec, B., Kolar-Jur-kov{ek, T., Jelen, B., [ribar, L. & Stojano-vi~, B. 1984: Geolo{ka zgradba ozemlja ju`no od Vr{i~a s posebnim ozirom na razvoj karnijskih plasti. – Rud.-metal. zb., 31/3–4, 301–334, Ljubljana.
Jurkov{ek, B., Ogorelec, B. & Kolar-Jur-kov{ek, T. 2003: Vr{i~ – le Carnian. – V: Drobne, K. (ur.). De la mer Adriatique aux Alpes Juliennes (Italie nord-orient et Slovenie occidentale) – un percours geologique sans frontieres. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center SAZU; Trieste: Dipartimento di scienze geologiche, ambientali e marine, Universita, 84–87, Trieste.
Kolar, T. 1979: Konodonti v {kofjelo{kem apnencu na [marjetni gori. – Geologija, 22/2, 309– 325, Ljubljana.
Kolar-Jurkov{ek, T. 1982a: Konodonti iz amfiklinskih skladov in ba{kega dolomita. – Geologija, 25/1, 167–188, Ljubljana.
Kolar-Jurkov{ek, T. 1982b: Zgornjetriasni konodonti v Sloveniji. – V: Cicmil, S. (ur.). Zbornik radova, X. jubilarni kongres geologa Jugoslavije, Budva, 1, 155–160, Titograd.
Kolar-Jurkov{ek, T. 1983: Srednjetrias-ni konodonti Slovenije. – Rud.-metal. zb., 30/4, 323–364, Ljubljana.
Kolar-Jurkov{ek, T. 1989: New radiolaria from the Ladinian stage (Middle Triassic) of Slovenia (NW Yugoslavia). – Neues Jahrb. Geol. Pa-läontol., Monatsh., 3, 155–165, Stuttgart.
Kolar-Jurkov{ek, T. 1990: New ostracod and conodont species from the Triassic strata of Slovenia (NW Yugoslavia). – Geologija, 31/32 (1988/89), 219–224, Ljubljana.
Kolar-Jurkov{ek, T. 1991: Mikrofavna srednjega in zgornjega triasa Slovenije in njen biostratigrafski pomen. – Geologija, 33 (1990), 21–170, Ljubljana.
Kolar-Jurkov{ek, T. 1994: Karnijski mikro-fosili iz Bev{kega. – Geologija, 36 (1993), 61–67, Ljubljana.
Kolar-Jurkov{ek, T., Buser, S. & Jurko-v{ek, B. 1983: Zgornjetriasne plasti zahodnega dela Pokljuke. – Rud.-metal. zb., 30/2–3, 151–185, Ljubljana.
Triasni konodonti Slovenskega bazena
27
Kolar-Jurkov{ek, T., Gazdzicki, A. & Jurkov{ek, B. 2005: Conodonts and foramini-fera from the »Raibl Beds« (Carnian) of the Karavanke Mountains, Slovenia: stratigraphical and palaeobiological implications. – Geological Quarterly, 49/4, 429–438, Warszawa.
Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1997: Valvasoria carniolica n. gen. n. sp., a Tri-assic Worm from Slovenia. – Geologia Croatica, 50/1, 1–5, Zagreb.
Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1990: Pomen izolirane mikrofavne za triasno stratigrafijo Slovenije. – V: Denkovski, G. (ur.). XI: kongres na geolozi na Jugoslavija, Ohrid, 1, Stratigrafija, sedimentologija, paleontologija, 358–363, Ohrid.
Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 2003: Clypeina besici Panti} (Chlorophyta, Da-sycladales) from the »Raibl Beds« of the Western Karavanke Mountains (Slovenia). – Geologica Carpathica, 54/4, 237–242, Brastislava.
Kolar-Jurkov{ek, T. & Placer, L. 1987: Ladinijsko-karnijska mikrofavna iz psevdozilj-skih plasti Posavskih gub. – Geol. vj., 40, 53–63, Zagreb.
Kolar-Jurkov{ek, T. & Ri`nar, I. 2006: Budurovignathus mungoensis (Conodonta) iz ladinijskega dela »Psevdoziljske formacije« pri Blagovici (Posavske gube, Slovenija). – Rud.-me-tal. zbor. – Materials and Geoenvironment, 53/1, 39–47, Ljubljana.
Kossmat, F. 1910: Erläuterungen zur Geologischen Karte Bischoflack und Idria. – Geol. R.–A. 101 pp., Wien.
Krivic, K. 1977: Mezozoik v Sloveniji. Raziskave triasnih konodontov I. – Manuskript v arhivu Geolo{kega zavoda Slovenije.
Krivic, K. 1978: Mezozoik v Sloveniji. Raziskave triasnih konodontov II. – Manuskript v arhivu Geolo{kega zavoda Slovenije.
Krivic, K. & Buser, S. 1979: Excursion M. Hudaju`na in the Ba~a Valley – Carnian stage. 16th European Micropaleontological Colloquium, 229–232, Ljubljana.
Krivic, K. & Premru, U. 1976: Konodonti iz srednjetriadnih plasti pri Gornjem Mokronogu. – Geologija, 19, 9–20, Ljubljana.
Krivic, K. & Stojanovi~, B. 1978: Kono-donti v triadnem apnencu pri Prikrnici. – Geologija, 21/1, 41–46, Ljubljana.
Krystyn, L. 1983: Das Epidaurus-Profil (Griechenland) – ein Beitrag zur Conodonten-Stan-dardzonierung des tethyalen Ladin und Unter-karn. – Schrift. Erdwiss. Kom., 5, 231–258, Wien.
Kühn, O. & Ramov{, A. 1965: Zwei neue Trias-Ammonitenfaunen der Umgebung von Novo mesto. – Jugosl. Akad. Znan. Umjetn., Acta geologica, 5, 13–41, Zagreb.
Ogorelec, B. & Dozet, S. 1997: Upper Tri-assic, Jurassic, and Lower Cretaceous Beds in Eastern Sava Folds – Section Laze at Bo{tanj (Slovenia). – Rud.-metal. zb., 44/3–4, 223–235, Ljubljana.
Petek, T. 1998: Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah in pomembne najdbe zgornjeanizijskih fosilov. – Geologija, 40, 119–151, Ljubljana.
Placer, L. & Kolar-Jurkov{ek, T. 1990: O starosti psevdoziljskih skladov v vzhodnih Posavskih gubah. – Rud.-metal. zb., 37/4, 529–534, Ljubljana.
Ramov{, A. 1977: Skelettapparat von Pseu-dofurnishius murchianus (Conodontophorida) im Mitteltrias Sloweniens (NW Jugoslavien). – N. Jb. Geol. Paläont. Abh., 153/3, 361–399, Stuttgart.
Ramov{, A. 1978: Zgornjekarnijski in spod-njenori{ki konodonti v okolici Mirne na Dolenjskem. – Geologija, 21/1, 47–60, Ljubljana.
Ramov{, A. 1983: Geologija. Univerza E. Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo in Biotehni{ka fakulteta, VTOZ za biologijo, 197 pp., Ljubljana.
Ramov{, A. 1985a: Pseudofurnishius murc-hianus (Conodonta) v Sloveniji in njegov stra-tigrafski pomen. – Razprave IV. razr. SAZU, 26, 267–280, Ljubljana.
Ramov{, A. 1985b: Geolo{ke raziskave severnih Julijskih Alp in njihov biostratigrafski razvoj. – Jeklo in ljudje, 5, 391–428, Jesenice.
Ramov{, A. 1986: Poklju{ka soteska – svojevrsten naravni spomenik. – Proteus, 49 (1986– 1987), 147–150, Ljubljana.
Ramov{, A. 1994a: Conodonten aus den obersten Amphiclinen-Schichten und die Karn/Nor-Grenze im voralpinen Raum der Julischen Alpen. – Razprave IV. razr. SAZU, 35/5, 101–109, Ljubljana.
Ramov{, A. 1994b: Mitteltrias (Ladin)-Co-nodonten vom Pe~evje, nordöstlich von Ljubljana (Slowenien). – Razprave IV. razr. SAZU, 35/5, 111–119, Ljubljana.
Ramov{, A. 1996: Oberfassanische (mitteltriassische) Conodonten aus Kalken südlich von Slugovo, Südslowenien. – Geologija, 37, 38, 141– 151 (1994/95), Ljubljana.
Ramov{, A. 1997: Solenopora ladinica n. sp. und Solenopora suhadolica n. sp. (Rotalgen) und Paragondolella ? trammeri (Kozur, 1972) (Cono-donta) aus dem Ladin (Mitteltrias) bei Suhadole, östlich von Ljubljana, Slowenien. – Geologija, 39, 79–90, Ljubljana.
Ramov{, A. 1998a: Epigondolella pseudodie-beli (Kozur, 1972) (Conodonta) aus den oberen Am-phiclinen-Schichten oberhalb Po~e, Westslowenien. – Geologija, 40 (1997), 103–107, Ljubljana.
Ramov{, A. 1998b: Conodonten-Stratigra-phie der Obertrias von Slowenien. Ergebnisse einiger Untersuchungen. – Geologija, 40 (1997), 223–232, Ljubljana.
Ramov{, A. 1998c: Conodonten-Stratigraphie der Mitteltrias von Slowenien. Ergebnisse einiger Untersuchungen. – Rud.-met. zb. – Materiali in geookolje, 45/3–4, 285–294, Ljubljana.
Ramov{, A. & Gori~an, [. 1995: Late Ani-sian – Early Ladinian radiolarians and cono-donts from [marna gora near Ljubljana, Slovenia. – Razprave IV. razr. SAZU, 36, 179–221, Ljubljana.
Ramov{, A. & Jurkov{ek, B. 1983: Razvoj ladinijskih plasti nad [upco ju`no od Vr{i~a. – Geol. zb., 4, 81–91, Ljubljana.
Senowbari-Daryan, B. 1981: Zur Paläontologie des Riffes innerhalb der Amphyclinen-Schichten bei Hudaju`na, Slowenien. – Razprave IV. razr. SAZU, 23/3, 99–119, Ljubljana.
Skaberne, D., Gori~an, [. & ^ar, J. 2003: Kamnine in fosili (radiolariji) iz kamnoloma Kamna Gorica. – Vigenjc, 3, 85–99, Kropa.
Turn{ek, D. 1997: Mesozoic corals of Slovenia. – ZRC SAZU, Zbirka ZRC, 16, 512 pp., Ljubljana.
28
† Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek
Turn{ek, D., Buser, S. & Ogorelec, B. 1982: Carnian coral-sponge reefs in the Amphi-clina beds between Hudaju`na and Zakri` (western Slowenia). – Razprave IV. razr. SAZU, 24/2, 51–98, Ljubljana.
Turn{ek, D., Buser, S. & Ogorelec, B. 1984: The role of corals in Ladinian reef communities of Slovenia, Yugoslavia. – Palaeontogr. Am., 54, 201–209, Washington.