P O p 1 9 1. Iz Zagreba. (Poziv.) Hrvatski pedagogijsko-književni sbor imati <5e 31. prosinca (dec.) t. g. u 9 sati prije podne XIII. redovitu glavnu skupštinu sa proslavom dvadesetpetgodišnjice »Napredka« u sgradi više djevojačke škole, u Dugoj ulici bnij 32., sa sljedečim dnevnim redom : 1. Govor predsjednikov. 2. Izvještaj tajnikov. 3. Izvještaj blagajnikov. 4. Izvještaj knjižničara i odpravnika društvenih knjiga. 5. Proglasit če se proračun za god. 1885. 6. Izbor revizionalnog odbora. 7. Izbor novih članova. 8. Predlozi pojedinih članova. 9. Izbor predsjednika, tajnika i blagajnika. 10. »Ručni rad i pedagogija«, razprava Ante Čuvaja. (Štampana u 31., 32., 33. i 34. broju ovogodišnjega »Napredka«). 11. »Sokrat i jcdan primjer sokratičke ili heurističke metode.« Predavanje Andrije Čurčiča. Predskupština je 30. prosinca u 5 sati na večer u prostorijah sbora. — U tu skupštinu pozivlju se najučtivije p. n. gg. počastni, pravi i dopisujuči članovi a dobro su došla i ostala gg. učitelji kao gosti. — Po §. 4. poslovnika mogu izvanjski članovi i pismeno podnieti svoje predloge, pak se ovim naročito umoljavaju, ako ne misle doci na tu skupštinu, da o veoma znamenitom pitanju »Ručni rad i pedagogija« svakako podnesu pismeno svoje mnienje. UZagrebu, 27. studenoga 1884. Za upravljajuči odbor hrv. ped. -književnoga sbora: Ivan Filipovič,Milan Kobali, predsjednik.taj—ik. S Trate. (Čast, komur čast!) Ni se malo čuditi, da ima hribovsko ljudstvo tako nagnenje in veselje do šolske omike, ki je vsakemu ljudstvu jako potrebna in koristna. Ne nahaja se uikjer taka navdušenost do šole, kakor ravno v Poljanski dolini nad Loko. Tii v tej dolini nahajati se dve dvorazrednici v Poljanah in na Trati in sicer v obeh šolah tudi prav primerno stanovanje za oba učitelja, kar je gotovo čast obema srcnjama! Dalje v tej dolini stoje še Žire s trirazrednico in čipkarsko šolo. Od kod taka navdušcnost, to nam spričujejo slavna imena Tavčarjev, Jesenkov, Debeljakov, Mrakov in drugih, ki še žive po daljnih delih sveta. Pri nas na Trati pa so nam ti podvzetni možje postavili tako veličastno poslopje z dvema vrtoma za oba učitelja, da *) Erzahlungen und Anekdoten etc. — po Fugger's Spiegel etc. Pis. pošteno zasluži ime »palača«. Pa ni čuda, saj se še vidijo živinske staje posameznih posestnikov, da sem mimo peljaje vprašal: »Je li to cerkev?« čude se, mislim si, da kaj tacega le vsa vas zmore, ne pa poedini kmetovalci. K naši šoli pa je pripomogla dokaj tudi slavna vlada, pravijo, da so dobili do 1500 gld. »Kdor prosi, slobodno nosi, in kdor trka, se mu odpre.« Tako je trkal za tukajšnjo dvorazrednico najbolj zdanji, jako skušeni prvomestnik kraj. šol. sveta, gosp. Gregor Jezeršek, brat tukajšnjega c. kr. poštarja. Koliko se je trudil, da je prostor kupil, da se je dozidalo, in za notranjo opravo se ravno sedaj posebno prizadeva. Tedaj čast, komur čast! L. K—c, Tratarski. Iz Železnikov, v dan 19. novembra t. 1. (Veselje in žalost.*) Po večletni navadi smo tudi letos god naše visoko-slavne deželne matore in presvitle cesarice Elizabete prav veselo in primerno z našo šolsko mladino praznovali. Ob 3/48 zjutraj snidila se je mladina v šolski dvorani, katere sprednja stran bila je v sredi z lepo doprsno sliko presvitle cesarice, nad njo z državnim in deželnim grbom, ob straneh pa z raznovrstnimi zastavami ozališana. Ob 8. uri šla je mladina parotna k sv. maši; po skončanem sv. obredu pa se je povrnila zopet v šolo nazaj, kjer se ji je najpred v primernem ogovoru razložil pomen slavnosti; potem opravila se je za dušni in telesni blagor presvetle vladarice in cesarice pobožna molitev. K sklepu odpela sta se prvi in zadnji oddelek cesarske pesmi. Temu je sledilo obdarovanje mladine z raznimi pisnimi sešitki, s katerim je našo šolo tudi letos prav velikodušno obdarovala dobro-znana naša »Narodna Šolac A, — stari pregovor pravi, da ni ga veselja brez žalosti. Pi'edno je namreč mladina odhajala iz šole, vstopili so kot zadnji dan svojega bivanja v našem trgu bivši tukajšnji občeljubljeni gosp. kaplan in katehet Leopold Zaletel, da bi se po štiriletnem trudapolnem in marljivem delovanji v njej poslovili od nje in mladine. Ganjeni so otroci poslušali zadnje opomine in slovilne besede svojega ljubljenega g. kateheta, ter vzprejeli od njih v spomin lepe podobice in svetinjice; učenka Terezija Demšar pa se jim je zahvalila v imenu vse šole za lepe pouke; prosila jih za odpuščanje vseh razžaljenj, in želela jim Božjo pomoč pri vseh njihovih prihodnjih delih in opravilih. Šolskega pouka tndi letos ta dan popoludne ni bilo. Jos. Levičnik, učitelj in načel—'k kraj. šol. svčta. Iz VelCsovega, v dan 11. decembra 1884. 1. Odbor »Narodne Šolec je moj nasvet, da bi se v vsakem šolskem okraji naprosil po jeden učitelj, ki bi tovariše svoje nagovarjal, naj pristopijo temu društvu, razširil tako, da je naprosil v vsakem šolskem okraji na Kranjskem po dva ali tri učitelje-poverjenike. Ker sem sam mej poverjeniki, bodi mi oproščeno, če tukaj tovarišem svojim naznanjam misel svojo, kako bi se ta častna naloga po mojih mislih dobro zvrševala. Vsak poverjenik vplivaj na gospodičine in gospode učitelje (ki so v obližji njegovem), naj pristopijo na pr. z doneskom po 1 gld., ali po razmerji darežljivosti svoje še po več k >Narodni Šoli«, kateri za to ne zahtevajo nikakih pomagal, potrebnih za šolski pouk. Šolske voditelje nagovarjaj, naj skrbe pri krajevnih šolskih svetih, kadar bodo ti sestavljali letni proračun o šolskih potrebščinah, da zabeležijo vsoto 3, 4, 5 gld. (ali še po več, ozirajoč se na število ubogih šolskih otrok) za pisanke itd. Po jeden goldinar pusti vsak krajevni šolski svet (kakor učiteljice in učitelji) »Narodni Šoli« za glavnico, a za ostalo vsoto mu pošlje društvo (po naročilu šolskega vodstva) raznih učnih pomagal. »Narodna Šola« bode za te novce poslala vpisanim ljudskim šolam mnogo več teh pomagal, nego li bi se jih moglo za vse proračunjane novce nakupiti v prodajalnicah. — Mislitn, ako delamo tako, ni nam dolgo čakati, da prične »Narodna Šolac z glavnico svojo vršiti svoj blagi in koristni nalog — učitelji slovenski bodemo potem vender kaj književnega berila za našo šolsko mladino spravili na dan. Ni res, da bode takov davek težak učiteljstvu slovenskemu ali občinam kmetskim, če vemo kakšen nalog zvršujeinu s tem. Koliko žrtvuje v jednako svrho na pr. češko ali hrvatsko učiteljstvo — slovensko bi se v tem poleg onih malo ne imenovati ne smelo. Torej na delo, pomozi nam Bog in sreča junaška! Miha Kos. Iz Ljnbljane. Iz uiestnega zbora. V seji 2. t. m. je g. dr. Tavčar v imenu šolskega oddelka poročal o ustanovljenji ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Po obširnem opisu nasvetoval je naslednjo resolucijo: Glede na to, da se po dozdanjem preiskavanji ni določilo povprečno število nemških otrok, ki so zadnjih pet let obiskovali mestne ljudske učilnice, glede na to, da sta gospod naučni minister, kakor tudi gospod okrajni šolski nadzornik, potrebo nemških ljudskih ¦) Zakasujeno. Vredn. §ol v Ljubljani s tem dokazati hotela, da sta se ozirala na želje slovenskih starišev in glede na to, da se je tedaj pri dozdanjem preiskavanji ozir jemalo tudi na otroke slovenskih starišev, — kar je proti jasnemu predpisu zakona — se mestni zastop nikakor ne more prepričati o potrebi nemške ljudske šole, ki naj bi se na občinske stroške ustanovila v Ljubljani; pač pa mora mestni zastop izreči, da na podlogi dozdanjega preiskovanja, ki ne zadostuje postavnim predpisom, za »daj tie bode ustanovil niti samostojne ljudske mestne učilnice z nemškim učnim jezikom, niti liemških paralelk na že obstoječih ljudskih mestnih učilnicah. Glede na to, da SO se mestne ljudske učilnice z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. julija 1884. 1., štev. iS2i-> strogo zopet ponemčile in glede na to, da so tedaj te učilnice čisto take, kakor so bile v časih, ko je še nemška stranka vodila mestne zadeve Ljubljanske, mora mestni zastop tudi izreči, da sta peticija nekaterih Ljubljanskih meščanov, kakor tudi sklep kranjske hranilnice vsled zgornejšega ukaza in vsled zopetnega strogega ponemčenja mestnih ljudskih šol nepotrebna postala in da nema mestni zastop nikakega povoda več, pečati se z omenjeno peticijo in omenjenim sklepom!« Dr. vitez Bleiweis po obširnem utemeljenji stavi sledeči predlog: 1. S šolskim letom 1885. počenši se na jedni mestni ljudski deški in na jedni mestni dekliški šoli odpre po jeden razred z ncmškim učnim jezikom. 2. Magistratu se naroča: o) Ta sklep naznaniti c. kr. deželnemu šolskemu svetu z dostavkom, da mestni zbor pričakuje, da bode brez zamude stopil zopet v veljavo od mestnega zbora sklenjeni učni načrt za slovenske ljudske šole; b) nastaviti potrebno učno osobje in najeti dve sobi, da se leta 1885. odpreti nemški paralelki za otroke nemške narodnosti. Gospod podžupan Petričič podpira ta predlog, dasi je prepričan, da nemške ljudske šole ni potreba, ker imajo Nemci z vadnično šolo in drugim privatnim zavodom nemških učilnic dovolj. Govornik misli, da se bode nemška šola dovela ad absurdum, a biti mora čisto nemška, v nji se ne sme slovenski ničesa poučevati, potem bomo videli, ali bodo Nemci pošiljali svoje otroke v njo. Mestni odbornik H r i b a r je v krepkem govoru podpiral resolucijo šolskega odseka. Mestni odbornik dr. Zarnik je predlagal, naj se, ker nemamo v Ljubljani nobenih slovenskih ljudskih šol, preide o vsej stvari na dnevni red. Poročevalec g. dr. Tavčar je temeljito branil predlog šolskega odseka. Pri glasovanji zavrže se g. dr. Zarnika predlog, da se preide na dnevni red z vsemi proti trem glasom (dr. Zarnik, dr. Drč in Počivalnik), predlog dr. viteza Bleiweisa z desetimi proti sedmim glasom (dr. vitez Bleiweis, Petričič, Kušar, Murnik, Žužek, Pakič in Ničman). Slednjič vzprejme se resolucija šolskega odseka. Zanjo so glasovali mestni odborniki: Bayer, Hribar, dr. Tavčar, Počivalnik, Valentinčič, dr. Drč, dr. Zarnik, Kolman, Gogala in Ledenik. Dalje poroča v imenu šolskega oddelka mestni odbornik g. Gogala o prošnji učiteljice Ernestine Kernove za petletnico. Poročevalec predlaga, naj se Ernestini Kernovi dovoli petletnica z dnem prvega novembra 1883. 1. počenši. — Predlog se vzprejme. Dalje predlaga poročevalec: Eeši naj se vprašanje glede petletnic, in sicer da imajo učitelji pravico do petletnic še le tedaj, ko je preteklo pet let od tistega časa, ko so se v višjo plačo pomaknili, ali se jim je plača povišala. Ta sklep pa naj ne velja glede tistih petletnic, katere so se prej dovolile. — Predlog se vzprejme. (Ne vemo, kako se bode to ujemalo s p r a v n i m i razmerami učiteljev!) (Po ,,Slov. Nar.") — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko 4. dec. t. 1. Deželni šolski svet je po obširni debati sklenil: a) Mestni občini Ljubljanski je napraviti do pričetka šolskega leta 1885/86. jedno javno ljudsko šolo za dečke in jedno za deklice z nemškim učnim jezikom; obe šoli se bodeti razširjali v zmislu §. 11. dež. šolskega zakona z dne 2. maja 1883. b) Ob istem času z ustanovo teh šol z nemškim učnim jezikom je po vseh drugihjavnih ljudskih šolah mestaLjubljanskega slovenščino vpeljati kot učni jezik za vse predmete, in sicer sukcesivno, t. j. leto za letom, dočim se nemščina uvede kot obligaten predmet, pričenši s III. razredom. — Mil. gosp. knez in škof dr. Jakob Misija dospel je v Ljubljano preteč. četrtek 11. t. m. ob V9 2. uri popoludne. Pričakovala ga je mej drugo množico ljudstva tudi mladina iz vseh Ljubljanskili šol. Na kolodvoru je novega knezoškofa mej drugimi tudi pozdravil mestni župan g. Grasselli. Rekel je, da je bil na žalost prebivalstva vse Kranjske, sosebno stolnega mesta Ljubljane, sedež Ljubljanske vladikovine izpraznjen. Tem večjim veseljem pozdravilo je posebno stolno mesto Ljubljansko imenovanje novega vladike, in gotovo se ne bode motil prisotni mestni zastnp Ljubljanski, ako uvaža željo, da bode novi prevzvišeni vladika prijatelj stolnemu mestu in da bode pospeševal istega napredek in razvoj. Novi knezoškof odgovoril je izrazujoč srčno zahvalo mestu Ljubljanskemu, posebno mestnemu zastopu in zagotavlja, da se bode z vaemi svojimi silami trudil, da bode zaupanje, katero se mu izkazuje, tudi opravičil. — Diploma za prvega castnega uda »Narodne Šole« je izgotovljena. S tem izvriil je odbor tudi ukrep občnega zbora z dne 10. septembra t. 1., da se izvoljenemu častnemu udu izdela diploma. Odboru je bilo veliko na tem, da se visokorodnemu gospodu, častnemu udu, izroči diploma čim najbolj mogoče okusnu izdelana. Trudaljubivi gospod društveni predsednik obrnil se je zaradi tega pisraeno na gospoda dr. viteza Močnika se prošnjo, naj bi mu le-ta blagovoljno poslal svoj vitežki grb, da z njim odičimo diplomo njemu nainenjeiio. Visokorodni gospod poslal je svoj grb, ter pisal gospodu predsedniku to-le pismo: Vaše Blagorodje! Odlikovanje, katero mi je slavno dništvo »Narodna Šola« naklonilo, izvolivši me častnim članom, in o čemur mi Vaše Blagorodje sporoča v Svojem velecenjenem listu z dne 16. novembra t. 1., me je prav prijetno iznenadilo. V svesti sem si sicer, da tega odlikovanja nijsen zaslužil; moje uiadno delovanje za časa, ko mi je bilo izročeno nadzorstvo ljudskih šol, pripadlo je — žal — jako neugodni dobi, ko je pri najbolji volji iu pri vsej sili le malo bilo doseči mogoče. Eazvoju vašega ljudskega šolstva sem pa vedno sledil z največjim zanimanjem, in jako me veseli, da so se razmere osobito v zadnjih letih zboljšale, in da vaše šolstvo z ozirom na svojo kulturno in narodno nalogo zdaj vzbuja najlepše nade. In da so to uiesniči, je tudi vaše društvo bistveno poklicano, pripomoči mu z materijelnirni od njega prihajajočimi podporami. Vašemu slavnemu drnštvu želim torej vsikdar najboljše uspehe in prosim, da s tem zagotovilom istemu izvolite izraziti mojo najsrčnejo zahvalo. Da si slavno društvo nareja troške ~ izdelovanjem moje diplome, mi je žal, ter bi so bilo to lehko opustilo; da pa Vaši želji vstrežem, pošiljam Vam pod križniin ovitkom svoj ponarejeni grb. Kot mali donesek za blage namene »Narodni Šoli« dodajem 30 gld., ter imam čast z odličnim spoš.ovanjem beležiti se Vašemu Blagorodju najudanejši ^ F . j^0'w^. c. kr. deželni šolski nadzornik v p. Bog dal, da bi našel za uašo »Narodno Šolo« tolikanj vneti, požrtvovalni in sploh prezasluženi gospod mnogo posnemalcev. — Občna želja je, da naj bi »Narodna Šola« po več blaga dajala revnim šolam. Kako neskončno rada bi to storila, ako bi bilo mogoče; toda »ut desint vires«. Predsednik, ki je tudi upravnik »Narodne Šole«, toži vedno o skiomnih duhodkih in o prevelikih troških. Osodepolnega »krahn« se sicer še ni bati, a reducirati bo treba kvantiteto darov, če se ne obrne na bolje. Srcna žolja naša je, da nam novo leto nakloni veliko takih dobrotnikov, kaknr ga imamo dozdaj edino le v osobi visokorodnega in dobiotnega gospuita dr. Frana viteza Močnika! — j. — — Te.egram z Dunaja v dan 13. decembra. Današnja ,,Wiener Zeitung" naznanja: Svetovalec Smolej imenovan nadzornikom nad ljudskimi in srednjimi šolami Kranjskimi, profesor Š u m a n ravnateljem gimnazije Ljubljanske.