PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 41 Maribor, četrtek 30.7.2020
OBČINA HOČE-SLIVNICA
670. Odlok o IV. rebalansu proračuna Občine Hoče-Slivnica za leto 2020
Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), 16. in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) in Odloka o proračunu Občine Hoče - Slivnica za leto 2020 (Uradno
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI
glasilo slovenskih občin, št. 16/2019, 29/2019, 43/2019, 51/2019 in 5/2020, 27/2020) je občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 2. izredni seji dne 29. 7. 2020 sprejel
ODLOK
O IV. REBALANSU PRORAČUNA OBČINE HOČE-SLIVNICA ZA LETO 2020
1. člen
Odloku o proračunu Občine Hoče-Slivnica se v 2. členu spremeni tako, da se glasi:
»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78	12.483.204,17
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	10.201.183,30
70	DAVČNI PRIHODKI	8.548.430,00
700	Davki na dohodek in dobiček	6.855.870,00
703	Davki na premoženje	1.476.050,00
704	Domači davki na blago in storitve	216.510,00
706	Drugi davki	0,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	1.652.753,30
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	541.210,00
711	Takse in pristojbine	11.500,00
712	Globe in druge denarne kazni	22.100,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	107.100,00
714	Drugi nedavčni prihodki	965.343,30
72	KAPITALSKI PRIHODKI	656.764,11
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	6764,11
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	650.000,00
73	PREJETE DONACIJE	3.900,00
730	Prejete donacije iz domačih virov	3.900,00
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	1.621.356,76
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.113.795,80
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1358
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač. iz sredstev proračuna EU	507.560,96
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	15.823.585,59
40	TEKOČI ODHODKI	3.670.156,56
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	798.616,77
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	122.620,00
402	Izdatki za blago in storitve	2.562.015,90
403	Plačila domačih obresti	50.000,00
409	Rezerve	136.903,89
41	TEKOČI TRANSFERI	4.172.305,80
410	Subvencije	81.650,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	2.685.723,88
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	344.760,00
413	Drugi tekoči domači transferi	1.060.171,92
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	7.898.847,23
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	7.898.847,23
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	82.276,00
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	70.000,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	12.276,00
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-3.340.381,42
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	2.500.000,00
50	ZADOLŽEVANJE	2.500.000,00
500	Domače zadolževanje	2.500.000,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	425.495,44
55	ODPLAČILA DOLGA	425.495,44
550	Odplačila domačega dolga	425.495,44
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-1.265.876,86
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	2.074.504,56
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	3.340.381,42
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	2.040.206,00
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje pro-gramske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifi-kacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določe-ne s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odlo-ku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Viri sredstev za financiranje planiranih odhodkov so planirani prihodki za leto 2020 in prenos sredstev iz leta 2019.«
zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se v letu določa v 131.903,89 EUR.
Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-5/2019 Datum: 29. 7. 2020
2. člen	Občina Hoče-Slivnica
9. člen se spremeni tako, da se glasi:	dr. Marko Soršak, župan
»Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča	^^^^^^^
proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za financi-ranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1359
671. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče -Slivnica - Spremembe in dopolnitve 6
Na osnovi 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO, 61/17 ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Hoče - Slivnica (UGSO, št. 61/18, 27/20) je Občinski svet Občine Hoče -Slivnica na 2. izredni seji, dne 29. 7. 2020 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE HOČE - SLIVNICA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 6
1.	Uvodne določbe
1.	člen (predmet odloka)
(1)	Občina Hoče - Slivnica s tem odlokom sprejme spremembe in dopolnitve št. 6 Občinskega prostorskega načrta Občine Hoče - Slivnica (MUV, št. 28/14 in spremembe) (v nadaljevanju SDOPN6), ki jih je pod št. projekta 2018/0PN-024 izdelalo podjetje Urbis d. o. o. Maribor, v juniju - oktobru, 2018.
(2)	Spremembe in dopolnitve št. 6 Občinskega prostorskega načrta Občine Hoče - Slivnica, so sprejete v skrajšanem postopku sprememb in dopolnitev OPN ter dopolnjujejo prostorske izvedbene pogoje z odpravo neskladnosti v veljavnem OPN, natančnejšimi opredelitvami PIP-ov v posameznih delih odloka, manjšimi dopolnitvami PIP-ov po predlaganih pobudah in po že sprejetih tehničnih popravkih, ki predstavljajo vsebinske dopolnitve PIP-ov, sprejeti pa jih je potrebno po predpisanem postopku.
2.	Vsebina sprememb in dopolnitev odloka
2.	člen
(vsebina sprememb in dopolnitev odloka)
(1)	Občina Hoče - Slivnica (v nadaljevanju Občina) spreminja in dopolnjuje tretji odstavek 2. člena (vsebina in oblika OPN Hoče-Slivnica) tako, da za veljavnim besedilom podtočke b (OPN SD3 prikaz izvedbenih pogojev v EUP HO10-1), v točke 5 v Grafičnem prikazu izvedbenega dela doda besedilo: »sprememba SD6.«
(2)	Občina Hoče - Slivnica spreminja in dopolnjuje prvi odstavek 5. člena (pomen izrazov) tako, da:
1.	za veljavnim besedilom 25 točke (Klet) doda besedilo: »V primeru, da se stavba nahaja na nagnjenem terenu je klet etaža, ki je lahko delno ali popolnoma vkopana z do treh strani in vsaj na eni strani objekta presega višino 2,00 m nad raščen teren.«
2.	v besedilu 41. točke (Pritličje) črta zadnji stavek z naslednjim besedilom »V primeru, da se stavba nahaja na nagnjenem terenu, je pritličje etaža, ki je lahko delno ali popolnoma vkopana z do treh strani in vsaj na eni strani objekta presega višino 2,00 m nad raščen teren.«
3.	črta besedilo 53. točke tega odstavka in ga nadomesti z besedilom »Terasna etaža je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno z naklonom do 15°. Bruto etažna površina terasne etaže ne sme presegati 80% površine zadnje etaže pod vencem stavbe.«
(3)	Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 61. člena (skupni PIP o vrstah dopustnih objektov) tako, da v:
1.	v uvodnem delu osmega odstavka za besedilom »npr. sončnih elektrarn«, črta besedilo »malih hidroelektrarn do 10 MW«
2.	v devetem odstavku za besedilom »in sicer le v območju vodotokov«, doda besedilo »ki so lahko zajeti v območja pretežne rabe drugih PNRP«.
(4)	Občina dopolnjuje besedilo 63. člena (skupni PIP glede lege objektov) tako, da:
1. na koncu besedila tretjega odstavka dodaja novo besedilo »Poseganje v varovalne koridorje ONOJD je dopustno po predhodnem mnenju občinskega sveta, če je občina:
1.	Načrtovanje in izgradnjo lokalne prometne infrastrukture ali druge javne gospodarske infrastrukture, za območje katerega je opredeljen koridor ONOJD, podrobneje opredelila s pripravo in sprejemom podrobnejšega prostorskega načrta za to GJI ali za širše območje,
2.	Na podlagi sprejemljive idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev za poseganje v območje ONOJD-a sprejela sklep, da upoštevanje usmeritev v območju koridorja ali njegovega dela na osnovi predlaganih rešitev v idejni zasnovi ni potrebno«.
2.	na koncu besedila devetega odstavka dodaja novo besedilo »V območjih razpršene poselitve s posameznimi enotami pozidave, je dopusten pri PF3, enak odmik kot je predpisan za PF4«
3.	na koncu besedila desetega odstavka dodaja novo besedilo »V primeru, da prikazane usmeritve o legi objektov, ki so določene z GL ali GM in usmeritve za lego objektov glede na načrtovan minimalni prečni profil, niso usklajene s pogoji iz veljavnih varstvenih režimov, je pri umeščanju objektov v prostor potrebno upoštevati pogoje iz veljavnih varstvenih režimov (npr. odmik od vodotoka)«.
(5)	Občina v preglednici prvega odstavka 73. člena (skupni PIP glede lege, velikosti, oblikovanja in priključevanja pomožnih objektov na GJI), v katerem je opredeljena delitev pomožnih objektov:
1.	pri pomožnih objektih za lastno rabo, v drugem stolpcu vrstice, v kateri je opredeljen nadstrešek, črta omejitev površine »30« m2 in jo nadomešča s površino »50« m2,
2.	pri začasnih objektih namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam:
a.	na koncu besedila v napovedni vrstici doda besedilo »oziroma na opredeljenih stavbnih zemljiščih tudi stalni objekti za čas izvajanja dejavnosti, če so postavljeni kot proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za te proizvode«,
b.	v prvem stolpcu vrstice, v kateri je opredeljen odprti sezonski gostinski vrt, za uvodnim besedilom doda besedilo »ali pokrit prostor za prostočasne dejavnosti npr. piknik prostor«.
3.	pri začasnih objektih namenjenih skladiščenju, v drugem stolpcu vrstice, v kateri so opredeljeni začasni objekti občina za besedilom », če bruto površina teh objektov ne presega«, črta besedilo »15 m2« in ga nadomesti z besedilom »po velikosti ne presega površine nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so v veljavnih predpisih opredeljene za posamezni namen tega objekta«,
4.	pri v drugem stolpcu pri opisu objektov glede lege, velikosti in oblikovanja, občina v vrstici montažna
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1360
sanitarna enota za besedilom »površina do«, črta velikost »20« in jo nadomesti z velikostjo »30«.
(6)	Občina v drugem stolpcu naslovne vrstice preglednici v desetem odstavku 75. člena (skupni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž), za besedilom »Št / m2« črta kratico »BTP« in jo nadomesti z besedilom »uporabne ali prodajne površine«.
(7)	Občina v preglednici 108. člena (posebni PIP za gradnjo v območjih urbane prostostoječe stanovanjske pozidave z oznako SSps), v vrstici Merila in pogoji za oblikovanje, točka 3, v drugi alineji, spreminja pogoje tako da:
1.	za besedilom »podolgovatega tlorisa (npr:« doda črko »I«,
2.	za besedilom »L in T oblike« doda besedilo »s prostori za lastno rabo kot so garaže, shrambe, manjše delavnice ali poslovni prostori za dopustne dejavnosti«,
3.	za besedilom »tretjine volumna osnovnega objekta« doda besedilo »razmerje stranic pa je dopustno povečati do razmerja 1:3«.
(8)	Občina v preglednici prvega odstavka 114. člena (posebni PIP za gradnjo na osrednjih območjih urbanih naselij z oznako CU), v drugem stolpcu vrstice »dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele«, spreminja in dopolnjuje tako, da:
1.	pred veljavno besedilo v tem stolpcu, dodaja besedilo »Stavbe a: FZ = največ 40%; FI = od 0,3 do 0,7; FOZP = najmanj 30%«,
2.	v besedilu »Stavbe v: FZ = od 30% do 50%«, črta številko »50« in jo nadomesti s številko »70«, v besedilu »FI max = največ 1,5« pri istem tipu stavbe, pa črta številko »1,5« in jo nadomesti s številko »2,1«,
3.	v besedilu »Stavbe c: FZ = od 30% do 50%«, črta številko »50« in jo nadomesti s številko »70«, v besedilu »FI max = največ 1,5« pri istem tipu stavbe, pa črta številko »1,5« in jo nadomesti s številko »2,1«.
(9)	Občina v preglednici prvega odstavka 119. člena (posebni PIP za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti z oznako IG), v drugem stolpcu spreminja in dopolnjuje tako, da:
1.	v vrstici »osnovna dejavnost« za alinejo »Predelovalne, proizvodne in industrijske dejavnosti« doda novo alinejo z besedilom »-Trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost«,
2.	v vrstici »vrste dopustnih dejavnosti«:
a.	za alinejo »-12520 Rezervoarji, silosi in skladišča« doda dve novi alineji z besedilom »12301 trgovske stavbe« in »-12302 sejemske dvorane, razstavišča«,
b.	na koncu zadnje alineje »-Druge nestanovanjske stavbe, ki služijo osnovnim dejavnostim« doda besedilo »in. pogojno dopustnim dejavnostim,«
3.	v vrstici »Pogojno dopustne dejavnosti in stavbe« črta besedilo alineje »-Trgovina in storitvene dejavnosti«,
4.	v vrstici »FZ, FI in FOZP« spremeni besedilo tako da:
a.	za besedilom »FZ=največ« črta številko »60« in jo nadomesti s številko »80«,
b.	za besedilom »FI=največ« črta številko »1,5« in jo nadomesti s številko »2,4«,
5.	v vrstici »Merila in pogoji za oblikovanje«, v tretji alineji druge točke, za besedilom Dopustne so ravne strehe ali z nagibom« besedilo »ter kombinirane strehe s strehami, ki jih zahteva tehnološki proces«.
6.	v vrstici »Merila in pogoji za oblikovanje«, doda za besedilom četrte alineje druge točke novo (peto) alinejo z besedilom »zaradi širitve dejavnosti so dopustne tudi dozidave obstoječega objekta, večje od 50% BTP, ob upoštevanju opredeljenih prostorskih pogojev kot so faktor pozidave, izrabe, zelenih površin, velikosti, oblikovanja, opremljanja z GJI, lego, odmiki, intervencijski dostop in ostalo«.
7.	v vrstici »Merila in pogoji za oblikovanje«, doda za besedilom pete alineje druge točke novo šesto alinejo z besedilom »objekti kot proizvodi dani na trg, namenjeni skladiščenju so dopustni tudi objekti z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njihova tlorisna površina ne presega 20% površine obstoječih objektov, dopustna višina teh objektov ne sme presegati višine ostalih objektov ali največ 6 m, ob upoštevanju opredeljenih prostorskih pogojev«,
(10) Občina v preglednici prvega odstavka 133. člena (posebni PIP za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih z oznako K1) v drugem stolpcu spreminja in dopolnjuje tako, da:
1.	v vrstici »dopustni objekti« na
a.	koncu prve alineje doda besedilo »s pripadajočimi objekti in priključki nanje«,
b.	koncu druge alineje doda besedilo »s pripadajočimi objekti in priključki nanje«,
2.	v vrstici »Dopustne gradnje in druga dela« na:
a.	koncu druge alineje doda besedilo » v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,«
b.	v tretji alineji za besedilom »Rekonstrukcije lokalnih«, črta besedo »ceste« in jo nadomesti z besedilom »in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste«,
c.	za besedilom »ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija« v isti alineji, črta besedo »lokalne«,
d.	za besedilom »ceste« doda besedilo »(npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema)«,
3.	črta besedilo pete, šeste in sedme alineje in ga nadomesti z besedilom novih alinej
•	»-enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z veljavnimi predpisi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti,
•	objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov,
•	čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2
•	staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2,
•	pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
•	raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1361
•	začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
•	oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
•	cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
•	začasna tribuna za gledalce na prostem,
•	premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);
•	opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
•	dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt:
•	ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
•	ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
•	ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;«
4. za vrstico »Druga merila in pogoji:« doda novo vrstico »Dodatna merila in pogoji« z naslednjim besedilom v drugem stolpcu »Ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, lahko staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu:
a.	najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali
b.	najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade«.
(11)	Občina spreminja besedilo 137.c. člena (spremljanja stanja okolja v proizvodnem in vplivnem območju Sl20 ob letališču v Slivnici) tako,:
1.	da preoštevilči (drugi) peti odstavek z besedilom »(5) Opazovalne vrtine za ugotovitev ničelnega stanja ter spremljanja sprememb po izgradnji plinovoda so locirane tako, da je omogočena:
1.	preveritev najvišje gladine podzemne vode na mestih brez ustrezno preverjenih hidrogeoloških podatkov ter morebitnih visečih gladin,
2.	zaznava povečanja infiltriranih količin površinske vode, ki se akumulira oziroma pretaka v jarku plinovoda,
3.	preveritev predpostavljene smeri toka podzemne vode in zaznava njena spremenljivosti z ozirom na vodno stanje
4.	uporaba podatkov izvrtanin za geomehanske preiskave.«
v šesti (6) odstavek.
2.	šesti odstavek pa posledično v sedmi (7) odstavek tega člena.
(12)	Občina spreminja besedilo 137.d. člena (posebni PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni HO 10/1) tako, da:
1. v četrtem odstavku:
a.	za besedilom »je dopustna gradnja v«, črta besedo »več« in jo nadomesti z besedo »dveh«,
b.	za besedilom »ali začasno opremo območja na območju«, črta besedilo »naslednjih faz« in ga nadomesti z besedilom »naslednje faze«,
2.	v šestem odstavku:
a.	občina v drugi točki in podtočki a, za besedilom »poslovna stavba«, doda besedilo »s podaljšano montažno halo«,
b.	za besedilom »v razviti tlorisni zasnovi do največ« druge točke, podtočke a, črta besedilo »30 x 30« in ga nadomesti z besedilom »40 x 80 m in prizidkom za vhod v poslovno stavbo v velikosti 6 x 10«,
c.	v uvodnem besedilu točke 3, za besedilom »načrtovani objekti v«, črta besedilo »tretji fazi« in ga nadomesti z besedilom »v nadaljevanju druge faze«,
d.	za besedilom četrte točke doda besedilo »Dopustno je zapiranje nadstreškov in odprtih skladišč s stenami in izgradnjo pokritih (tudi zaprtih) povezovalnih hodnikov, v skladu s pogoji, navedenimi v uvodu te točke (izboljšanje funkcionalnih rešitev in delovnih pogojev, varnost obratovanja ter dodatne zahteve soglasodajalcev).«
3.	v sedmem odstavku za besedilom 14. točke doda novo (petnajsto) točko z besedilom »dopustni faktor pozidave v območju je največ FZ=0,8, faktor izrabe pa FI=2,4.«
4.	za besedilom nove (petnajste) točke) doda šestnajsto točko z besedilom »V primeru, da zadostnih parkirnih mest ne bo mogoče zagotoviti v območju, bodo kot zadostne površine za mirujoči promet upoštevane tudi površine izven območja, v oddaljenosti do 200 m, če investitor z najemnim ali pogodbenim razmerjem dokaže pravico do uporabe teh površin za svoje potrebe v območju pEUP HO 10/1.«
(13) Občina v PRILOGI 1 »Seznam enot in podenot urejanja prostora in dodatnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja stavbnih zemljišč« spreminja in dopolnjuje pogoje tako, da:
1. Za besedilom v četrtem stolpcu vrstice s šifro EUP »HO 04« in PEUP »HO 04/1)«, doda novo alinejo z besedilom »Ne glede na določila 114. člena tega odloka, je v območju pEUP HO 04/1, na površinah južno od parcel 749/1, 751/4 in 754 k. o. Spodnje Hoče, kjer so obstoječi trgovski, storitveni, proizvodni in skladiščni objekti, zgrajeni na osnovi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor (MUV, št. 11/93, 26/98). (napaka v teh. popravku št. 1, pravilni člen je 142. in ne 143. člen, objavljen v MUV št. 4/15), ki je veljal tudi za »ureditveno območje« naselja Spodnje Hoče, poleg PIP-ov iz navedenega člena potrebno upoštevati odstopanja, ki dopuščajo:
1.	izvajanje, posodabljanje in prilagajanje novejšim tehnološkim postopkom ter širitvam obstoječe dejavnosti, če so te skladne s pogoji, ki so veljali v času pridobivanja dovoljenja za poseganje v prostor.
2.	spreminjanje dejavnosti v prostorsko in okoljsko sprejemljivejše dejavnosti z upoštevanjem omejitev, ki so veljavne v tem območju ter gradnja spremljajočih objektov kot so skladišča, odprta skladišča, montažne hale in podobno,
3.	prizidave obstoječih objektov v horizontalni in vertikalni smeri za posodabljanje in širitev dejavnosti ter gradnja novih objektov, rušitve objektov in gradnja nadomestnih ter dopolnilnih objektov za širitev in izvajanje dejavnosti, dejavnosti,
4.	Pri pogojno dopustnih dejavnostih in stavbah, opredeljenih v posebnih PIP-ih za IG je
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1362
dopustno odstopanje pri BTP teh stavb, v EUP HO 04/1 do dopustne površine 400 m2.
5.	.v območju južno od navedene meje je kot odstopanje dopusten tip zazidave s:
a.	stavbo sr- prosto stoječe nestanovanjske (proizvodne ali poslovne) stavbe srednjega merila in podolgovatega tlorisa z dolžino stavbe največ 40,00 m, višino slemena največ 12,0o m in največ 3 etažami,
b.	stavbo e- stavbe velikega merila (pritlične ali nadstropne stavbe z velikimi razponi, namenjeni proizvodni dejavnosti, z dolžino stavbe večjo od 40,00 m,
6.	FZ je do 0,8, FI je do 2,4 in FOZP je najmanj 10%, ohranjati je potrebno obstoječo zasnovo zazidave.
7.	oblikovanje stavb se mora po velikosti tlorisnih gabaritov, višini objektov, oblikovanosti in obliki streh prilagajati značilnem vzorcu stavb v EUP ali pEUP oziroma v opredeljenem delu območja.
a.	stavbe morajo upoštevati stavbne gmote in ploskovna razmerja obstoječe zazidave v podobmočju pEUP.
b.	dopustne so strehe, ki povzemajo vzorec streh obstoječih objektov v obliki, barvi in materialih
c.stavbe	morajo imeti ulično fasado oblikovno (gabariti, barvna lestvica, materiali) usklajeno s sosednjimi objekti v ulici.
d.	barve fasad ne smejo biti izstopajoče ali kričeče. Pri večjih dolžinskih objektih je priporočljivo členjenje fasad
e.	objekti, ki bi tlorisno ali višinsko izrazito izstopali iz gabarita območja (silosni stolpi, reklamni stolpi in podobno,) niso dopustni.
8.	v podobmočju ni dopustna gradnja novih stanovanjskih stavb,«
2.	pred prvo alinejo, v četrtem stolpcu vrstice s šifro EUP »HO 14« in PEUP »HO 14/1)«, doda novo alinejo z besedilom »Smiselno se uporabijo posebni PIP-i za območja s PNRP z oznako IG«,
3.	v drugi alineji, v četrtem stolpcu vrstice s šifro EUP »HO 14« in PEUP »HO 14/7)«, za besedilom »je gradnja objektov za kmetijsko proizvodnjo dimenzij 47,00m x« črta besedo »10,00 m« in ga nadomesti z besedilom »25,00 m«,
4.	v četrtem stolpcu vrstice s šifro EUP »HV 01« in PEUP »HV 01/1«, v četrti alineji:
a.	za besedilom »prosto stoječe stavbe z oznako a« doda besedilo »in eno ali dvostanovanjske stavbe s poslovnimi prostori ali brez njih«,
b.	za besedilom »pod pogojem, da«, črta besedilo »je so ti površine«, in jih nadomesti z besedilom »so ti prostori«,
c.	za besedilom »v pritličju« črta besedo »namenjene« in jo nadomesti z besedo »namenjeni«,
d.	za besedilom »dopustnim dejavnostnim« črta besedilo »brez stanovanj«.
5.	v četrtem stolpcu vrstice s šifro EUP »RO 01« in PEUP »RO 1/1)« za besedilom »Obstoječi objekti«, črta besedilo »kmetijske šole« in ga nadomesti z besedilom »ZPKZ Maribor odprtega oddelka Rogoza«,
6.	v četrtem stolpcu vrstice s šifro EUP »SL 01« in PEUP »SL 01/1«:
a. v četrti alineji, za besedilom »prosto stoječe stavbe z oznako a« doda besedilo »in eno ali dvostanovanjske stavbe s poslovnimi prostori«,
b.	v četrti alineji, za besedilom »pod pogojem, da«, črta besedilo »je so površine« in jih nadomesti z besedilom »so ti prostori«,
c.	v četrti alineji, za besedilom »v pritličju« doda besedico »in«,
d.	v četrti alineji, za besedo »namenjene« doda besedico »le«,
e.	v četrti alineji, za besedilom »dopustnim dejavnostnim« črta besedilo »brez stanovanj«.
f.	v peti alineji, za uvodnim besedilom »v jedru« doda besedilo »in mestni promenadi«,
g.	v peti alineji, za besedilom »prizidava in dozidava stavb«, črta besedilo »do 25% BEP obstoječih stavb« in ga nadomesti z besedilom »v skladu s faktorjem zazidave oziroma izrabe zemljišča«,
7. v četrtem stolpcu vrstice s šifro EUP »SL 02« in PEUP »SL 02/2«:
a.	v prvi alineji »stanovanjsko območje z dejavnostmi«, za besedilom »od 0,1 do največ«, črta navedbo »0,3« in jo nadomesti z navedbo »0,4«,
b.	za besedilom četrte alineje doda novo alinejo z naslednjim besedilom »Dopustna so odstopanja pri oblikovanju streh, če je v EUP ali pEUP drugačen vzorec izvedenih streh ali če je oblikovanje novo načrtovanega objekta skladno z dopustnimi strehami v območju SKd oziroma SKs «.
(14) Občina v PRILOGI 3 »Vrste dovoljenih gradenj pomožnih objektov po posamezni vrsti PNRP« spreminja in dopolnjuje pogoje tako, da:
1.	v naslovni vrstici »Pomožni kmetijsko gozdarski objekti« za navedenim naslovnim besedilom doda besedilo »in spremljajoči gradbeno inženirski objekti«,
2.	v vrstici »Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam« dopolnjuje oziroma spreminja :
a.	»Kiosk oziroma tipski zabojnik« spremeni oznako v stolpcu K1 in K1 iz oznake »X« v oznako » □ «,
b.	odprti sezonski gostinski vrt« spremeni oznako v stolpcu K1 in K1 iz oznake »X« v oznako »-«,
c.	v celoti črta vrstico »pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem prostoru«
d.	v vrstici »Pomol« spremeni oznako v stolpcu K1 in K1 iz oznake »X« v oznako »-«,
e.	v vrstici za pomolom za besedilom »Pokriti prireditveni prostor Cirkus« doda besedilo »sestavljen iz montažnih elementov«,
f.	v vrstici za odrom z nadstreškom, za besedilom »Pokriti prireditveni prostor Cirkus« doda besedilo »če so šotor in drugi elementi montažni«
g.	v na koncu alinej v vrstici za pomolom doda novo (četrto) alinejo z besedilom »premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik«,
3.	v vrstici »Objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi« spreminja oznako v stolpcu K1 in K1 iz oznake »X« v oznako »-«,
4.	v vrstici »Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem« spreminja pri »Igrišču za šport in rekreacijo na prostem«, »trimski stezi« in »smučišču z začasnimi post. montažnimi vlečnicami« oznako v stolpcu K1 in K1 iz oznake »X« v oznako »-«,
5.	opombe k razpredelnici PRILOGE3 dopolnjuje in spreminja tako da :
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1363
a.	v prvi točki opomb za besedilom »v okviru rekonstrukcije«, črta besedo »lokalnih« in jo nadomesti z besedilom »državnih in občinskih«,
b.	v peti točki opomb za besedilom »Dopustni so vsi našteti objekti« doda besedilo »pod pogoji določenimi v veljavnih predpisih in pogojih, opredeljenih v 133. členu tega odloka«,
c.	na koncu besedila pete točke opomb črta besedilo »in le pomični čebelnjak«
d.	v šesti točki opomb za besedilom »v okviru rekonstrukcije«, črta besedo »lokalnih« in jo nadomesti z besedilom »državnih in občinskih«,
e.	za zadnjo (sedmo) točko Opomb pa doda novo točko 8 z naslednjim besedilom »Dopustni le objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov«.
3. Prehodne in končne določbe
3.	člen
(veljavnost dopolnitev OPN Hoče-Slivnica)
(1) Občina Hoče-Slivnica s spremembami in dopolnitvami št. 6 OPN razveljavlja:
1.	točko c Tehničnega popravka št. 1 odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče -Slivnica po točkah c, d, e (MUV, št. 4/2015 z dne 3. 3. 2015), ki je bil sprejet dne 23. 1. 2015,
2.	tehnični popravek št. 2 odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče - Slivnica (MUV, št. 23/15 z dne 30. 11. 2015), ki je bil sprejet dne 17. 11. 2015,
4.	člen
(hramba in vpogled v občinski prostorski načrt)
(1)	Spremembe in dopolnitve št. 6 občinskega načrta Občine Hoče - Slivnica, se hranijo na sedežu Občine Hoče - Slivnica, v digitalni in analogni-izpisani in izrisani obliki (stanje prostora) in so na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2)	V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko, veljajo podatki iz analogne oblike plana.
(3)	Spremembe podatkov, ki so zajeti v prikaz stanja prostora, upoštevajo podatke, ki so bili dopolnjeni v času postopka priprave in sprejema sprememb in dopolnitev SDOPN6. Stanje prostora OPN s spremenjenimi podatki posameznih področij je potrebno dopolniti v skladu z veljavnimi predpisi.
5.	člen
(nadzor nad izvajanjem odloka)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
6.	člen (začetek veljavnosti)
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-9/2020 Datum: 29.7.2020
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
672. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja HO 03/3 v k.o. Spodnjih Hočah
Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18, 27/20) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 2. izredni seji dne 29. 7. 2020 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA HO 03/3 V K.O. SPODNJIH HOČAH
I.	Uvodni določbi
1.	člen (splošno)
(1)	S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja HO 03/3 v K.O. Spodnje Hoče« v nadaljevanju: OPPN.
(2)	OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2019/OPPN-011
(3)	Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 1266.
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2)	Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.
II.	Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom
3.	člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1)	Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo novih objektov, na delu območja z oznako prostorske enote hO 03/3, s podrobnejšo namensko rabo območja stanovanj (SS) - območja urbane prostostoječe stanovanjske pozidave (SSps).
(2)	Predvidene ureditve obsegajo:
•	gradnjo novih objektov, eno ali dvostanovanjskih stavb, na lastnih parcelah z vso potrebno zunanjo ureditvijo,
•	gradnjo potrebne prometne infrastrukture,
•	gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.
(3)	V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
III.	Območje OPPN
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1364
4.	člen (območje OPPN)
(1)	Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti.
(2)	Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPn z načrtom parcelacije.
(3)	Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 1390/5, 1393, 1395, 1397, 1402, 1406, 1413 in 1516 v k.o. Spodnje Hoče. Parcele ležijo južno od Pohorske ceste.
(4)	Velikost zemljišča je 19 100 m2.
(5)	Parcele izven območja OPPN: za potrebe navezave območja na obstoječo infrastrukturo so predvideni posegi na naslednje parcele, vse k.o. Spodnje Hoče:
•	vodovod: 1490, 1362/5, 1389/1, 1362/3, 1362/7, 1390/4
•	fekalna kanalizacija: 1490
•	meteorna kanalizacija: 1512
•	elektrika SN: 1486, 1488/1, 1292/5, 1490, 1491.
IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
5.	člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev)
(1)	Območje se nahaja jugozahodno od centralnega naselja Hoče, južno od glavne Pohorske ceste, ter južno od ulice Novo naselje. Na severni strani meji na obstoječo enostanovanjsko pozidavo, na vzhodni, južni in zahodni strani pa meji na gozdne površine.
(2)	Dostop je zagotovljen preko obstoječega prometnega omrežja, preko ulice Novo naselje.
6.	člen
(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)
(1)	Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v enoti urejanja prostora HO 03/3 (EUP).
Namenska raba: območja stanovanj (SS) - območja urbane prostostoječe stanovanjske pozidave (SSps). Dopustne dejavnosti: bivanje, trgovske, gostinske, storitvene, poslovne dejavnosti.
(2)	Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
•	vzdrževalna dela na objektih in napravah
•	prizidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,
•	odstranitev objektov, delna odstranitev objektov,
•	rekonstrukcija objektov,
•	novogradnja,
•	gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
•	urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
•	spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
•	postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
•	postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,
•	postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3)	Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
•	Stanovanjske stavbe:
•	enostanovanjske stavbe,
•	dvostanovanjske stavbe,
•	Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:
• nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 9. člena tega odloka.
•	Objekti transportne infrastrukture.
•	Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
7.	člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)
(1)	Predvidena je gradnja enaindvajsetih (21) stanovanjskih stavb, na lastnih parcelah in dovoznih cest do posameznih parcel.
(2)	Višina stavb je lahko P (pritličje), P+M (pritličje, mansarda) ali P+1+M (pritličje, nadstropje, mansarda). Stavbe imajo ob dostopni strani predvideno parkiranje, ki se lahko uredi tudi v garaži ali pod nadstrešnico. Le-te se lahko postavijo samostojno ali pa kot podaljšek stanovanjske stavbe.
(3)	Strehe so lahko ravne (lahko so tudi pohodne, zelene..), enokapne, dvokapne ali večkapne.
(4)	V kartografski prilogi so zarisani tlorisi stavb in območje pozidave. Zarisani tlorisi stavb (velikost, oblika) so načelni in se lahko spreminjajo v okviru prikazanega območja pozidave, ki ga ne smejo presegati. Maksimalna pozidanost gradbene parcele (skupaj z nadstrešnicami, garažami in enostavnimi ter nezahtevnimi objekti) ne sme presegati 50 %.
(5)	Smeri in lokacije dostopov in dovozov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Temu se prilagodijo lokacije nadstrešnic ali garaž.
(6)	Pri fasadah je zaželena poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih pastelnih tonov zemeljskih barv. Vsiljive, izstopajoče in kričeče barve niso dovoljene.
(7)	Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel.
8.	člen (načrt parcelacije)
(1) Parcelacija zemljišč, ki je določena v kartografskem delu list številka 5.1. Načrt parcelacije, je načelna, prilagodi se zazidalni zasnovi in natančnejšemu poteku prometnih, komunalnih ter energetskih vodov, kar se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji.
9.	člen
(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)	Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.
(2)	Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo območje pozidave, od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(3)	Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(4)	Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1365
10.	člen
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1)	Vse povozne in pohodne površine, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni in vodonepropustni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(2)	Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil.
(3)	Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest.
11.	člen
(prometno omrežje, parkiranje)
(1)	Predvidena pozidava se naveže na obstoječe prometno omrežje ulic z imenom Novo naselje. Na vzhodnem robu naselja in v osrednjem delu se zgradi podaljšek obstoječih ulic oziroma cest. Na južnem delu se zgradi »Nova povezovalna cesta«, ki je v skladu z veljavnimi dokumenti občine Hoče-Slivnica predvidena na celotni potezi od Križne ulice do Gozdne ulice na vzhodu.
(2)	Notranje prometno omrežje predstavljajo ulice A, B,C ,D in E.
(3)	Podaljška ulice Novo naselje se izvede v profilu NPP 7,0 m (vozišče 6,0 m robni pas 2x0,5 m). NPP Nove povezovalne ceste je 7,0 m (vozišče 6,0 m robni pas 2x0,5 m). Dostopni ulici A in E se izvedeta v širini 6,0 m, dostopne ulice B, C in D pa v širini 5,0 m. Dostopni ulici A in E imata urejeno obračališče.
(4)	Parkiranje je zagotovljeno na lastnem zemljišču in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto, oziroma 3 PM v primeru dvostanovanjske stavbe.
12.	člen
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)
(1)	Na območju obdelave ni obstoječe infrastrukture. Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje naselja Hoče. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev .
(2)	Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.
(3)	Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju mnenj posameznih upravljavcev in izdelanih strokovnih podlag. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in mnenj upravljavcev.
13.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Obstoječe vodovodno omrežje se nahaja v Gozdni ulici in ulicah Novo naselje, severno od predvidene pozidave.
(2)	Za potrebe vodooskrbe in požarno zaščito se izvede novo vodovodno omrežje DN 110 v vseh predvidenih prometnicah tako, da je zagotovljeno dvostransko napajanje. Do posameznih objektov se izvedejo ustrezni vodovodni priključki.
(3)	Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja vodooskrbe in določil odloka o zaščiti podtalnice.
(4) Na predvidenem vodovodnem omrežju se zagotovi zadostno število hidrantov za požarno zaščito.
14.	člen (kanalizacijsko omrežje)
(1)	Na obravnavanem območju ni obstoječega kanalizacijskega omrežja. Območje je potrebno navezati na predvideno in v nadaljevanju obstoječe omrežje naselja Hoče. Končna dispozicija odpadnih vod je CČN Maribor.
(2)	Zgraditi je potrebno ločen sistem kanalizacije. Fekalne odpadne vode se vodijo na predvideno kanalizacijsko omrežje v cesti Novo naselje (izdelana projektna dokumentacija) in v nadaljevanju na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Končna dispozicija odpadnih vod je CČN Maribor.
(3)	Meteorne vode iz cestišč in utrjenih površin se vodijo ločeno preko meteorne kanalizacije, ki je predvidena v dostopnih cestah do podaljška ulice Novo naselje, kjer je predviden meteorni kanal (izdelana projektna dokumentacija) z izpustom v rokav Hočkega potoka. Izpust v potok se izvede preko izpustne glave, na mestu izpusta se potok in brežina ustrezno utrdijo.
(4)	Meteorne vode iz strešin se zbirajo individualno v zbiralnike za ponovno uporabo ali lokalne ponikovalnice na parceli posameznega lastnika.
(5)	Vsa kanalizacija se izvede vodotesno in skladno s standardom SIST EN 1610.
15.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Oskrba z električno energijo se predvidi v skladu s pogoji upravljavca in izdelanimi strokovnimi podlagami Elektro Maribor, štev. proj. 63/20-MO, marec 2020.
(2)	Za napajanje predvidenega območja se zgradi nova tipska TP (TP Hoče Novo naselje) ustrezne moči. Lokacija TP je na vzhodnem delu naselja, južno od povezovalne ceste, na delu parcele štev. 1516 k.o. Spodnje Hoče. Predvidena TP se vključi v SN omrežje preko 20 kV kablovodov, ki potekata od DV 20 kV 118 Reka, preko nove TP do obstoječe TP Tenis. Potek kablovodov je razviden iz grafičnih prilog in izdelanih strokovnih podlag.
(3)	Za napajanje posameznih objektov se zgradi iz nove TP ustrezno NN omrežje v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami.
(4)	Vsa dela se izvajajo v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami, predpisi s področja oskrbe z električno energijo in pogoji upravljalca.
16.	člen (javna razsvetljava)
(1) Na celotnem območju OPPN se predvidi omrežje javne razsvetljave. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.
17.	člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)
(1)	V bližini območja OPPN, v ulici Novo naselje, se nahaja obstoječe Tk in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Priključna točka za predvideno zazidavo je obstoječa kabelska kanalizacija pri hiši Novo naselje 1.
(2)	Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
(3)	Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1366
18.	člen (plinovodno omrežje)
(1) Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje. Najbližji plinovod se nahaja severno od območja OPPN, v Senčni in Gozdni ulici. V primeru ogrevanja na plinovod se zgradi novo plinovodno omrežje v dovoznih cestah.
19.	člen (ogrevanje in hlajenje)
(1)	Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno.
(2)	Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energije -plina in ekstra lahkega kurilnega olja.
(3)	Priporočena je uporaba obnovljivih virov - biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije - sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije.
(4)	V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda (geosonda) je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode.
20.	člen
(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture)
(1)	Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI. Za predmetne posege se izdela ustrezna projektna dokumentacija v skladu s pogoji upravljalca.
(2)	Parcele izven območja OPPN: za potrebe navezave območja na obstoječo infrastrukturo so predvideni posegi na naslednje parcele, vse k.o. Spodnje Hoče:
•	vodovod: 1490, 1362/5, 1389/1, 1362/3, 1362/7, 1390/4
•	fekalna kanalizacija: 1490
•	meteorna kanalizacija: 1512
•	elektrika SN: 1486, 1488/1, 1292/5, 1490, 1491.
VI.	Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
21.	člen (kulturna dediščina)
(1)	Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.
(2)	Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:
•	v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;
•	ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VII.	Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
22.	člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1)	Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2)	Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3)	Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
•	vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
•	preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
•	čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
•	protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
23.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2)	Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
24.	člen
(vodni režim in stanje voda)
(1)	Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju (VVO - 3. režim) državnega pomena, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
(2)	Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
(3)	Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje.
(4)	Kanalizacijski sistem mora biti v ločeni izvedbi. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. Padavinske odpadne vode se morajo obvezno odvajati v meteorno kanalizacijo, ki mora biti zgrajena v sklopu komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo.
(5)	Končni izkop gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju je v skladu z veljavnimi predpisi dovoljen nad srednjo gladino podzemne vode. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%. Če je med gradnjo ali
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1367
obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. (6) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda (geosonda) je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode.
25.	člen (ohranjanje narave)
(1)	Na območju OPPN se nahaja ekološko pomembno območje - Pohorje in natura 2000 - Pohorje.
(2)	Konkretne usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja (Območja natura 2000) POV Pohorje in ekološkega območja EPO Pohorje:
•	gradnja stanovanjskih objektov se načrtuje čim bližje obstoječim objektom,
•	posek gozdne vegetacije se izvede od 1.9. do 1.3., spravilo lesa se izvede takoj po sečnji,
•	znotraj meje območja urejanja (meje EUP) se po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve novega gozdnega roba (gozdni rob se ustrezno vzdržuje),
•	gradnja objektov se načrtuje v odmiku od novo oblikovanega gozdnega roba vsaj za eno drevesno višino odraslega drevesa,
•	znotraj ureditvenega območja, kjer se ne bo izvedla pozidava, se ohranja prisotno drevje oziroma gozd.
26.	člen (ravnanje z odpadki)
(1)	Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.
(2)	Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.
27.	člen (varovanje gozda)
(1)	Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 15 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja predlaganega OPPn, vsaj 1 m.
(2)	Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.
(3)	Kakršnikoli posegi v gozd izven območja predmetnega OPPN niso dovoljeni.
(4)	Štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. čl. ZG), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(5)	Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu, je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
(6)	Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS št. 55/94, 95/04) in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS št. 26/93).
(7)	Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
(8)	Drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, KE Maribor.
VIII.	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
28.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.
(2)	Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.
(3)	Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
•	nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
•	nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
•	nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
•	nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
29.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika.
(2)	Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
•	da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,
•	da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
•	da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,
•	da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(3)	Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(4)	Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
IX.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta
30.	člen (etapnost gradnje)
(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1368
X.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
31.	člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1)	Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2)	Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3)	V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.
32.	člen
(odstopanja pri načrtovanju objektov in načrtu parcelacije)
(1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano v 7. členu odloka.
(3)	Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika...).
(4)	Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti. Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji.
33.	člen
(odstopanja glede prometne ureditve)
(1)	Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2)	Mikrolokacije dovozov in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji.
34.	člen
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)
(1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
XI.	Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev
35.	člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
36.	člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
37.	člen (obveznost v času gradnje)
(1)	V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
•	pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
•	zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),
•	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
•	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
•	sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
•	skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
•	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
•	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
•	v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
•	zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
•	sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2)	Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. Končne določbe
38.	člen (vpogled v OPPN)
(1)	OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Hoče-Slivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2)	V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
39.	člen (pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1369
Številka:03201-9/2020 Datum: 29. 7. 2020
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
673. Sklep o ustanovitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018, 27/2020) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 2. izredni seji dne 29. 7. 2020 sprejel
SKLEP
O USTANOVITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
1. člen
S tem sklepom se na zemljiščih
Št.	parcelna številka	katastrska občina
1.	123/18	Radizel
2.	1198/2	Spodnje Hoče
last Občine Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, matična številka: 1365568, ustanovi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
2.	člen
Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Hoče-Slivnica po uradni dolžnosti izda ugotovi-tveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-9 /2020 Datum: 29. 7. 2020
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
674. Poziv k predhodnemu posvetovanju o ustreznosti predlaganega imena nove ulice na območju naselja Rogoza
Na podlagi 3. in 4. odstavka 16. člena ter 3. odstavka 21. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. l. RS, št. 25/08, v nadaljevanju ZDOIONUS) in 25. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (UGSO, št. 61/18, 27/20), Jupan Občine Hoče-Slivnica objavlja
POZIV
K PREDHODNEMU POSVETOVANJU O USTREZNOSTI PREDLAGANEGA IMENA NOVE ULICE NA OBMOČJU NASELJA ROGOZA
Na območju vzporedno in pravokotno na ulico Na polju ter pravokotno na ulico Na Preloge v naselju Rogoza je v fazi izgradnje nova ulica z individualnimi stanovanjskimi stavbami.
Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. l. RS, št. 25/08) določa, da se ime ulice določi po zemljepisnem imenu, imenu dogodka ali datumu, povezanemu z zgodovino, ali po osebi, ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali je pomembna v širšem drutbenem okolju ali po kulturnem izročilu. Ime ulice se lahko določi po umrli osebi v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
S strani investitorja ene od stavb smo prejeli pobudo za poimenovanje ulice. Sam pobude za poimenovanje ni podal zato smo za predlog zaprosili Krajevno skupnost Rogoza. Ta je na svoji 4. redni seji z dne 21. 7. 2020 sprejela sklep, v katerem predlaga, da se nova ulica poimenuje Ulica Franca Ekarta.
Predhodno posvetovanje se začne 29. 7. 2020 z objavo predloga na spletni strani občine www.hoce-slivnica.si, na oglasni deski občine ter oglasni deski Krajevne skupnosti Rogoza, in se zaključi dne 13. 8. 2020.
Polnoletne osebe, ki imajo na območju, na katerega se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, in pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedet, so s tem pozivom vabljene k predhodnemu posvetovanju z namenom, da lahko vlotijo svoja mnenja, predloge in pripombe o ustreznosti predlaganih imen ulic.
Svoja mnenja, predloge in pripombe k predlaganemu predlogu morajo pisno nasloviti na Občino Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, najkasneje do 13. 8. 2020.
Številka: 353-0001/2020 - 6 Datum: 28. 7. 2020
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
OBČINA LJUTOMER
675. Sklep št. 128 o določitvi cene nakupa spominske napisne table na prostoru za raztros pepela na pokopališču v Ljutomeru
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZSL/ (Uradni list RS, št. 94/2007 UPB2, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 76/16 - Odl. US) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. dopisni seji, 29. julija 2020 sprejel
SKLEP ŠT. 128 O DOLOČITVI CENE NAKUPA SPOMINSKE NAPISNE TABLE NA PROSTORU ZA RAZTROS PEPELA NA POKOPALIŠČU V LJUTOMERU
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k ceniku nakupa spominske napisne table na prostoru za raztros pepela na pokopališču v Ljutomeru v višini 50,00 EUR (z DDV).
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1370
2.	Sredstva iz naslova nakupa spominskih napisnih tabel so prihodek proračuna Občine Ljutomer.
3.	Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354/2020-10-128 Datum: 29.7.2020
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
676. Odlok o spremembi Odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Občini Ljutomer
Na podlagi 4. in 63. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, 62/2016), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014 -odl. US, 92/2014 - odl. US, 32/2016, 15/2017 - odl. US in 73/2019 - odl. US) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) in 86. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2010), je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. dopisni seji, 29. julija 2020 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI V OBČINI LJUTOMER
1.	člen
V Odloku o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Občini Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/2019) se spremeni 36. člen odloka tako, da se glasi:
»Na območju za raztros pepela so imena umrlih napisana na spominskih napisnih tablah, velikosti 300x300x20 mm, ki so umeščene v montažni pano na tlakovanem podstavku. Table so iz sivega granita. Napisi na tablah so lasersko gravirani in enaki v izvedbi Times New Roman bold v višini 15mm za ime in priimek ter v izvedbi Times New Roman normal v višini 13mm za letnice.
Na območju spominskih napisnih tabel je prostor za sveče in cvetje.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354/2020-10-127 Datum: 29.7.2020
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
OBČINA MOZIRJE 677. Pravilnik o tržnem redu
Na podlagi 7. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2018), je Občinski svet Občine Mozirje na 11. seji dne 21.7. 2020 sprejel
PRAVILNIK O TRŽNEM REDU
1.	člen
S tem tržnim redom se določa pogoje trgovanja na tržnici Mozirje, lokacijo, pravice in dolžnosti upravljavca in prodajalcev, seznam blaga s katerim se trguje, zagotavljanje pestrosti ponudbe, način vzdrževanja reda in čistoče na tržnici.
Trgovanje na tržnici se opravlja v skladu z določili tega tržnega reda, Zakona o trgovini in drugih podzakonskih predpisov s področja opravljanja trgovinske dejavnosti.
2.	člen
Upravljavec organizira in vodi poslovanje, skrbi za urejenost tržnice, sklepa pogodbe s prodajalci in daje v najem tržni prostor s pripadajočo opremo.
3.	člen
Lokacija tržnice je Hofbauerjeva ulica pri TlC-u Mozirje. Upravljavec tržnice je Občina Mozirje oziroma njen pooblaščenec.
PRODAJNA MESTA
4.	člen
V primeru velikega števila interesentov in polne zasedenosti, imajo prednost poslovni subjekti, ki imajo registriran sedež na območju občine Mozirje z namenom podpore lokalne pridelave hrane.
Prodajna mesta se določijo s pogodbo o najemu prostora.
Če pogodbeno mesto ni zasedeno, lahko upravljavec po predhodnem obvestilu odda to mesto drugemu interesentu.
Za prodajno mesto, ki ga priskrbi in določi upravljavec, se zaračunava najemnina. Če upravljavec ugotovi namerne poškodbe prodajnega mesta, stroške popravila krije najemnik. Način in rok popravila določi upravljalec.
PRODAJALCI
5.	člen
Prodajalci imajo z upravljavcem sklenjeno letno pogodbo o najemu prodajnega mesta.
Na tržnici prodajalci prodajajo blago, kot je opredeljeno v 6. členu pravilnika.
Prodajalec mora na prodajnem prostoru na vidnem mestu izobesiti oznako z napisom podatkov o prodajalcu (naziv, naslov) in imeti na vidnem mestu cenik za posamezne artikle.
Na tržnici lahko prodajajo le nosilci dejavnosti.
PRODAJA
6.	člen
Na tržnici se trguje na drobno z naslednjim blagom:
•	vse vrste kmetijskih pridelkov, izdelkov in sadja, med ter čebelarske pridelke in izdelke, žita, mlevski izdelki, vrtnine, meso, mesni izdelki, ribe, ribji izdelki, mleko, mlečni izdelki, rastlinska olja, vino in domače žganje,
•	živila in pijače, za katera so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln,
•	izdelke domače in umetne obrti,
•	gozdne sadeže, zelišča, gobe,
•	izdelki, ki so namenjeni promociji Občine Mozirje, ter društev in njihovi dejavnosti,
Vsa živila živalskega izvora se prodaja, če so izpolnjeni tudi pogoji, določeni s sanitarno-zdravstvenimi predpisi.
Alkoholne in brezalkoholne pijače se lahko prodaja le v originalni, zaprti embalaži.
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1371
7.	člen
Blago ne sme biti naloženo na tleh, izven prodajnega mesta.
8.	člen
Na tržnici je dovoljeno prodajati blago, ki izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje za prodajo. Za blago, ki ne ustreza zakonskim pogojem, odgovarja prodajalec.
RED IN ČISTOČA
9.	člen
Prodajalci morajo vzdrževati red in čistočo na svojih prodajnih prostorih.
PRISTOJBINA
10.	člen
Stalni prodajalci sklenejo z upravljavcem pogodbo o najemu prodajnega mesta, kjer so določene vse podrobnosti.
Pogodbeni prodajalec plača najemnino v skladu z določbami v pogodbi.
11.	člen
Prodajalec plača najemnino pooblaščeni osebi upravljavca preden zasede prodajno mesto.
Če prodajalec, ki je ob podpisu pogodbe plačal najemnino, pa svojega prodajnega mesta ne zasede, lahko upravljavec za čas nezasedenosti njegovo prodajno mesto odda drugemu prodajalcu.
Pooblaščena oseba upravljavca mora prodajalcu za zaračunano in plačano najemnino izdati Potrdilo o plačilu najemnine, ki ga prodajalec hrani do konca prodaje.
Brez plačila najemnine uporaba prodajnega mesta ni možna.
12.	člen
Upravljavec zaračunava najemnino v skladu s potrjenim cenikom. Prodajalec mora hraniti potrdilo o plačani najemnini za pogodbeno določen čas ali imeti s seboj pogodbo, na osnovi katere lahko prodaja.
13.	člen
Prodajalec je dolžan potrdilo o plačani najemnini hraniti do odhoda s prodajnega mesta in ga na zahtevo pooblaščene osebe pokazati. Prodajalca, ki nima potrdila o plačani najemnini, oziroma ga pooblaščencu tržnice ne predloži na vpogled, se prijavi občinskemu inšpektorju oziroma redarstvu. Pred prijavo se sestavi zapisnik, ki je osnova za ukrepanje inšpektorja oziroma redarstva. Ob ugotovljeni kršitvi se prodajalca odstrani s prodajnega mesta.
IZVAJANJE NADZORA
14.	člen
Inšpekcijski nadzor nad prodajo in kvaliteto blaga opravljajo pristojni republiški tržni in drugi inšpekcijski organi.
Nadzor nad izvajanjem določil tega Pravilnika izvaja pooblaščeni delavec upravljavca in občinski inšpektorat.
15.	člen
Za kršitve tržnega reda se izda opomin in obvesti občinskega inšpektorja oziroma redarstvo, ki ukrepa skladno z sprejeto zakonodajo. Kršitev mora biti ugotovljena s strani upravljavca in evidentirana. Morebitne pritožbe rešuje pristojni organ upravljavca.
Upravljavec lahko začasno prepove prodajo ali odpove pogodbo. V takih primerih se plačna najemnina ne vrača. Pritožba ne zadrži sklepa o začasni prepovedi prodaje oziroma razdrtja pogodbe.
16.	člen
Prepoved uporabe stalnega prodajnega prostora se lahko izvede, če pogodbenik izvaja prodajo oporečnega blaga, samovoljno širi prodajno mesto, zaradi neplačevanja najemnine, oddajanja prodajnih prostorov v podnajem, in drugih kršitev tržnega reda.
17.	člen
Ta Pravilnik o tržnem redu začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0003/2020 Datum: 21.7.2020
Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan
OBČINA PESNICA
678. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Pesnica za leto 2020 (rebalans 2)
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZE0P-A in 80/20-ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 101/13, 55/15 - ZfisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19, 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na 14. redni seji, dne 29. 07. 2020 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PESNICA ZA LETO 2020 (REBALANS 2)
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Pesnica za leto 2020 (MUV, št. 9/19 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/20) se drugi odstavek 2. člena spremeni tako, da glasi:
Selekcija/Podsekcija/K2/K3		Proračun 2020-Rebalans 2 v EUR
A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI I (70+71+72+73+74+78)	9.608.102
	TEKOČI PRIHODKI( 70+71)	6.559.523
70	DAVČNI PRIHODKI	5.838.503
700	Davek na dohodek in dobiček	5.226.903
703	Davek na premoženje	452.900
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1372
704	Domači davki na blago in storitve	158.700
71	NEDAVCNI PRIHODKI	721.020
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	482.820
711	Takse in pristojbine	7.000
712	Globe in druge denarne kazni	8.200
714	Drugi nedavčni prihodki	223.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI	936.825
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	936.825
73	PREJETE DONACIJE	273.000
730	prejete donacije iz domačih virov	273.000
74	TRANSFERNI PRIHODKI	1.838.754
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	848.468
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU...	990.286
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	10.700.612
40	TEKOČI ODHODKI	2.593.459
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	588.980
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	95.620
402	Izdatki za blago in storitve	1.570.159
403	Plačila domačih obresti	20.000
409	Rezerve	318.700
41	TEKOČI TRANSFERI	3.071.580
410	Subvencije	300.200
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.995.500
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	125.900
413	Drugi tekoči domači transferi	649.980
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	4.614.273
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	4.614.273
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	421.300
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski.	138.800
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	282.500
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMAJNKLJAJ) (I.-II.)	-1.092.510
III./1	PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-7102)-(II.-403-404)	-1.072.660
III./2	TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70+71)-(40+41)	894.484
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
C.	RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	153.205
50	ZADOLŽEVANJE	153.205
500	Domače zadolževanje	153.205
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (500+551)	262.660
55	ODPLAČILA DOLGA	262.660
550	Odplačila domačega dolga	262.660
IX.	SPREMEMBA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-1.201.965
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-109.455
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	1.092.510
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA	1.201.965
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene z enotnim kontnim načrtom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk ter kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0020/2020-2 Datum: 29. 07. 2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
679. Sklep o potrditvi Sprememb in dopolnitev Strokovnih podlag za del naselja Jakobski Dol
Na podlagi 11. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Pesnica (MUV, št. 13/00, spremembe in dopolnitve v MUV, št. 18/01, 21/14 (popr. 22/14) in 35/17 (obvezna razlaga v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 4/20)) in na podlagi 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19) je
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1373
Občinski svet Občine Pesnica na 14. redni seji, dne 29. 07. 2020, sprejel
SKLEP
O POTRDITVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV STROKOVNIH PODLAG ZA DEL NASELJA JAKOBSKI DOL
1.	člen
S tem sklepom se potrdijo Spremembe in dopolnitve Strokovnih podlag za del naselja Jakobski Dol, ki jih je izdelalo podjetje Studio Perspektiva d.o.o., Na Šancah 96, 2390 Ravne na Koroškem, pod številko 09-09/2019-A-DGD, z datumom julij 2020.
2.	člen
Predmetne Strokovne podlage dopolnjujejo Strokovne podlage za del naselja Jakobski Dol, objavljene v MUV, št. 20/14, in sicer spreminjajo ureditev na parc. št. 839/32, na delu parc. št. 839/10 in na parc. št. 839/12, vse k.o. 577 - Zgornji Jakobski Dol, to je območje med proizvodno cono Bio-Sad in nogometnim igriščem. Na tem območju je predvidena:
•	izvedba komunalno opremljenega postajališča za avtodome;
•	izgradnja večnamenske poslovne stavbe (kulturni dom in razne poslovne vsebine);
•	izgradnja večnamenskega objekta za potrebe športnega kompleksa in za potrebe postajališč avtodomov,
•	ureditev 'motorik parka',
•	ureditev 'pump track' kolesarske proge,
•	izgradnja odbojkarskega igrišča,
•	širitev javnih parkirišč,
•	izvedba polnilnih mest za električna vozila,
•	zapolnitve površin med proizvodnim in zgoraj naštetimi območji s pozelenitvijo in dostavnimi
•	potmi za potrebe nogometnega in odbojkarskega igrišča,
•	priključitev na obstoječi priključek lokalne ceste LC 310013 (Spodnji Jakobski dol - Vučja jama).
3.	člen
Strokovne podlage sestavljajo tekstualni del in grafične priloge. Tekstualni del obsega:
1.	Uvod
2.	Območje urejanja
3.	Naravne lastnosti in ustvarjene danosti na območju
4.	Določila iz veljavnega izvedbenega prostorskega akta
5.	Merila in pogoje glede vrste posegov
6.	Merila in pogoje za oblikovanje
7.	Merila in pogoje za urejanje prometa
8.	Merila in pogoje za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije
9.	Merila in pogoje za varovanje okolja
10.	Ravnanje z odpadki
11.	Varstvo pred hrupom
12.	Merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito
13.	Določila, ki se nanašajo na vključevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi
Grafični del obsega:
1.	Izsek iz veljavnega prostorskega akta
2.	Pregledna situacija s prikazom obravnavanega območja
3.	Meja obdelave
4.	Prikaz predvidene grajene strukture
5.	Ureditvena situacija
6. Zbirna karta komunalnih vodov Grafični del je pripravljen na podlagi geodetskega načrta, št. Geo0120-Gp27/20, ki ga je izdelalo podjetje GEO SISTEMI, Samo Lenarčič, s.p., 11.06.2020.
4.	člen
Strokovne podlage so na vpogled v prostorih Občine Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, 2211 Pesnica pri Mariboru.
5.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 3500-0026/2020 Datum: 29. 07. 2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
OBČINA RADENCI
680. Sklep o odpravi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Zdraviliškem kraju Radenci, št. 0310001/2020-16, z dne 28.5.2020
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) ter Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/15, 32/16 in 11/20) je Občinski svet Občine Radenci na 6.dopisni seji, dne 30.7.2020 sprejel naslednji
SKLEP
O ODPRAVI ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IMENOVANJU ULIC, TRGOV IN NASELIJ V ZDRAVILIŠKEM KRAJU RADENCI, ŠT. 031-0001/2020-16, Z DNE 28.5.2020
I.
Občinski svet Občine Radenci je na svoji 14. redni seji dne 28.5.2020 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Zdraviliškem kraju Radenci, št. 031-0001/2020-16, z dne 28.5.2020.
Občinski svet Občine Radenci s sprejemom tega sklepa odpravlja navedeni Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Zdraviliškem kraju Radenci, št. 031-0001/2020-16, z dne 28.5.2020, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 28/20, dne 29.5.2020.
II.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 031-0001/2020-51
Občina Radenci Roman Leljak, župan
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1374
OBČINA ŽIRI
681. Odlok o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žiri
Na podlagi določil Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18), Odloka o občinskih cestah v Občini Žiri (Ur. l. št. 38/2000) in 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17 s spremembami) je občinski svet Občine Žiri na 3. korespondenčni seji dne 24. 7. 2020 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI ŽIRI
1.	člen
S tem odlokom se spremeni Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Žiri (Uradni list RS, št. 27/2009), v nadaljevanju: Odlok.
2.	člen
V 5. členu Odloka se doda:
Preostala
Zap n .	. Začetek	.	Konec Dolžin Vrsta dolžina
Cesta Odsek	Opis
. st.	odseka	r	odseka a [m] prometa v sosednji
_občini [m]
21.1 499250 499253 C 408 Pustotnk-Petrol	C 408 860 V
Spremeni se tudi navedba skupne dolžine mestnih in krajevnih cest (LK): 7.471 m (7,471 km).
3.	člen
H kategorizaciji občinskih cest, določeni s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 371623/2020-187 (507) z dne 19.06. 2020.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 371-0023/2009-6 Datum: 24. 07. 2020
Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan
682. Pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje letnega programa športa v Občini Žiri
Uredništvo uradnega glasila slovenskih občin objavlja DOPOLNILO
POGOJEV IN MERIL ZA IZBIRO, VREDNOTENJE IN SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ŽIRI
Kot sestavni del Odloka o sofinanciranju Letnega programa športa v Občini Žiri, ki je bil objavljen v Uradnem Glasilu slovenskih občin, št. 27/2020, izdan 22. 5. 2020, je pri objavi izostala tabela, ki vsebuje pogoje in merila in je sestavni del akta, zato prilogo objavljamo v celoti
Uradno glasilo slovenskih občin Uredništvo
POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO, VREDNOTENJE IN SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ŽIRI
IZHODIŠČNE DOLOČBE:
S Pogoji in merili za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje letnega programa športa (v nadaljevanju: merila) se določa uresničevanje javnega interesa v športu. Sredstva se prijaviteljem razdelijo na osnovi izvedbe JR. Merila so sestavni del Odloka in obsegajo:
•	pogoje in merila za določitev upravičenih izvajalcev LPŠ in razvrstitev športnih panog in izvajalcev,
•	merila za vrednotenje programov in področij športa.
Z merili je uveljavljen točkovni model. Vsakemu izbranemu programu/področju športa se na osnovi meril izračuna skupna višina točk. Končna višina sofinanciranja programa/področja športa je zmnožek med številom dodeljenih točk in končno vrednostjo točke, pri čemer je končna vrednost točke količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za program/področje in skupnim številom zbranih točk vseh ovrednotenih vlog posameznega programa/področja.
DOLOČITEV UPRAVIČENIH IZVAJALCEV LPŠ: Prijavitelji postanejo upravičeni Izvajalci LPŠ, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	imajo sedež v občini Žiri,
•	so na dan objave JR za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, ena od
registriranih dejavnosti pa je delovanje športnih klubov (SKD: 93.120) in/ali druge športne dejavnosti (SKD: 93.190),
•	izvajajo programe/področja skladno z odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse pogoje
javnega razpisa,
•	imajo zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen/usposobljen kader za delo v športu,
•	imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,
•	imajo urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov.
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1375
ŠPORTNI PROGRAMI
Športni programi so najbolj prepoznaven del športa in praviloma predstavljajo organizirano in strokovno vodeno celoletno športno vadbo, ki je prilagojena različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji, starosti (otroci, mladina, invalidi, odrasli, starejši).
Uporabljene kratice (oznake) v nadaljevanju predstavljajo naslednje športne programe: ŠVOM-VIZ: športna vzgoja otrok in mladine: programi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ŠVOM-P: športna vzgoja otrok in mladine: prostočasni programi, ŠVOM-PP: športna vzgoja otrok in mladine: programi otrok s posebnimi potrebami, ŠŠTU: obštudijski športni programi,
ŠVOM-U: športna vzgoja otrok in mladine: programi usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
KŠ: programi kakovostnega športa,
VŠ: programi vrhunskega šport,
ŠI: programi športa invalidov,
RE: programi športne rekreacije,
ŠSTA: programi športa starejših.
SPLOŠNI POGOJI ZA VREDNOTENJE VSEH ŠPORTNIH PROGRAMOV Pri vrednotenju vseh športnih programov se upoštevajo naslednji splošni pogoji:
•	VKLJUČENOST UDELEŽENCEV:
isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) športnem programu, programu: izjema so športniki po veljavnem seznamu OKS-ZŠZ, ki se vrednotijo tudi v dodatnih programih kategoriziranih športnikov.
•	ŠTEVILO VADEČIH: VELIKOST VADBENE SKUPINE (koeficient popolnosti skupine):
različne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih! Vadbena skupina se ne prizna, če vanjo ni vključena vsaj polovica (50,00 %) potrebnega števila vključenih; če izvajalec prijavi manjše število udeležencev, se število točk proporcionalno zmanjša. Večje število vključenih ne vpliva na dodatno vrednotenje programa.
PREGLEDNICA A	PROSTOČASNI, REKREATIVNI PROGRAMI				
POTREBNO ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI	ŠVOM-P do 5	ŠVOM-P do 15; do 19	Š ŠT U, R E	ŠVOM-PP, ŠI, ŠSTA	VSI OBČASNI PROGRAMI
velikost skupine/število vključenih	8	12	12	10	20
PREGLEDNICA B	PRIPRAVLJALNI PROGRAMI		
POTREBNO ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI	ŠVOM-P pripravljalni: U-6; U-7	ŠVOM-P p ripravljalni: U-8; U-9	ŠVOM-P p ripravljalni: U-10; U-11
IŠP/MI: velikost skupine/število vključenih	10	8	8
KŠP: velikost skupine/število vključenih	10	10	10
PREGLEDNICA C	VELIKOST VADBENE SKUPINE V TEKMOVALNIH PROGRAMIH				
POTREBNO ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI	ŠVOM-U U-12/13	ŠVOM-U U-14/15	ŠVOM-U U-16/17	ŠVOM-U U-18/19	KŠ
IŠP/MI: velikost skupine/število vključenih (1)	8	8	6	6	6
IŠP/MI: velikost skupine/število vključenih (2)	6	6	4	4	4
IŠP/MI: velikost skupine/število vključenih (3)	8	8	8	8	8
KŠP: velikost skupine/število vključenih (4)	12	12	12	12	12
KŠP: velikost skupine/število vključenih (5)	12	16	16	16	16
(1):	IŠP/MI: individualne športne panoge, miselne igre: uveljavlja se rezultat posameznika na tekmovanjih NPŠZ (judo, sm. skoki): III. nivo (2):	IŠP/MI: individualne športne panoge, miselne igre: uveljavlja se rezultat posameznika na tekmovanjih NPŠZ (judo, sm. skoki): I. in II. nivo (3):	IŠP/MI: individualne športne panoge, miselne igre, ki uveljavljajo rezultat ekipe na uradnih tekmovanjih NPŠZ (balinanje, kegljanje) (4):	KŠP: kolektivne športne panoge, ki na uradnih tekmovanjih NPŠZ tekmujejo v dvoranskih športih (košarka, odbojka) (5);	KŠP: kolektivne športne panoge, ki na uradnih tekmovanjih NPŠZ tekmujejo na zunanjih športnih površinah (nogomet)					
• KOMPETENTNOST: IZOBRAZBA/USPOSOBLJENOST STROKOVNEGA KADRA (korekcija strokovni kader):
različni športni programi zahtevajo različno angažiranost različno izobraženega/usposobljenega strokovnega kadra. Z merili so
določene naslednje stopnje vrednotenja:
o stopnja 1: vodja je dokazano izobražen/usposobljen za delo v športu in vodi programe: ŠI, RE in/ali ŠSTA. o stopnja 2: vodja je dokazano izobražen/usposobljen za delo v športu in vodi programe: ŠVOM-VIZ, ŠVOM-P, ŠVOM-PP.
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1376
o stopnja 3: vodja je dokazano strokovno izobražen/usposobljen za delo v športu in vodi programe: ŠVOM-U, KŠ (kategorizirani), VŠ (kategorizirani).
PREGLEDNICA D	KOREKCIJA: STROKOVI KADER		
STROKOVNI KADER	stopnja 1	stopnja 2	stopnja 3
korekcijski faktor strokovni kader	0,200	0,500	1,000
•	KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE: Število v NPŠZ registriranih športnikov po podatkih OKS-ZŠZ se upošteva pri
vključenosti športnikov v tekmovalnih športnih programih (ŠVOM-U, KŠ, VŠ). Nihče, ki ni registriran športnik, ne more biti vključen v tekmovalne programe! Merilo je podrobneje opredeljeno v poglavju o vrednotenju programov ŠVOM-U in KŠ.
•	USPEŠNOST ŠPORTNE PANOGE: kot merilo se pri vrednotenju dodatnih športnih programov upošteva število
kategoriziranih športnikov (različno od stopnje kategorizacije). Merilo je podrobneje opredeljeno v poglavju o vrednotenju programov ŠVOM-U, KŠ in VŠ.
•	POMEN ZA LOKALNO OKOLJE: ŠTEVILO PRIZNANIH ŠPORTNIH PROGRAMOV (vadbenih skupin):
z LPŠ se lahko določi maksimalno število priznanih vadbenih skupin na izvajalca v vsakem razpisanem programu.
•	PRIZNANI LETNI OBSEG ŠPORTNIH PROGRAMOV (število ur vadbe; 1 ura = 60 minut):
vsakemu izvajalcu se za vsak prijavljeni športni program (vadbeno skupino) prizna tolikšen letni obseg vadbe, kot ga sam predvidi ob prijavi na JR, vendar največ toliko, kot je določeno z merili (preglednice št. 1 do 8).
MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV
ŠPORTNI PROGRAMI V ZAVODIH S PODROČJA VIZ Med programe, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: promocijske športne programe, šolska športna tekmovanja in dodatne ure športa v OŠ/SŠ.
Promocijske športne programe predstavljajo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Krpan (KR), Naučimo se plavati (NSP), Mladi planinec (MP).
Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na tekmovanjih, ki so razpisana v reviji Šport mladih (Informator) od osnovnega do državnega nivoja.
Dodatne ure športa predstavljajo programi, ki jih šole v sodelovanju s športnimi društvi izvajajo s ciljem posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost prostočasnih programov. Sofinancirajo se vadbene skupine, ki vadbo izvajajo v terminih predvidenih za šolske športne krožke.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:		MERILO:
SVOM-VIZ	promocijski program: MS, CP, ZS, KR, NSP, MP	MS/udeleženec
ŠVOM-VIZ	šolska športna tekmovanja - udeležba ekip	MS/skupina
SVOM-VIZ	dodatne ure športa v Oš/Sš	MS/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 1	ŠVOM-VIZ			
PROMOCIJSKI PROGRAMI, ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA, DODATNI PROGRAMI	MS, ZS, KR, CP, MP	NAUČIMO SE PLAVATI	SST IZVEN ŽIROV	DODATNE URE ŠPORTA
število udeležencev programa	1	1	10	12
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC	1	1	0	0
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA	0	0	15	30
PROSTOČASNI ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE (PP), OBŠTUDIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI Celoletni programi ŠVOM-P, ŠVOM-PP in ŠŠTU praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).
ŠVOM-P predstavlja širok spekter športnih aktivnosti, katerih cilj je izboljšanje gibalnih zmogljivosti mladih. Pestro ponudbo omogoča raznolikost izvajalcev, ob enakih pogojih pa LPŠ daje prednost programom športnih društev. ŠVOM-P predstavljajo programi, katerih glavni cilj je ljubiteljsko ukvarjanje s športom, koristno preživljanje prostega časa; namen pa ni udeležba na tekmovanjih in doseganje športnih rezultatov. Programe ŠVOM-P praviloma izvajajo (in prijavljajo) društva s pretežno rekreativno naravnanostjo.
Programi ŠVOM-PP so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.
Programi ŠŠTU predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja. Celoletni programi se praviloma izvajajo v kraju študija.
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1377
Programi v času počitnic in pouka prostih dnevih praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci.
ŠVOM-P (pripravljalni) predstavljajo programi, katerih osnovni cilj je spoznavanje specifičnih športnih panog (prednostno izbrani športi) in doseganje vrhunskih športnih dosežkov. Vključeni v starostne skupine od 6 do 11 let po ZŠpo-1 praviloma ne morejo postati registrirani športniki in rezultati doseženi na tekmovanjih se ne upoštevajo. Programe ŠvOM-PRI praviloma izvajajo (in prijavljajo) izvajalci, ki imajo izdelano piramido tekmovalnih selekcij, kjer vrh piramide tvori članska tekmovalna ekipa.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:	MERILO:
ŠVOM-P: celoletni prostočasni programi	strokovni kader/skupina
ŠVOM-PP, ššTU: celoletni prostočasni programi	strokovni kader/skupina
ŠVOM-P: občasni športni programi	strokovni kader/skupina
ŠVOM-P: celoletni pripravljalni programi	strokovni kader/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 2	ŠVOM-P, ŠVOM-PP, ŠŠTU			
CELOLETNI PROSTOČASNI PROGRAMI	ŠVOM-P do 5 let	ŠVOM-P 6 do 19 let	ŠVOM-PP ; ŠŠTU	O BČASNI PROGRAMI
število ur vadbe/tedensko	2	2	2	10
število tednov	30	30	30	2
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	60	60	60	20
PREGLEDNICA ŠT. 3	ŠVOM-P: PRIPRAVLJALNI		
CELOLETNI PRIPRAVLJALNI PROGRAMI	ŠVOM-P pripravljalni: U-6; U-7	ŠVOM-P p ripravljalni: U-8; U-9	ŠVOM-P p ripravljalni: U-10; U-11
število ur vadbe/tedensko	3	3	4
število tednov	40	40	40
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	120	120	160
ŠPORTNI PROGRAMI INVALIDOV, REKREACIJE IN STAREJŠIH Celoletni programi ŠI, RE in ŠSTA praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).
ŠI predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) in športne (rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi) učinke v življenju invalidov. Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih aktivnostih, zato se s programi spodbuja povezovanje med športnimi in invalidskimi društvi.
RE je smiselno nadaljevanje ŠVOM-P in KŠ in je skupek raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 20 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Z vidika javnega interesa so pomembni učinki redne športne vadbe, ki dokazujejo njen pozitivni vpliv na zdravje posameznika in posledično na javno zdravje. Programi RE predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja (celoletni ciljni programi, pilotski programi, področni centri gibanja za zdravje). Izvajalcem, ki izvajajo rekreativne programe z namenom udejstvovanja na organiziranih rekreacijskih tekmovanjih, se lahko prizna večji letni obseg vadbe.
ŠSTA je športno rekreativna dejavnost odraslih praviloma nad doseženim 65. letom. Za posameznika redna športna vadba predstavlja kakovostno ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter ohranjanja ustvarjalne življenjske energije. Programi ŠSTA ponujajo različne oblike (celoletna gibalna vadba, vadba razširjene družine).
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:	MERILO:
ŠI: celoletni rekreativni programi	strokovni kader/skupina
RE: celoletni rekreativni programi	strokovni kader/skupina
RE: celoletni rekreativni programi (rekreacijska tekmovanja)	strokovni kader/skupina
ŠSTA: celoletni rekreativni programi	strokovni kader/skupina
PREGLEDNICA ŠT. 4	ŠI, RE, ŠSTA			
CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI	ŠPORT INVALIDOV	ŠPORTNA REKREACIJA	REKREACIJA TEKMOVALNO	ŠPORT STAREJŠIH
število ur vadbe/tedensko	2	2	3	2
število tednov	30	30	30	30
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	60	60	90	60
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1378
Občina primarno podpira vključenost občank in občanov v športnorekreativne programe, ki jih sofinancira, zato z LPŠ lahko omeji delež udeležencev s sedežem v drugih občinah. Če je v športnorekreativne programe vključenih več udeležencev s stalnim bivališčem izven občine, se vrednotenje programa ustrezno korigira.
ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport zajema športne programe, kjer je osnovni cilj doseganje vrhunskih športnih rezultatov, zato vključujejo načrtno skrb za mlade športnike.
V tekmovalne programe so lahko vključeni le mladi športniki, ki so pri NPŠZ (ZŠIS-POK) registrirani v skladu z ZŠpo-1. Tekmovalni programi predstavljajo načrtovane športne aktivnosti, katerih cilj je nastopanje mladih športnikov v/na uradno priznanih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka. Športni dosežek je ključen za vrednotenje tako vadbenih skupin kot mladih športnikov. Priznani letni obseg vadbe (najmanj 40 tednov v letu) je odvisen od uspešnosti/konkurenčnosti športnega dosežka. Merila prijavljene skupine ŠVOM-U razvrščajo v tri kakovostni ravni (upošteva se športni dosežek pretekle tekmovalne sezone):
•	RAVEN III.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:
o IŠP/MI/KŠP: v isti starostni skupini vsi prijavljeni tekmovalci ali skupine dokažejo nastopanje na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ; dosežen rezultat v zadnji tretjini vseh nastopajočih posameznikov/skupin.
•	RAVEN II.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:
o IŠP/MI: v isti starostni skupini polovica tekmovalcev (glede na potrebno število vključenih) dokaže rezultat v drugi tretjini vseh nastopajočih posameznikov na uradnem DP (uradni jakostni lestvici NPŠZ). Ostali, do popolnitve kvote popolne skupine, dokažejo nastop na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ.
o KŠP: ekipa iste starostne skupine dokaže rezultat v drugi tretjini vseh sodelujočih ekip na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ (končna lestvica vseh lig).
•	RAVEN I.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:
o IŠP/MI: v isti starostni skupini polovica tekmovalcev (glede na potrebno število vključenih) dokaže rezultat v prvi tretjini vseh nastopajočih posameznikov na uradnem DP (uradni jakostni lestvico NPŠZ): Ostali, do popolnitve kvote popolne skupine, dokažejo nastop na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ. o KŠP: ekipa iste starostne skupine dokaže rezultat v prvi tretjini vseh sodelujočih ekip na uradnem DP NPŠZ (končna lestvica vseh lig).
Mladi športniki lahko s kvalitetnimi rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dosežejo status športnika mladinskega (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem se jim prizna dodatni program športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:	MERILO:
ŠVOM-U: celoletni tekmovalni programi	strokovni kader in MS/skupina
ŠVOM-U: dodatni programi kategoriziranih športnikov MlR, Pr	MS/udeleženec
PREGLEDNICA ŠT. 5-1	ŠVOM-U: III. KAKOVOSTNA RAVEN			
CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI	SVO M-U U- 1 2/ 1 3	ŠVOM-U U-14/15	ŠVOM-U U-16/17	ŠVOM-U U-18/19
število ur vadbe/tedensko	3	4	5	5
število tednov	40	40	40	40
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	120	160	200	200
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA	120	160	200	200
PREGLEDNICA ŠT. 5-2	ŠVOM-U: II. KAKOVOSTNA RAVEN			
CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI	ŠVO M-U U- 1 2/ 1 3	ŠVOM-U U-14/15	ŠVOM-U U-16/17	ŠVOM-U U-18/19
število ur vadbe/tedensko	4	5	6	6
število tednov	40	40	40	40
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	160	200	240	240
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA	160	200	240	240
PREGLEDNICA ŠT. 5-3	ŠVOM-U: I. KAKOVOSTNA RAVEN			
CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI	ŠVO M-U U- 1 2/ 1 3	ŠVOM-U U-14/15	ŠVOM-U U-16/17	ŠVOM-U U-18/19
število ur vadbe/tedensko	6	7	8	8
število tednov	40	40	40	40
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	240	280	320	320
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA	240	280	320	320
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1379
PREGLEDNICA ŠT. 6	ŠVOM-U	
DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH	kategorizacija MLR	kategorizacija PR
minimalno št. udeležencev	1	1
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC	40	80
ŠPORTNI PROGRAMI KAKOVOSTNEGA ŠPORTA KŠ je pomembna vez med programi ŠVOM-U ter VŠ, saj vključuje večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. V programe KŠ se uvrščajo športniki in ekipe v članskih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskih športnikov in tekmujejo v uradno potrjenih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka.
Merila prijavljene skupine KŠ razvrščajo v dve kakovostni ravni (upošteva se športni dosežek pretekle tekmovalne sezone).
•	RAVEN II.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:
o IŠP/Mi/KŠP: v isti starostni skupini vsi prijavljeni tekmovalci ali skupine dokažejo nastopanje na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ; dosežen rezultat v drugi polovici vseh nastopajočih posameznikov/skupin.
•	RAVEN I.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:
o IŠP/Ml: v isti starostni skupini vsaj polovica tekmovalcev (glede na potrebno število vključenih) dokaže rezultat v prvi polovici vseh nastopajočih posameznikov na uradnem DP (uradni jakostni lestvico NPŠZ). Ostali, do popolnitve kvote popolne skupine, dokažejo nastop na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ.
o KŠP: ekipa iste starostne skupine dokaže rezultat v prvi polovici vseh sodelujočih ekip na uradnem DP NPŠZ (končna lestvica vseh lig).
Športniki lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem se jim prizna dodatni program športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNi PROGRAM:	MERILO:
Kš: celoletni tekmovalni programi	MS/skupina
Kš: dodatni programi kategoriziranih športnikov DR	MS/udeleženec
PREGLEDNICA ŠT. 7	KŠ	
CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI	ČLANSKE EK I PE I I . RAVEN	ČLANSKE E KIPE I. RAVEN
število ur vadbe/tedensko	6	8
število tednov	40	40
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA	240	320
PREGLEDNICA ŠT. 8	KŠ
DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH	kategorizacija DR
minimalno št. udeležencev	1
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC	40
ŠPORTNI PROGRAMI VRHUNSKEGA ŠPORTA VŠ predstavlja eno naj višjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa. Z vidika javnega interesa zajema programe priprav in tekmovanj športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS pridobili naziv športnika olimpijskega (OR), svetovnega (SR) in/ali mednarodnega razreda (MR). Vrhunskim športnikom s statusom OR, SR in/ali MR se priznajo dodatni programi športne vadbe, ki se sofinancirajo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Programi vrhunskih športnikov invalidov se obravnavajo enako kot ostali programi VŠ.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:	MERILO:
Vš: dodatni programi kategoriziranih športnikov MR, SR, OR	MS/udeleženec
PREGLEDNICA ŠT. 9	VŠ		
DODATNI PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV	kategorizacija MR	kategorizacija SR	kategorizacija OR
minimalno št. udeležencev	1	1	1
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC	80	120	160
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1380
ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. S sredstvi občinskega proračuna se lahko sofinancirajo športni objekti in površine v lasti občine.
MERILA ZA IZBIRO PROJEKTOV IZGRADNJE IN/ALI OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV Višina sredstev za investicije v javne športne objekte in površine za šport v naravi se določi v proračunu občine. Za izvedbo sofinanciranja investicij v javno športno infrastrukturo se praviloma razpiše poseben (od drugih področij športa ločen) javni razpis, kjer se določijo merila za izbiro projekta in izvajalca.
MERILA ZA VREDNOTENJE OBRATOVALNIH STROŠKOV ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN Na obstoječih športnih objektih in površinah za šport v naravi, kjer se izvajajo športni programi v javnem interesu, nastajajo stroški, ki jih občina lahko sofinancira, če upravljavec v postopku JR dokaže, da je objekt neobhoden za uresničevanje javnega interesa in so zaradi izvajanja programov nastali upravičeni obratovalni stroški.
Z LPŠ in JR se imenuje športne objekte, ki lahko sodelujejo na JR in določi skupni obseg sredstev za sofinanciranje.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNI OBJEKTI:	MERILO:
OBJEKTI: sofinanciranje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov	MS/športni objekt
PREGLEDNICA ŠT. 10	OBJEKT
ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT	MAT. STROŠKI
stroški upravljanja (obratovanje in vzdrževanje)	1
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/OBJEKT	1
Za nemoteno izvajanje športnih programov bo Občina namenjala sredstva tudi v obliki subvencioniranja uporabe Športne dvorane Žiri. Subvencij za uporabo objekta bodo deležni vsi izvajalci na JR priznanih športnih programov, a le do višine priznanega letnega obsega ur vadbe za posamezni program.
Z LPŠ in JR se določi višina sredstev za subvencioniranje uporabe Športne dvorane Žiri.
RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU: Razvojne dejavnosti predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa. Razvojne dejavnosti delimo na: usposabljane/izpopolnjevanje strokovnih delavcev, statusne pravice, založništvo, znanstvenoraziskovalno dejavnost ter informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v športu.
USPOSABLJANJE IN/ALI IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU Strokovno izobraženi/usposobljeni kadri so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni) so v domeni izobraževalnega sistema, programe usposabljanja/izpopolnjevanja pa izvajajo NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja/izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ (ločeno za programe usposabljanja in izpopolnjevanja).
Z LPŠ/JR se določi skupni obseg sredstev za usposabljanje/izpopolnjevanje v športu in skupno število udeležencev v projektih usposabljanja/izpopolnjevanja na izvajalca.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
RAZVOJNE DEJAVNOSTI:	MERILO:
usposabljanje, izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu	MS/udeleženec
PREGLEDNICA ŠT. 11	RAZVOJ: STROKOVNI KADER		
RAZVOJNE NALOGE V ŠPORTU	izpopolnj eva nj e	usposabljanje 1	usposabljanje 2
število udeležencev programa	1	1	1
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC	5	20	40
STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM Skrb za izobraževanje nadarjenih in kategoriziranih športnikov se na nivoju lokalne skupnosti kaže kot sofinanciranje štipendij za nadarjene in kategorizirane, spremljanje pripravljenosti in strokovna podpora in svetovanje.
Z LPŠ/JR se določi skupna višina sredstev za sofinanciranje statusnih pravic športnikov in število priznanih projektov (udeležencev) na izvajalca.
MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV STATUSNIH PRAVIC ŠPORTNIKOV Sofinanciranje nadarjenih in kategoriziranih športnikov se izvede na podlagi naslednjih meril:
PREGLEDNICA ŠT. 11	STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV		
POMEN ŠPORTNE PANOGE: članstvo v društvu	0 - 30 članov	31 - 99 članov	100 + članov
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1381
TOČKE ZA IZBIRO	1	5	10
ŠPORTNA USPEŠNOST: naziv mladega športnika	registriran	naziv MLR	naziv PR
TOČKE ZA IZBIRO	1	5	10
RAZŠIRJENOST PANOGE: štev. registriranih v NPŠZ	0 - 500 reg.	501 - 2999 reg.	3000 + reg.
TOČKE ZA IZBIRO	1	5	10
USPEŠNOST PANOGE: število tekmovalnih ekip	1 - 2 ekipi	3 - 4 ekipe	5 + ekip
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU
Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodičnih in/ali občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti. Z LPŠ in JR se določi višina sredstev za sofinanciranje in število priznanih projektov na izvajalca.
V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZALOŽNIŠTVA V ŠPORTU Sofinanciranje projektov založništva v športu se izvede na podlagi naslednjih meril (upoštevajo se samo projekti, ki skupaj zberejo najmanj 10 točk):
PREGLEDNICA ŠT. 12	ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU		
DEFICITARNOST: število izdanih publikacij letno	5 + publikacij	1 - 4 publikacij	ni publikacij
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
REFERENCE IZDAJATELJA (AVTORJA)	ni poznan	poznan v RS	svetovno znan
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
VRSTA/POMEN PUBLIKACIJE	propagandno	zbornik	strokovna
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj dejavnosti pa je ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso. Lokalna skupnost lahko sofinancira znanstvenoraziskovalne dejavnosti, če gre za projekte, ki so povezani z lokalnim okoljem. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI Sofinanciranje projektov znanstveno-raziskovalne dejavnosti v športu se izvede na podlagi naslednjih meril:
PREGLEDNICA ŠT. 13	ZNANSTVENORAZISKOVALNA DEJAVNOST		
IZVEDLJIVOST PROJEKTA	začetna faza	faza izvedbe	zaključna faza
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
RAZVOJNA KAKOVOST PROJEKTA: za občino	nima vpliva na razvoj športa	delno vpliva na razvoj športa	pospešuje razvoj športa
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
POTENCIALNI VPLIV PROJEKTA NA OBČINO	pomemben za vlagatelja	pomemben za športna društva	pomemben za celotno občino
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
REFERENCE PRIJAVITELJA/IZVAJALCA: izkušnje	nima referenc	do 5 let izkušenj	5 + let izkušenj
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov.
V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA SOFINANCIRANJE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE Sofinanciranje projektov informacijsko-komunikacijske tehnologije v športu se izvede na podlagi naslednjih meril:
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1382
PREGLEDNICA ŠT. 14	IKT		
DEFICITARNOST PODROČJA	vzdrževanje obstoječe IKT	nadomestitev obstoječe IKT	nakup nove IKT
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
DOSTOPNOST IKT ZA UPORABNIKE	dostopna zaposlenim	dostopna društvom	dostopna vsem
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
UPORABNOST IKT	uporabna za vlagatelja	uporabna v društvih	uporabna v celotni občini
TOČKE ZA IZBIRO	2	5	10
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: Športna društva so interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese in so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. Delovanje občinski zavodov za šport ni predmet sofinanciranja po JR, saj so lokalne skupnosti njihove ustanoviteljice in so iz tega naslova dolžne poskrbeti za njihovo nemoteno delovanje.
DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZVEZ Delovanje športnih društev in njihovih zvez je pomemben segment športne organiziranosti. Z LPŠ/JR se določi skupni obseg sredstev za sofinanciranje organiziranosti v športu.
MERILA ZA VREDNOTENJE PODROČJA DELOVANJA ŠPORTNIH DRUŠTEV IN ZVEZ Pri vrednotenju področja delovanja športnih društev in njihovih zvez se upoštevajo naslednja merila:
•	DELOVANJE NA LOKALNI RAVNI: tradicija neprekinjenega delovanja po podatkih AJPES (1 leto = 3 točke),
•	ORGANIZIRANOST NA LOKALNI RAVNI: število aktivnih članov po podatkih izvajalca (1 član = 1 točka),
•	ŠTEVILO ŠPORTNIKOV: število registriranih tekmovalcev izvajalca po podatkih OKS-ZŠZ (1 športnik = 2 točki),
•	ŠTEVILO VADEČIH: število na JR priznanih popolnih vadbenih skupin (1 skupina = 10 točk), Pri vsakem od meril lahko izvajalec pridobi največ 100 točk.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:	MERILO:
delovanje športnih društev na lokalni ravni	MS/LETO in/ali ČLAN in/ali SKUPINA
PREGLEDNICA ŠT. 15	ORGANIZIRANOST V ŠPORTU			
DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV	TRADICIJA (AJPES)	ČLANSTVO V DRUŠTVU	REGISTRIRANI ŠPORTNIKI	VADBENE SKUPINE
točke/leto ali	3	0	0	0
točke/član ali točke/športnik	0	1	2	0
točke/skupina	0	0	0	10
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/DRUŠTVO (ne več kot)	100	100	100	100
ŠPORTNE PRIREDITVE IN UDELEŽBA NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.
VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE:
Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna, evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade...). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo/izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih.
DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE:
Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja tekem za svetovni pokal in udeležbe športnikov na uradno priznanih mednarodnih tekmovanjih. Udeležba na uradnih potrjenih tekmovanjih NPŠZ (državna prvenstva, ligaška, pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih. Občinske športno promocijske prireditve za podelitev priznanj so lahko predmet LPŠ na lokalnem nivoju, vendar ni nujno, da so predmet JR.
UDELEŽBA ŠPORTNIKOV NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH (MT):
Uspešni športniki posamezniki z odmevnimi športnimi dosežki promovirajo ime občine doma in v svetu. Z LPŠ lahko občina sofinancira njihovo udeležbo na mednarodnih tekmovanjih (MT).
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1383
MERILA ZA VREDNOTENJE DRUGIH ŠPORTNIH PRIREDITEV IN PROMOCIJE Z LPŠ/JR se določi skupni obseg sredstev za sofinanciranje športnih prireditev, skupno število sofinanciranih športnih prireditev in število športnih prireditev na izvajalca.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNE PRIREDITVE	MERILO ZA VREDNOTENJE:
športne prireditve lokalnega, občinskega, regionalnega, državnega pomena	materialni stroški/prireditev
PREGLEDNICA ŠT. 16	ŠPORTNE PRIREDITVE			
MNOŽIČNOST PRIREDITVE: število udeležencev	do 50	51 - 100	101 - 200	200 +
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/PRIREDITEV	20	40	60	80
Izhodišče vrednotenja športnih prireditev je MNOŽIČNOST oziroma število udeležencev, ki se korigira z naslednjimi korekcijskimi faktorji:
PREGLEDNICA ŠT. 17	KOREKCIJA: PRIREDITVE			
RAVEN ŠPORTNE PRIREDITVE	lokalno	občinsko	regionalno	državno
KOREKCIJSKI FAKTOR	0,250	0,500	0,750	1,000
USTREZNOST VSEBINE: osnovni namen	izvajalec ni ŠD	SD: netekmovalno	ŠD: tekmovalno	ŠD: uradno DP
KOREKCIJSKI FAKTOR	0,250	0,500	0,750	1,000
POMEN ZA LOKALNO OKOLJE; tradicija	0 - 5 let	6 - 10 let	11 - 15 let	16 let +
KOREKCIJSKI FAKTOR	0,250	0,500	0,750	1,000
MERILA ZA UDELEŽBO NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH (MT) Z LPŠ/JR se določi skupna višina sredstev za sofinanciranje udeležbe na MT, skupno število sofinanciranih projektov in število udeležencev MT na izvajalca.
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
UDELEŽBA NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH:	MERILO
udeležba športnikov posameznikov na MT	MS/udeležba
PREGLEDNICA ŠT. 18	UDELEŽBA NA MT				
udeležba športnikov na MT	MT (nižji rang)	SP, EP (pokal)	EP (prvenstvo)	SP (prvenstvo)	OI
TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC	50	100	200	400	800
JAVNO OBVEŠČANJE
Javno obveščanje v športu predstavlja produkcijo in predvajanje oddaj s pretežno športno vsebino. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA VREDNOTENJE JAVNEGA OBVEŠČANA S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
JAVNO OBVEŠČANJE V ŠPORTU:	MERILO ZA VREDNOTENJE:
objava športnih vsebin v medijih	materialni stroški/medij
PREGLEDNICA ŠT. 19	JAVNO OBVEŠČANJE V ŠPORTU		
DOSEG MEDIJA	lokalno	regionalno	državno
TOČKE MS/IZVAJALEC:	5	10	20
POGOSTOST POJAVLJANJA	mesečno	tedensko	dnevno
TOČKE MS/IZVAJALEC:	5	10	20
DOSTOPNOST VSEBINE	časopis	internet	TV, radio
TOČKE MS/IZVAJALEC:	5	10	20
ŠPORTNA DEDIŠČINA
Športna dediščina oziroma muzejska dejavnost predstavlja zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje premične dediščine slovenskega športa.
V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNE DEDIŠČINE
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1384
S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
ŠPORTNA DEDIŠČINA OZ. MUZEJSKA DEJAVNOST:	MERILO ZA VREDNOTENJE:
zbiranje, varovanje, dokumentiranje športne dediščine	materialni stroški/projekt
PREGLEDNICA ŠT. 20	ŠPORTNA DEDIŠČINA		
IZVEDLJIVOST PROJEKTA: enote zbranega gradiva	do 20	21 - 50	51 +
TOČKE MS/IZVAJALEC:	5	10	20
POMEN PROJEKTA	društveni	lokalni	nacionalni
TOČKE MS/IZVAJALEC:	5	10	20
IZVIRNOST PROJEKTA	že uporabljeni pristopi	inovativen pristop	izvirna ideja
TOČKE MS/IZVAJALEC:	5	10	20
DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA
V	družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja! Gre za skupni projekt MIZŠ, FŠO in lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost lahko pristopi k projektu, ki je izbran na nacionalni ravni, sicer pa družbena in okoljska odgovornost športa ni predmet sofinanciranja po lPš!
V	kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.
MERILA ZA VREDNOTENJE DRUŽBENE IN OKOLJSKE ODGOVORNOSTI ŠPORTA S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:
DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA:	MERILO ZA VREDNOTENJE:
projekt športnega obnašanja	materialni stroški/projekt
PREGLEDNICA ŠT. 21	DRUŽBENA ODGOVORNOST ŠPORTA		
IZVEDLJIVOST PROJEKTA: zajemanje populacije	omejen dostop: posamezniki	omejen krog populacije	širok krog populacije
TOČKE MS/IZVAJALEC:	5	10	20
POMEN PROJEKTA	društveni	lokalni	nacionalni
TOČKE MS/IZVAJALEC:	5	10	20
IZVIRNOST PROJEKTA	že uporabljeni pristopi	inovativen pristop	izvirna ideja
TOČKE MS/IZVAJALEC:	5	10	20
KONČNE DOLOČBE
Čistopis (izvleček) pogojev in meril za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje letnega programa športa se za programe in področja športa, ki so sofinancirani v danem koledarskem letu, zapiše kot prilogo LPŠ tega leta. Čistopis (izvleček) je (lahko) sestavni del razpisne dokumentacije (JR)!
Merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ se lahko spremenijo in/ali dopolnijo. Spremembe in dopolnitve se opredelijo z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.
Merila za izbor, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ se v času od dneva objave JR za sofinanciranje LPŠ do končne odločitve o višini sofinanciranja programov in področij športa ne smejo spreminjati.
USTAVNO SODIŠČE
683. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci
SKLEP
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Vukajča, Radenci, na seji 1. julija 2020
SKLENILO:
IZVRŠEVANJE ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IMENOVANJU ULIC, TRGOV IN NASELIJ V ZDRAVILIŠKEM KRAJU RADENCI (URADNO GLASILO SLOVENSKIH OBČIN, ŠT. 28/20) SE DO KONČNE ODLOČITVE USTAVNEGA SODIŠČA ZADRŽI.
OBRAZLOŽITEV
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1385
A.
1.	Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselji v zdraviliškem kraju Radenci (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje kršitev 3. in 16. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08 - v nadaljevanju ZDOIONUS) in tretjega odstavka 46. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18- v nadaljevanju ZLS). Kršitev 3. in 16. člena ZDOIONUS pobudnik utemeljuje z navedbo, da je prehodno posvetovanje, ki ga je v skladu z ZDOlONUS treba opraviti pred preimenovanjem ulice, potekalo glede predloga preimenovanja Titove ceste v Cesto dr. Anteja š arit a, ne pa o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije. Predhodnega posvetovanja o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije, ki je bilo nato 28. 5. 2020 sprejeto z izpodbijanim Odlokom, naj torej ne bi bilo. Kršitev tretjega odstavka 46. člena ZLS pa pobudnik utemeljuje s trditvijo, da je župan Občine Radenci, kljub vedenju, da bo vložena pobuda za razpis referenduma (že 25. 5. 2020 naj bi prejel peticijo proti preimenovanju ulice) , Odlok 29. 5. 2020 objavil v Uradnem glasilu slovenskih občin (Lex-Localis) . Odlok naj bi začel veljati 13. 6. 2020.
2.	Pobudnik hkrati s pobudo predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka. Predlog za zadržanje izvrševanja utemeljuje z zatrjevanjem, da bo izvršitev Odloka pomenila nastanek obveznosti zamenjave hišnih številk in osebnih dokumentov. Z uveljavitvijo Odloka naj bi bile zamenjane tudi napisne table, kar naj bi še povečalo nezadovoljstvo stanovalcev ulice, ki bi se lahko odrazilo tudi v javnih protestih.
3.	Občina Radenci v odgovoru na predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega Odloka navaja, da je 5. 6. 2020 prejela pobudo za razpis referenduma proti preimenovanju Titove ceste v Radencih s 127 podpisi. Zaradi prejete pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma je župan v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZLS zadržal izvrševanje Odloka. Občina pojasnjuje, da peticija s podpisi zoper preimenovanje ulice, na katero se sklicuje pobudnik in ki naj bi jo župan prejel 25. 5. 2020, ni pravno formalno zavezujoča, saj je bila prejeta pred sprejetjem Odloka. Glede na to, da je bilo izvrševanje Odloka s sklepom št. 031-0001/2020-23 z dne 12. 6. 2020 zadržano, sklep pa je začel veljati takoj, ob izdaji, in velja do preklica, Občina meni, da niso (več) podani pogoji, da bi o zadržanju izvrševanja Odloka odločalo še Ustavno sodišče. Za to pa naj tudi ne bi bili podani razlogi, saj zaradi zadržanega izvrševanja Odloka do menjave napisnih tabel ni prišlo. Zatrjevanje javnih protestov, do katerih bil lahko prišlo zaradi menjave tabel, pa naj ne bi bil razlog za zadržanje izvrševanja Odloka.
B.
4.	Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 - uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 - v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa , če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje
protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo.
5.	Po presoji Ustavnega sodišča ni izkazano, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanega Odloka lahko povzročilo občutnejše škodljive posledice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da za zadevno ulico poimenovanje Titova cesta velja že vsaj od leta 1979. (Opomba: Tu kaže opozoriti na pomembni razliki med to zadevo in zadevo, o kateri je Ustavno sodišče odločlio z odločbo št. U-I-109/1O z dne 26. 9. 2011 (Uradni list RS, št. 78/11, in OdiUS XIX, 26). Drugače kot poimenovanje ulice "Titovacesta", uvedeno z Odlokom o določitvi in spremembi imen in potekovcest in ulic na območju MestneobčineLjubljana (Uradni list RS, št. 44/09,) za katerega 2. člen je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-109/10 ugotovilo, da je v neskladju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave, je bilo namreč poimenovanje Titova cesta v Radencih uvedeno (vsaj) že z Odlokom o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (Uradne objave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 28/79), torej še pred osamosvojitvijo Slovenije. Kot izhaja iz 18. točke obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča, je Ustavno sodišče pri presoji navedenega Odloka Mestne občine Ljubljana, ki je poimenovanje Titova cesta ponovno uvedel v letu 2009, poseben pomen pripisalo tudi okoliščini, da v tistem primeru ni šlo za obstoječe poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve. Glede na to razlogi iz odločbe št. U-I-109/10 ne vplivajo na to zadevo. Predvsem pa v obravnavani zadevi osrednje vprašanje ni vprašanje ohranitve dosedanjega imena ulice, ampak pravna ustreznost postopka za preimenovanje ulice glede na izbrano novo ime ulice). Z njegovo izvršitvijo pa bi lahko nastale vsaj upoštevne, nezanemarljive posledice, če bi bila naknadno ugotovljena njegova protiustavnost oziroma nezakonitost. V primeru kasnejše razveljavitveoziroma odprave Odloka bi namreč z njegovo izvršitvijo nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za Občino (plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno). (Opomba: Podobno sklep Ustavnega sodišča št. U-I-66/06 z dne 23. 3. 2006)
6.	Iz sklepa župana Občine Radenci o zadržanju izvrševanja izpodbijanega Odloka izhaja, da je bil sprejet na podlagi smiselne razlage tretjega odstavka 46. člena ZLS, ki ureja ravnanje župana v zvezi s pobudo volivcemza vložitev referenduma. Veljati naj bi začel takoj in naj bi veljal do preklica. Po podatkih, dostopnih Ustavnemu sodišču, ta sklep v Uradnem glasilu slovenskih občin, v katerem je objavljen izpodbijani Odlok, ni bil objavljen. Da bi se pobudnik (ali drugi stanovalci ulice oziroma volivci) lahko na kakšen drugačen (ustrezen) način seznanili z navedenim sklepom, Občina ne navaja. Glede na to, da je bil navedeni sklep sprejet v drugačnih vsebinskih in časovnih okvirih, kot pa opredeljujejo odločitev o zadržanju izvrševanja predpisa v postopku pred Ustavnim sodiščem, ter upoštevaje, da ta sklep ni bil objavljen oziroma da ni izkazano, da bi se njegovi naslovniki lahko na ustrezen način z njim seznanili, Ustavno sodišče ocenjuje, da razlogi, ki bi preprečevali odločitev Ustavnega sodišča o predlogu pobudnika za zadržanje izvrševanja izpodbijanega Odloka, niso podani.
7.	Ker so po presoji Ustavnega sodišča posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanega Odloka, hujše od
Št. 37/10.7.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1386
posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijanega Odloka, je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje Odloka do končne odločitve.
C.
8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jaklič in Šorli.
Številka: U-I-228/20-8 Datum: 1. 7. 2020
Republika Slovenija, Ustavno sodišče dr. Rajko Knez, predsednik zanj
dr. Mate Acetto, podpredsednik
OBČINA HOČE-SLIVNICA	Stran
670.	Odlok o IV. rebalansu proračuna 1411 Občine Hoče-Slivnica za leto 2020
671.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1359 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče - Slivnica -Spremembe in dopolnitve 6
672.	Odlok o Občinskem podrobnem 1363 prostorskem načrtu za del območja HO
03/3 v k.o. Spodnjih Hočah
673.	Sklep o ustanovitvi statusa grajenega 1369 javnega dobra
674.	Poziv k predhodnemu posvetovanju o 1369 ustreznosti predlaganega imena nove
ulice na območju naselja Rogoza
OBČINA LJUTOMER	Stran
675.	Sklep št. 128 o določitvi cene nakupa 1369 spominske napisne table na prostoru za raztros pepela na pokopališču v Ljutomeru
676.	Odlok o spremembi Odloka o pogrebni 1370 in pokopališki dejavnosti v Občini Ljutomer
677.
OBČINA MOZIRJE
Pravilnik o tržnem redu
Stran 1370
OBČINA PESNICA
678.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Pesnica za leto 2020 (rebalans 2)
679.	Sklep o potrditvi Sprememb in dopolnitev Strokovnih podlag za del naselja Jakobski Dol
Stran 1371
1372
OBČINA RADENCI
680. Sklep o odpravi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Zdraviliškem kraju Radenci, št. 031-0001/2020-16, z dne 28.5.2020
Stran 1373
OBČINA ZIRI
681.	Odlok o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žiri
682.	Pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje letnega programa športa v Občini Žiri
Stran 1374
1374
USTAVNO SODISČE
682. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci
1384