Za mir. Mirovno vprašanje je zopet na dnevnem recSu. | NaS zunanji minister in nemški državni kancelar | sta javno razglasila, da so osrednje države šo vedno za mir pod pogojem, ki bi naj bil za vse strani časten in spFajemljiv, Gotovo bi tega ne storila, ako bi ne imela upanja, da bo mirovna ponudba dobro vplivala i« nas pripeljala, če ne že do miru, vsaj korak bližje do miru. Naša prva mirovna ponudba ni imela istoga vspeha, kakor smo ga želeli. NajveŽ nam j'e takrat škodovala Amerika, ki je nenadoma prihitela s svojim mirovnim predlogom, kateri pa je bil ofiividno ugoden samo za naše sovražnike. Ti so tudi umeli ameriški predlog in so našo ponudbo, zavedajo6 se, da stoii Amerika ob njihovi strani, neprijazao odklonili. Sedaj je položaj drugaCen. Amerita je stopila odkrito na stran naših sovražnikov in njena bojaztii, da bi se ne smela udeležiti mirovnih pogajanj, pri katerih upa poceni uresnifiiti n«kater§ svoj« želje, j« odpravljena. Nih&e namreČ ne verjame, da se bo Am«rika z veliko navdušenostjo vrgla v vojsko, ampak splošno je mnenje, da je predvs«m za to stopila t vojsko, da bo lahko pri mirovnih pogajanjih zrav«n, na katerih se bo popravljala »vropska, da calo STetorna karta. Druge znamenje, da hodi miroTni angei z oljkino vejico po svetu, je novica, ki prihaja iz zanesIjivih in dobro pouftenih krogov, da so tudi st, Oče začeli posredovati za mir. Sv. 06« niso zamudili nobene prilika, ne da bi priporočali narodom in rla- darjem, naj se v duhu pravičnosti in strpljivosti pobotajo in ustavijo strašno morijo. Toda s posredovanjem niso pričeli, ker so po svojih poslanikih bili pouSeni, da &• ni pravoga razpoloženja za mir. Ako torej sedaj za&nejo posredovati, nam je to dokaz, da Še med celo vojsko dosedaj razpoloženje za mir ni bilo tako veliko, kakor trenotno. Po naSem mnenju vplivata dra razloga ugoi na mirovno razpoloženje, namred ruska revolucija in poraanjkanj« živil tudi v četverosporazumovih deže lah. Ni nam treba vsem pisanim novicam, kl prihp jajo preko Kodanja in Stokholma tudi v naše liste u razoranih ruskih razmerah, o neubogljivosti ruskih vo.jfikov, o nasprotujočih si revolucijskih straiikah i1d. verjeti. Toda to je gotovo, da tako veliko prevrat, kakor se je zgodil na Ruskem, ne ostane brez utisa na celo vojaško, politično in gospodarsko življenje. Ko so uporniki prevrgli carski prestol, se je zaziba la in stresla vsa ruska zemlja.. Oni rusrki krogi, ki so povzrofiili prevrat, in oni, ki ga n«> odobravajo, bi brezdvomno in kljub vsem nasprotriim zatrjevanjem, ki so samo pesek v oči zaveznikom, rajši imeli mir, kakor vojsko, da lahko v svojem smislu uredijo notranje ruske razmere. Za to naše upanje In strah sovražnikov, da je Rusija sedaj godna za posebej mir z nami, ni brez povoda. Brezdvomno se od naše strani preko nepristranskih držav vse stori, da bi želja po miru tudi v Rusiji vsak dan mogočneje naraš6ala. Seveda tudi sovražniki n« bodo nobenega vpliva in nobene grožnj« opustili, da bi Rusijo odrrnili od prezgodnjega miru, Njih vpliv obstoji v denarju, njihove grožnje se nanašajo na azijske ruske pokrajine in sosedno trgovsko od Rusov odvisno ozemlje, kjer jih lahko Japonci in preko Kitajske tudi Amerikanci izrinejo. Toda ako s« naše države seclaj s posebnim povdarkom zavzemajo za mir in ako tudi sv. Oče stopajo na plan, nam j« to dokaz, da sovražnik sam ne zaupa brezpogojno svojim vplivom in grožnjam napram Rusiji. Ugodno na mirovno razpoložtnjt vpliva nadallje pomanjkanje živil tudi v 6etv«rosporazumovih deželah. Ker jim je bil do zadnj«ga dovoz odprt, gotovo ni tako iesno kakor pri nas, toda obilno tudi ne more biti, ker je bila lani po celtm svetu slaba letina in ker postaja dovoz vsled podmorskih čolnov od meseca do meseca bolj pifiel. Zraven postaja tudi prevoz premoga in dovoz za rojno gradivo z ozirom na podmorski boj redkeji. Naša naloga je, da spremljamo sedanja prizadevanja za mir s prošnjami do Boga, naj že vendar enkrat odvrne od nas strašno šibo, s katero nae; daj tepe.