Leto LXXV., it. 117 Ijrtll—i petek 12. nuja 1941-XX Gena 40
r L'KLDNlsrvo £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLNXJEVA ULICA 3 —» TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije ta inozemstva trna Računi pri postno čekovnem zavodu:
UNIOVE PUBBMCITA ITAI>IA>TA S. A., MILANO
Ljubljana Štev. 10-351
— Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6.— Br, za Inozemstvo 15.20 Lir
CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITAJLIANA S. A~, MILANO.
Nuovi successi nelle acque
am sricane
Tre piroscafi avvemri a cootplessive 29.000 tonneHate affondati da due semmergibiti — Un mercantile datmeg-
giato nel Mediterraneo ori en tale
H f «• "<rnlp d»-I!e Forw Arrm-
te roumnlca In data di 21 ma^gio il se-guente boli* ttino di sruerra n. 719:
Veli-.* :i «:• li*A «m> hanno *»vo!to iatensa attivita in Afrtra *ettentTfon:d*» e su Mr.I-ta, Spitfir*- e »tato abbattuto in c«>m-
battimento.
»i Mediterran^o ori« ntale nestii veli-voli h ripi-tutamcnte r«rfpit,» con bom-
be e eravemente ri.inn^giato nn m»rcan-tile di m« di.i tonu« I! - .._<►.
In Attnnrieo o pe ran d o nel pre**i dop.e ci*u-    anifrioanf,    i    no* tri sommergibdi
h inno ron«cz-uito numi suece^si. Tno di « •*<■*! al f oenando d"I capi t a no di oorvetta f :r/<< (.r.^i \tl affondato una p*troliera ' '-'''<• t "»i.'., navigant* a pieno carico «'d mi i»irr»*f::to da 10 mila tonn.. un altro irvlaf« ila! f.-nontr di va^CPilo Marco jr, colato a p-ico un piro«*cafo di 7 milJa loiin.
Novi csspefei v ameriških
vodah
Dve ppfftnortiici sta potopili tri sovražne ladje s skupno 29.0OO tonami —■ Na vzhodnem Sredozemskem morju je bil
en tovorni parnik poškodovan
Glavni   stan   italijanskih   Oboroženih *11
Je   objavil maju   naslednje   ~ 1 i), vojno
poroeilo:
Izvid niška in bombniška letala so razvijala veliko delavnost v severni Afriki iu nad Malto. V bojih je bilo sestreljeno eno angleško ktalo tipa Spitfire.
V vz!iminem Sredozemlju so naša letala ponovno zadela z bombami in te-tkn poškodovala neko sred n je veliko trgovsko ladjo.
V bližini ameriške obale na Atlantiku so na-e podmornice dosegle nove nspehe. Podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Enza Grossija Je potopila 12.01)0-
tonsko petrolejsko ladjo, ki je bila polna tovora, in neki 10.000 tonski pamik. Dm-ga podmornica pod poveljstvom poročnika Invjnega broda Marca Revedin* je potopila 7000 tonski parnik.
Novi tajski poslanik pri Vladarju
Rim. 22. maja. s. Včeraj ob 11.30 je Nj. Vel. Kralj in Cesar sprejel v avdijenei izrednega diplomatskega zastopnika Tajske pri Kvirinalu Eksc. Phra Vahida Nu-karo. ki mu je izročil sveja akreditivna pisma.
Predlogi državnega tožilca
v ankarskem procesu
Carigrad, 22. maja. 9. Včeraj 9e je nadaljevala  raifnata  preti atentatorjem na
ncnirkcca poslanika Papena Državni tožilec AItay   je  zahteva!   za  obtoženca Ab-
durahmnna 7 let prisilnega dela in izffon iz države, n Kcrnilova in Pavlova pa po 20 let prisilnega dehi. Sodislc ie prekanilo razpravo in jo odgodilo do 3. junija.
Crippsovi izgovori in opravičila
Brezplodna razprava o drugi fronti v angleški spodnji zbornici — Prednost Rusiji glede vojnih dobav
Rim. 22. mnja. K polem Id a n £lcsa.Šk e£a kova o perečem problemu druge fronte je včeraj v znatni meri prispevala tudi spodnja zbornica, v kateri se je o tem razvila precej burna debata. Pričel jo je laburist Sh'nvve!!. ki je omenil potrebo drjge fronte in je od vlade naravnost zahteval zagotovilo, da bo Anglija napadla. Dober namen laburista, se je, kakor je bilo pr'čakovati. kmalu sprevreči v klasičen angle^i vojni načrt s pomočjo tujih oboroženih sil Spričo poraza na Kerču je pos'ancc iziavi!. da je možno, da bo Rusija premagana in poledica teiia bi bila. da bi bil angleški imperij ogrožen. Debata se je nadaljevala z govori drutrh poslancev, ki so s svojimi izvajanji razgalili bolj ali mani elegantno, da tako imenovane dmcfe fronte z angleške strani ni mogoče ustvariti.
Zj : -'! Cripps. ki je predvsem
poudaril, da so člani vojne vlade ne zavedajo resno-ti sedanjega položaja. Omenil je težave v zvezi z naglim premeščanjem čet in letalskih sil na ogromne daljave ter doslovno dejal:
Nas >o.ra/irki ima:o v tem rn^lcdu veliko prednost pred nami. Nemci m Italijani razpolagajo v Evropi s prometnimi zvezami in lahko naglo transportiralo svoje sile iz enc*a kraja v drugi, medtem kr> moramo mi kn /iti vedno le po obodu. Japonci začasno kontrolirajo Pacifik in njih prednost so notranje pomorske zveze. To jim je omogočilo naglo osredotočenje si1 povsod tam. kjer so nameravali napast-", n skrajno te/ko je bilo uhovnemu povcljni-štvu zave/n-kih sil uganiti, na kateri točki se bo napad pričel, ter tam naglo zbrati svr je sile.
Cripps je nnto poudaril, da porazi na bo-ji:č:h n;<o vedno rezultat malomarnosti in nesposobnosti. To je odvisno lahko od dej-
siva. da ;c so\-ra/nik na določenem kraju močne;*-, pa ie treba vendar sprejeti borbo. <ia se w\Tn/no prodiranje vsaj zavleče. Glede zahteve no prči-k.:vi o dogodkih v Singa-pUTu je C-:^p> izjavil, da bi bila taka preiskava koristna za učinkovito nadaljevan:e vejne. Omenil je Avstralijo :n 'e priznnl. da je to področje glede na prtek voja>kjh operacij p^c-lo v sfero ameriške pomoč!. Obratu val je r..ito noreči problem proizvodnje in poudaril, da ni to'ik-na, kolikr^-na bi moral b:ti če naj se krijejo petrebe na vseh bo;.^č:h. Vojna vlada se je odločba, da gre prednost na:im zaveznikom Rusom glede ddh '  '    :ria1a. Prišli smo
do prtprrč:in.;a. da ru*ka voj-ka vc/c večji del ne- - 'n vdđc <rc' ncaAcgt letal-
stva. Stafford Crrpf« je zaključil svoj govor s trditvijo, da nobena cena ni nrev.S'ka za nadaljevanje tega hrabrega ruskega od-pcTa.
Angleške zadrege
Stoekbo!m. 22. maja. d. Na včerajšnji teji angleške  spodiije  zbornice je biiQ
Churchillov emu namestniku Attleeju zastavljeno neprijetno vprašanje, kdaj bo Churchill podal nedavno napovedano osebno poročilo o bitki v Birmi, ki se je kakor ra vseh dosedanjih vojnih prizoriščih na Daljnem vzhoiu končala s popolnim porazom britanskih sil in njihovih zaveznikov. Attlee je na to vprašanje odgovoril samo, da ne more povedati točnega roka, kdaj bo podano to poročilo, in je pripomnil, da soveda ne more biti dvoma, da so v London dospela poročila o poteku borbe v Birmi, da pa je za sedaj bolj oportuno, če se začasno obdrže v tajnosti . Ob tej priliki je zopet ponovil staro frazo, s katero vlada odpravlja neljuba vprašanja o drugi fronti, češ. da je teza britanske vlade ta. da je nemogoče imeti dovolj vojaških sil na razpolago : na vsakem vogalu britanskega imperija in da bi bilo nespametno zbrati vse britanske sile na enem samem mestu \ dokler ni jasno, za čem streme japonski načrti. Nato je Attlee zopet poiskal nekaj tolažilnih besed za zapuščeno Avstralijo in je znova obljubil, da bo Avstralija »v bodoče« prejemala naraščajočo podporo Zedinjenih držav, kar s«veda ne pomeni, kakor da je Anglija postala brezbrižna za usodo Avstralije. Nasprotno, — je zatrjeval Attlee, — je Anglija pripravljena tvegati vsak rizi ko. ki bi bil potreben, da odvrne od Avstralije pretečo nevarnost.
KaHay prevzel ie zunanje ministrstvo
Budimpešta, 22. maja. s. Ministrski predsednik Kallav je govoril na sestanku izvršnega odbora vladne stranke in izjavil, da g-a je regent imenoval za zunanjega ministra.
Sovjetski napadi
na turške ladje
Carigrad. 22. maja. s. Sovjetska podmornica je predvčerajšnjim v turških teritorialnih vodah potopila turSko 280 tonsko motorno jadrnico »Dogantev«. Napadla jo je severno od Inagore. Malo pozneje je obstreljevala še drugo 80 tonsko jadrnico, ki je bila pri tem hudo poškodovana. Napada sta izzvala največje ogorčenje v mornariških krogih, ki opozarjajo, da je neka sovjetska podmornica že pred meseci torpedirala dva parnika in da je neki drugi parnik skrivnostno izginil ter ga je najbrže doletela ista usoda. >Dogantev« je bil zadet s torpedom in se je tako hitro potopil, da se je kapitan s posadko komaj ut^Gmil vreči v morje. Pozneje so ribiči rešili posadko.
Obnovite naročnino!
BITKA TANKOV SE NADALJUJE
V borbi pri Harkova ]e sovražnik izgubil nadaljnjih 63 tankov — Uspehi 9. poljske divizije — Sovjetski napadi tuđi ob Elmenskem
jezeru odbiti
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo:
Na področju pri Harkovu se bitka nadaljuje. Z močnimi tnrf.kov**kimi silami podprti napadi nasprotnika so s«' izjalovil z najhujšimi izgubami. 1'nieenih je bilo nadaljnjih  63  sovražnikovih  oklopnih voz.
I-etaJ*tvo je napadalo sovražnika na kopnrm z motnimi siktmi in velikim uspehom.
Tudi na bojišču jugovzhodno od Dmen-*k**c:a j»*zera so bili sovi ažni napadi odbiti z  izgultami za sovražnika.
9. poljska divizija je uničila na področju pri Harkovu 20. maja 107 sovražnikovih oklopnih voz. 91. protitankovski polk je sestrelil na vzhodu doslej 101 tank, prvi oddelek 12. protitankovskega polka pa 10*) tankov.
Sovražnikova letališča na Malti so bila bombardirana  podnevi  in ponoči.
Ob južni obali Anglije so lahka bojna letal hudo poškodovala* srednjeveliko trgovsko ladjo.
V času od 11. do 20. maja je angleško letalstvo izgubilo 151 letal, izmed katerih jih je bilo 36 sestreljenih nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem času smo v l>orbi proti Angliji izgubil 42 lastnih letal.
Preokret pri Harkovu
Berlin. 22. maja. s. O bitki na podroOju pri Harkovu izjavljajo pristojni krugi, da Sovjeti s svojo- veliko ofenzivo niso dosegli svojih namenov. Niso zrtsedli Harkova in ni jim niti uspelo povzro-Čiti zmede v nemškem vrhovnem povcljni>tvu. V zadnjih dneh je prišlo do popo-lne spremembe. Sam sovražnik je prisiljen priznati, da so Nemci prešli v napad. Naša defenzivna bitka je na tem. da se spremeni v ofenzivno uničevalno bitko, vendar pa tudi ta bitka m: ne pomeni pričetka velike nemške ofenzive.
979 sovjetskih tankov uničenih
Berlin, 22. maja. s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da se na področju okrog Harkova nadaljuje nemška in zavezniška obramba proti močnejšim sovjetskim silam, ki skuhajo neprestano napadati njih položaje. V borbe mečejo Sovjeti vedno nove sile. toda 20 maja je nemškim četam uspelo zadržati številne napade ter izvesti silne protinapade, s katerimi so bili doseženi čudoviti uspehi, številni tanki, ki naj bi bili v oporo pehoti, so bili uničeni s protitankovskim orožjem in z letalskimi bombam. Kljub močnemu sovjetskemu odporu je uspelo Nemcem z zmagovitimi protinapadi zavzeti nekaj ozemlja. Dne 20. maja so se ka.=;no zvečer vršile izredno hude boibe. v katerih so bile močne boljševiško oklopne sile v nekem gozdu premagane. V berlinskih krogih poudarjajo, da so Sov-
jeti od 12. maja dalje na tem odseku iz-cubili 501 tank. K tem izgubam je treba dodati 258 tankov, *ki so jih boljševika Izgubili na polotoku Kerču. Potemtakem so Sovjeti izgubili na južnem odseku bojišča skupno 759 tankov. Ta številka kaže. kako močno je novo nemško protitankovsko orožje. Prišteti pa je treba še nadaljnjih 220 tankov, ki jih je uničilo ali hudo poškodovalo nemško letalstvo.
Sovjetske letalske izgube
Berlin. 22. maja. s. Znani letalski kritik major Bel v je objavil članek o moči sovražnega letal.vtva. v katerem pravi med drugim, d« je sovjetsko letalstvo v zimskih bitkah utrpelo izredno hude izgube. Gotcvo je. da so bile njegove rezerve močno zmanj:ane. Sovjetske izgube so bile povprečno desetkrat večje od nemških.
Berlin, 22. maja. s. Po poročilih DNB je bilo letalstvo na južnem odseku vzhodne fronte zopet zelo aktivno. Uničenih je bilo mnogo sovražnih avtomobilov. Po dosedanjih podatkih so nemški lovci v hudih borbah sestrelili  16  sovjetskih letal.
S finskega bojišča
Helsinki, 22. maja. s. Nezadržen pritisk fins-kih in nemških čet v odseku pri Luu-
bija in v vzhodni Kareliji se je nadaljeval v zadnjih, 24 urah in je bilo bolj^evikerm odvzetih več nadaljnjih važn'h postojank. B&'ljšcviki so brez uspeha izvedli več protinapadov. Finsko topništvo in nemški strmo*-glavci so z največjim učinkom pr.dpi ra H delovanje nehote. Bolj južno v odseku Raka jervija je finsko topništvo obstreljevalo postojanke in zbirališča sovražnih čet. Na Karelski ožini je uničilo S ofenzivnih gnezd in 2 zaklonišči sovjetskih čet ter ovir.ilo tudi utrjevalna dela sovražnika. Pri Aunu^u so bili odbiti novi napadi sovjetskih oddelkov, ki jih je podpiralo topništvo.
Vojna na morju
Berlin. 22. maja. s. DNB je objavil, rta: je nemški bombnik na Atlantiku napadel angleško 8000-tonsko trgovinsko ladjo ter jo zažgal. Ladja je bila oborožena in ^e je uprla, vendar je bila zadeta in se je kmalu potopila.
Santiago, 22. maja. s. V nekem pristanišču Mehiškega zaliva so se izkrcali brodolomci z velikega severnoameriškega parnika, ki so ga tri osne podmornice več ur zasledovale ter nazadnje z dvema torpedoma potopile.
Napredek nemške vojne produkcije
Izjave ministra za municijo Speera — Maršal Gori&g
o borbi proti boljševizmu
Berlin, 22. maja. s. O priliki odlikovanja 137 industrijskih delavcev z vojnimi križci, sta govorila Speer in maršal Goring. Minister za orožje in strelivo Speer je mvxl drugim dejal, da vojaki na fronti z navdušenjem pozdravljajo novo orožje, ki so ga dobili v zadnjem času. Spomladanske vojne dobave so zaključene in dotekajo na fronto v ogromnih množinah. Nova važna faza se je pričela v programu oboroževanja. Nova perioda se pričenja in v prihodnjih tednih se bo proizvodnja orožja in streliva neprestano večala. Hitlerjeve številke niso bile samo dosežene, temveč presežene. Po zadnjih podatkih se je proizvodnja na vseh področjih povečala za 30 do 50 odstotkov', mestoma pa se je celo podvojila.
Maršal Goring je poveličeval preivsem strnjenost in solidarnost naroda. Med milijoni Nemcev, ki se najhuje bore na vseh frontah, je rekel maršal Goring, je mnogo ljudi, ki so bili privrženci komunistične ideje. Izgubili so upanje v domovino in so mislili, da se morajo predati fanatizmu komunistične ideje. Sami so lahko povsod ugotovili, kakšen je sovjetski paradiž, in so spremenili svoje mnenje. Govoreč o Sovjetski zvezi je rekel: »Človek se vpraša, kako so se mogli boljševiki    tako silno
oborožiti. Odgovor je lahek: Sovjetske množice se kakor živina delate, ne v p'f-menitem duhu ljubezni do domovine, na-i oda ali vlade, temveč samo zaradi tega, ker je v Sovjetski zvezd delavec samo suženj.
Ko je Hitler izvedel, da se boljševiki kar naprej preko mere oborožujejo, prekomerno kopičijo po 10, 20 in 30 tisoč tankov in prav toliko letal, je spoznal, da je hotela Moskva napasti in uničiti Nemčijo ter je boljševike prehitel z naglico. Sovjetska vojska je bila poražena s celo vrsto velikih zmag in naši vojaki so prodrli v sovražno ozemlje do 1500 km globoko. Prav v poletju s« je pripravljal nov hud udarec, pa se nam je zoperstavil nov sovražnik, zima. Vendar Rusom ni uspelo uničiti nemške armade in nemške divizije so zdaj pred Moskvo prav na istih položajih kakor v pretekli jeseni. Goring je omenil končno prehranjevalne težave in poudaril, da je bila narava s tremi izredno neugodnimi zimami naravnost Snačehovska. Slabo vreme, k; je Škodovalo žetvi in posevkom, je v pretekli zimi uničilo dober del jesenske setve. Vendar ni treba obupati. Treba je imeti vedno pred očmi še večje trpljenje vojakov, ki se bore na vzhodni fronti.
Japonci na indijskih tleh
Večji oddelek je zavzel vas Maibang v Asamu, nekaj kilometrov daleč od birmanske meje
Kim. 22. maja. d. šanghajski dopisnik lista »Lavoro Fascista« javlja, da je močen oddelek japonskega vojaštva prodrl pri mestu Asamu mejo med Birmo in Indijo ter zasedel malo indijsko naselje Maibang. ki leži dva km onkraj demarkacijske črte med Indijo in Birmo. Dopisnik je mnenja, da ima naselje Maibang gotovo strateško važnost glede na dejstvo, da leži v bližini najvažnejšega prelaza, po katerem je mogoče priti iz Birme v centralni del pokrajine.
Bombe
na kitajska mesta
Kanton, 22. maja. sl Po vesteh iz zanesljivih viro»v je japonsko ietabtvo silno bombardiralo več kitajskih mest. Japonski bombniki *> razdejali postojanke in prometne naprave v Jušianu, Kvangčinu in še več drugih mestih pokrajine Kjangsi ter železniško progo, ki jc speljana vzdolž Cekianga.
Težave pri prodiranju v Jttnan
Tokio. 22. maja. s. »Asahi« je objavil poročilo o prodiranju japoivskih čet odTungoa do Mitkijine. Po padcu Tungoa ?o Japonci takoj nadaljevali >v<;j pohod, da ne bi sovražnik utegnil 7avztti novih obrarnSnih postojank. Čeprav so Kitajci porušil' rno-stovc za seboj, se je prediranje nadaljevalo do reke Salvcn. Japonci so morali neprestano zapuščati avtomobile in odstranjevati ovire, ki so jih Kitajci postavili na cesti, medtem ko so iz gnezd ob robu ceste japonske čete stalno obstreljevali. Nekateri oficirji so izjavili dopisniku lista, da so morali vojaki vselej z ročnimi granatami uničiti najprej sovražne zasede. Prodiranje je še bolj oviralo vlažno podnebje. Deževje je spremenilo pokrajino v močvirje. Japonski oddelki, ki so prodrli 30 km severno od Lašia. so opazili, da skušajo umikajoči se Kitajci doseči birmsko-kitajsko mejo. Nekaj najboljših čet maršala C^ngkajška je bik* tedaj nenadno napadenih prav ko so korakale preko visečega mostu. Mnogo Ki-Ujcev je bio ubitih«      L^ _,_,, __
Vladna skupina v novem
japonskem parlamentu
Tokio, 22. maja. s. Narodni politični svet, ki je bil nedavno ustanovljen in je v njem 932 poslancev ter bo zastopal pa-triotične a?piracije vseh političnih skupin v parlamentu, je imel včeraj zjutraj prvo sejo. Svet je sprejel svoj program ter izjavil, da bo do kraja sodeloval z vlado.
Pomanjkanje ladij
in jekla v Ameriki
Buenos Aires, 22. maja. s. Pomanjkanje trgovinskega ladjevja je zdaj glavna skrb voditeljev Amerike. Bela hiša v posebnem komunikeju priznava, da je Ameriki že ob pričetku vojne 1. 1939. primanjkovalo trgovinskega ladjevja in da se je položaj i odtlej še znatno poslabšal. Ameriška vlada naglasa, da je ena izmed posledic pomanjkanja trgovinskega ladjevja ta. da vojaške oblasti ne morejo poskrbeti za nagli prevoz čet in materijala. Ameriška vlada si s skrajnimi napori prizadeva, da bi odpravila to pomanjkanje, toda zaradi osnih podmornic so vsi ukrepi brezuspešni. Osne podmornice potopijo toliko ladij, kolikor jih Amerika zdaj na novo gradi. Drug pereči problem je vprašanje jekla, katerega primanjkuje vedno bolj. Predsednik Roosevelt je na konferenci tiska izjavil, da bodo morali ladje graditi iz betona in pri tem uporabljati samo manjše množine jekla.
Poplave v
Buenos Aires, 22. maja. s. Iz Ria de Ja-neira poročajo o hudi nevihti v državi Rio Grande do Sul. V 30 krajih so ae utrgali oblaki in mnogo ljudi je moralo zapustiti svoja bivališča, železniški promet je bil na več krajih prekinjen.
Buenos Aires, 22. maja. s. Nalivi so v zadnjih treh dneh povzročili velike poplave v braziljski državi Rio Grande do Sul. Več rek je prestopilo bregove. Reka Ibirapuitan je deloma preplavila mesto Porto Alegre,
Poskcdovana petrolejska ladja v Gibraltarju
Tanger, 22. maja. s. V Gibraltar je dospela angleška petrolejska ladja z izredno hudimi poškodbami na klunu. Petrolejsko ladjo je na Sredozemskem morju napadla neka osna podmornica. Z ladje so izkrcali mnogo ranjencev.
Princesa Piemontska v Firenzah
Firenee, 22. maja. s. Včeraj zjutraj je prišla v Pirenze Pijemontska princesa, da si kot nadzornica FUečega križa, ogleda tukajšnjo bolnico Rdečega križa. V bolnici jo je sprejela vojvedinja. Irena. D*Aosta~ Princesa je izročila šestim prostovoljnim
bolničarkam vojni križec v zaJivalo za opravljeno deio in zaslužni križec za 25-letno službo neki 507etn; prostovoljni bol-ničaiki. Razdelila je tudi 100 diplom novim bolničarkam.
Kirurški kongres
Rim, 22. maja. s. Dne 24. maja bo otvorjen na Campidogliu državni kongres vojne kirurgije, za katerega vlada veliko zanimanje v znanstvenih krogih. Kongres bosta organizirala vojno ministrstvo m glavna   direkcija   za  vojaško zdravstvo.
Udeležili se ga bodo vsi kliničarji in kirurgi, ki so se javili v prvi svetovni, v abesinski ter španski vojni z operacijami v zvezi z vojnimi poškodbami. Zagotovljeno je sodelovanje največjih nemških kirurgov ter uradnih delegacij iz Bolgarije, Hrvatske,  Rumunije,  Španije in Albanije.
Finančni minister
obišče Budimpešto
Budimpešta, 22. maja. s. Prihodnji teden bo dospel v Budimpešto italijanski finančni minister grof Thaon di Revel, ki se bo mudil nekaj dni v madžarski prestolnici. V političnih in finančnih madžarskih krogih so z velikim zadovoljstvom sprejeli napovedani prihod Thaona di Re-vt*a v Budimpešto, ki bo ob tej priliki vrnil obisk madžarskega finančnega ministra Schnellerja v Italiji. Obisk bo nov zgovoren dokaz tesnega sodelovanja rjed Italijo in Madžarsko na gospodarskem i* finančnem področju. Grof Thaon di Revel bo v Budimpešti tudi predaval o vojnia, financah fašistične Italija, j
Prva obletnica rimskih pogodb
Uradna hrvatska agencija »Croatia« pri-obćuje brzojavke, ki jih je naslovil Poglavnik dr. Pavelić ob prv. obletnici 18. maja 1941 v Rimu podpisanih italijan-sko-hrvatskih državnih pogodb na Kralja in Cesarja, Vojvodo Airnone d' Aosta. Du-ceja in grofa Ciana. V brzojavki na Kralja n Cesarja prosi dr. Pavelić. naj blagovoli sprejeti ob obletnic: rim*k:h pogodb izraze najgloblje hvaležnosti za podporo, ki jo je izkazala Italija mladi Dr/av; Hrvatski V brzojavk., poslani Duceju »Prvemu pokrovitelju ustaške revoluc? in hrvatske neodvisnostic pravi Poglavnik med drugim, da se bor; ustaška Hrval ramo ob rami z vojaki fašistične revol je kot zaveznica Rimskega Imperija proti smrtnim sovražnikom Evrope in njene ci-vilizac je ter koraka v neomajni veri novi Evropi naproti. V brzojavki, poslani vojvodi d' Aosta, de?igniranemu hmM»> mu kralju, pravi dr. Pavelić: Ob prv- ob-letoic: dneva, ko je bilo Vase Ve: .:anstvo »o za hrvatskega kralja, hite mo-
je in misli mojega hrvatskega naroda v globoki udanosti in lojalnosti k Vašemu Kraljevskemu Veličanstvu. Ustaška Hrvatska kcraka trdne volje novemu življenju naproti, v katerem bo Zvorrmirjeva krona za žarel a v novem sijaju, o čemer naj bo  ves   hrvatski   narod   prepričan.•
Brzojavka, poslana grofu Cianu, označuje nmske pogodbe kot temelj hrvatsko-italijanskega zavezništva, odgovarjajoč prijateljstvu obeh narodov.
Hrvatski listi so posvetil: uvodnike pomenu rimskih pogodb, ki niso samo določile meje proti Italiji, temveč so položile j tudi temelje hrvat«k   neodvisnosti.  »Hr- j vatski  Narod«  naglasa  zlasti,  da Adria zdaj ne loči več. temveč veže m zbližuje. V skupnem cilju pomirjenja adrianskega . prostora, ra tradiciji starih duhovn h in ( kulturnih stikov, so ustvarile rimske pogodbe zvezo med   imperijalno Fašistično Italijo  in  obn-vijo^~   "' --v* v:«fno Državo Hrvatsko.
Seja mestnega sveta ljubljanskega
za Lfobljano zaslužnih pokojnikov — Tekoče zadeve
Delovanje namestitvenega
urada
~U 1« marca do 30* aprila je preskrbe! zaposlitev
$•406 delavcem
Ljubljana, 22. maja. Pod i : - vom komendatorja Gior-
gia. Gattia se je dne 20. maja sestal v prostorih Borze dela novi pokrajinski odbor za namestitev, ki je bil imenovan na podlagi 7. člena Komisarjeve odredbe št. 74 z dne 21. aprila 1942.
Po pozdravu zastopnika stranke cav. Alesania in drugih članov, ki zastopajo razne ustanove in sindikalna združenja pokrajine, je sledilo poročilo o delovanju pokrajinske era urada za namestlev v prvih mesecih tega leta.
Po poročilu eksperta Petronia sledi med
drugim, da je bilo vpisanih od 1. marca do 30. aprila t. 1. 7.853 ljudi in da je bilo nakazano delo 5.406 delavcem. Izbrisanih je bilo 2 763 delojemalcev, ki jih ni bilo mogoče izslediti. Ob koncu aprila je bilo 4.7S3 brezposelnih, in sicer 3.301 moški in
1.482 žensk, pripadajočih 23 delovnim kategorijam.
S pričetkom javnih del. katera nameravajo pristojni činitelji Izvesti v celoti in pospešeno, je bila brezposelnost delavstva v pokrajini v prvih tednih maja znatno zmanjšana. Iz prej omenjenega poročila izhaja tudi, da nekateri delodajalci niso še doumeli socialne gospodarske in politične važnosti nameščanja in obveznosti za najemanje delojemalcev edino le preko namestitvenega urada, in to pod kazensko sankcijo.
Na razne razlage majorja Petronia so odgovorili korporativni nadzornik inž. Ma-
sera, dr. Marchesoni, dr. Alesani, inž. Baraga, ravnatelj Vončina in g. Langiis. Predsednik je predlagal, naj se Eksc. Visokemu Komisarju predlože v proučitev nekatera vprašanja, ki so nastala v sedanjem izrednem položaju.
ureditev
Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda
Z odredbo bana bivše dravske banovine z dne 5. oktobra 1940 je bil ustanovljen Banovinski prehran jeva In: zavod. Glede na to. da je bil ta zavod, dasi samostojna pravna oseba, banovinska ustanova, za katere obveznost: je jamčila banovina in se morata zaradi razdelitve ozemlja banovine opraviti njegova likvidacija m finančna ureditev s sporazumi med državami, ki ?o prevzele to ozemlje, in ker se aktiva :n pasiva zavoda niso sorazmerno porazdelila na ozemlja, prevzeta po raznih državah, zavod sam pa z aktivi, ki so ostala v Ljubljanski pokraiini ne more zadostiti svojim obveznostim osredotočenim pretežno na glavno mesto, in je torej potrebno, da se leči poslovanje, nastalo pred tertorialno razdelitvijo, od novega poslovanja Pokrajinskega Drehranjevalnega za-voda kot ustanove Visokesa komisariata, #e Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o finančni ureditvi Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, ki je objavljena v »S'užbenem listuc 20. t. m. ^n je na dan objave stopila v veljavo.
Pokrajinski prehranjevalni zavod (prej Banovinski prehranjevalni zavod) poskrbi za finančno ločitev poslovanja pred razdelitvijo bivše dravske banovine od poznejšega poslovanja, ko je bil podrejen kr. dv. komisar jatu in nato Visokemu ko-misarijatu za Ljubljansko pokrajino. Za računovodstvo se opravi ločitev začasno po stanju dne 30. aprila 1941. in se inventarji, blago in terjatve, ki so bile ugotovljeni, da so obotojaL na ta dan, dodelijo
obremenilno Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Do nove odredbe se dovoljuje v korist Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda in njegovih morebitnih porokov moratorij na vse obveznosti Banovin-skega prehranjevalnega zavoda iz zadolžitev, sklenjenih pred 1. majem 1941. Vsote, ki so bile od 1. maja 1941 morda plačane na take zadolžitve, se morajo na zahtevo vrniti.
Skladno z novim finančnim položajem, ki nastane z gornjim predpisom, sme Visoki komisar z odlokom odrediti na predlog Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda plačilo dolgov za obveznosti, sklenjene r>red 1. majem 1941.. nasproti ustanovam ali zasebnikom, ki imajo svoj sedež oziroma prebivališče v Italiji, kamor spadajo tudi ozemlja, priključena s kraljevim ukazom z dne 3. maja 1941-XIX in z dne 18. maja 1941-XIX. Ločtev in novo finančno ureditev Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda izvede izredni komisar, ki ga imenuje Visoki komisar in ki ima vse pravice po določbah zakona in praviL Imenovanje izrednega komisarja
Glede na gornjo naredbo je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odločil, da se za izrednega komisarja imenuje fašist dr. Karel Scala z nalogo, da izvede finančno ločitev glede poslovanja Bano-v-nskega prehranjevalnega zavoda pred 30. aprilom 1941. in novo finančno ureditev po gornji naredbi ter preosnovo zavoda, kakor tudi da predloži nov statut in pravilnik.
dan pred sodnikom poedincetn
Zaradi kesanja storilcev mu je uspelo v dveb pri* merih doseči poravnavo, v tretjem pa izreči blago
kazen
Ljubljana. 22. maja I Trikrat že ga je šolnik poedmec klical pred svojo sodniško mizo. Do včeraj je še j vsakokrat opravičeno izostal. Včeraj pa se je le javj m stara ženica, ki je kot oško-dovanka podala kazenski predlog proti njemu, se je očitno oddahnila v upanju, da bo enkrat konec potov po sodniji. Njej prav za prav niti ni bilo mnogo na tem, da sodeče kaznuje obtoženca, ki mu je zaupala 2e pred meseci večjo vosto denarja, da Ji nabavi mast. Želela je le, da ji denar vrne, ker ji masti ni dobavil.
V tem smislu je bila takoj pripravljena za sklenitev poravnave, če se obtoženec zaveže v določenem roku povrniti j: škodo. Obtoženec prejema denarja ni tajil in ker je bil tudi on naklonjen taki poravnavi, je sodnik začel diktirati zapisnikarju njeno besedilo. S tako rešitvijo je bil končno zadovoljen tudi državni tožilec in tako je bila z uvidevnostjo vseh rešena obtožnica proti človeku, ki doslej še ni bil kaznovan in ki je morda tokrat res prešel na zatožno klop bolj po naključju kot po zasluzenju.
jDvc ženski je hotel poravnati,
pa jo je skupil sam
Železničar Štefan je bil ne .lavno zaališan kot priča v neki pravdi med dvema ženskama. Ker mu je Usta, ki ga je predlagala za pričo natvez:la, da se bodo poravnali in ae je tudi njemu zdelo najprimernejše, da se zadeva tako konča, je pred sodnikom pričal tako, kakor ga je prosilka nagovorila. Mož pa se je kmalu skesal in pri naslednjem zaslišanju je izpovedal po resnici.
Državni tožilec ga je zato klical na odgovornost v smislu §§ 146 in 147. Prel sodnikom je svoje dejanje zelo obžaloval. Sodnik mu je toplo položil na srce, naj raje drugič ne rešuje več ljudi tako, da potem sam sebe spravi v Škodo. Za pričo mora iti vsak državljan, če ga kdo predlaga, ali pa ne. Kakršna koli pogajanja, ali bo šel kdo za pričo ali ne. so nedopustna in prepovedana. Pričevanje je dolžnost.
Kdor pa priča, mora ne oziraje se ne na
levo ne na desno izpovedati po resnici. Obtožen če v a sreča je, da se je kmalu skesal svojega greha, sicer bi mogel njegov delikt imeti neprijetne   posledice tudi v njegovi
službi.
Štefan je bil obsojen na 5 mesecev zapora
pogojno za dve leti.
Zaupano mu žimo si je pridržal
Neka stranka je naročila pri nekem obrtniku dve novi zimnici. Dala mu je obenem na ra-zopla-go svojo staro Žimo. Kasneje se je ugotovilo, da je obrtnik del te žime obdržal zase in jo kasneje, ali prodal ali pa mu jo je vzel njegov nekdanji poslovodja. Za zadevo je zvedela stranka, ki je zimo izročila in vložila je tožbo proti nepoštenemu obrtniku. Seveda, se je ta branil in valil krivdo na svojega poslovodjo, češ da je ta to storil brez njegove vednosti. Vloženih je bilo več civilnih in kazenskih tožb in na pomoč je bil poklican tudi izvedenec, ki je pregledal žimo v vseh žtm-nicah.
Včeraj bi morala biti razprava proti obrtniku in poslovodji. Na sodnikovo posredovanje pa je bila po daljših pogajanjih, kdo bo plačal odškodnino in nosil stroške, sklenjena poravnava. Obe stranki sta ae obvezali na plačilo polovice zneska odškodnine in stroškov. Obenem sta umaknili tu-51 vse druge civilne in kazenske tožbe. Take dalekosežne poravnave so pred kazenskim sodnikom pač redek in izjemen primer, aaj so v smislu kazenskega zakona motne le pri zelo omejenem številu kaznivih dejanj. Zakon sam sicer tega nikjer izrecno ne dopušča, državni tožilec pa ima vendarle možnost, da odstopi od preganjanja.
Železen droMi na Švedskem
Prvič po svetovni vojni 1914-1918 je prišel na švedskem zopet v obtok drobiž trn železa. Drobiž je po zunanjosti zelo shčen bakrenemu. (Aglt)
Ljubljana, 22. maja.
Včeraj popoldne ob 17.30 se je pričela seja mestnega sveta ljubljanskega, ki jo je otvor-1 župan dr. Adlešič z naznanili predsedstva. Župan je preči tal svoje poročilo: Visoki mestni svet! Od zadnje seje mestnega sveta žaluje Ljubljana za mnogimi znanimi in neznanimi in tudi za na-slednj mi. Dne 18. marca je umrl Karel V»dmar. meseni sluga v pok., k. je bil v mestni službi od leta 1903. do 1934. ter ie bil ves čas zelo vesten uslužbenec pri mestni blagajni.
29. marca je umrl Ivan Perme, ki je bil vzgleden član ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Od februarja 1880. do svojega zadnjega diha ter tako najstarejša ljubljanski prostovoljni gasilec. Za njegovo požrtvovalno vnemo za gasilstvo ga je mestni svet ljubljanski odlikoval z imenovanjem za ljubljanskega meščana.
12. aprila je umrl Anton Sušteršič, vpo-kojeni blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske, kjer je vestno služboval skoraj 40 let Kot fotograf in lastnik tvrdk M. iičar :n »Em*e« je izdal brez števila razglednic, ki so svet seznanjale z lepotami Ljubljane in naše domovine.
14. aprila je umrl polkovnik Ljubomir Jovanovič. bivši poveljnik domačega polka in komandant ljubljanskega vojnega okrožja. Sodeloval je v raznh organizacijah ter si  pridobil splošno spoštovanje.
25 aprila je v Pregradi na svojem domu umrla operna pevka Vilma Tbierrv-jeva. ki je bila na ljubljanski open od 1919. do 1935. odlična umetnica tez si je pridobila velike zasluge za ugled naše glasbene umetnosti.
26. aprla je umrl prof. Ernest Tomec, ki je s svojim velikim strokovnim znanjem in dobroto vzgajal dijaštvo klasične g m-nazije. pridobil si je pa velike zasluge za vso slovensko katoliško mladino, še posebno je pa Katoliška akcija izgubila svojega ideologa in preizkušenega vodnika.
16. maja je umrl leta 1859 rojeni vrtnarski pomočnik Ivan Sever, ki je bil član prostovoljnega gasilnega društva od leta 1894 do svoje smrti ter ga je mestni svet zato 1. 1930. odlikoval z ljubljanskim meščanstvom.
Vsem za  Ljubljano zaslužnim slava!
Zapisnik zadnje seje je bil odobren, na kar je poročal za f-nančni odbor dr. Až-man. Odobren je bil računski zaključek kreditnega društva  Mestne hranilnice za
leto 1941. Sprejet je bil predlog za kredit za izvedbo uredbe o oddajanju sprejemnih radioaparatov v višini 114.300 lir. Za ure-dtev mestne desinfekcijske naprave je bil določen kredit 70.000 lir. Polovico te vsote bo kasneje prispeval Higijenski zavod. Za že likvidirani božični nabavn: prispevek uradnikom in delavcem je bil naknadno odobren kredit 468.000 lir. Odobren je bil tudi naknadn. kredit za režijske izdatke odseka za izdajo osebnih izkaznic v znesku 35.000 lir. Anagrafične-mu uradu je bil odobren izredni liredit za nabavo pisalnega stroja v znesku 4000 lir. Odobren je bil naknadni kredit za ureditev nagrobnega spomenika dr. Korošcu v Navju v znesku 25.000 lir. Ugodi se prošnja uprave kopališča SK Ilirije za prispevek k obratovanju v tej sezoni in se upravi nameni 20.000 lir. Sprejet je bil predlog krajevnega šolskega odbora pri
Sv. Petru v Ljubljani za zvišanje mestnega prispevka v znesku 1003 lire. Mirkotu Stepicu so proda del mestnega zemljišča v izmeri 80 kv. m po 190 lir za kv. m. Na V ču je mestna občina svojčas kupila zemljišče za zgradbo ljudskih hišic. Ker zdaj mestna občina ne more tega zemljišča zazidati sama, je odstopila zemljišče Visokemu Komisarijatu. ki bo sam preel z gradnjo ljudskih hišic na tem zemljišču. Za regulacijo Karlovške ceste je mestna občina kupila 68 kv. m sveta od Ahlin Franje. Odobren je bil prenos lastništva ne-premičn n, ki se uporabljajo v carinske namene in ki so# bile last finančnega ministrstva v Beogradu, na Ljubljansko pokrajino, ki bo prevzela tudi vse obveznosti.
Odobreni ali odbiti so bih razni ugovori proti predpisu davščin. Odobren je bil predlog uprave mestnega pogrebnega zavoda za odpis raznih dvomljivih terjatev v znesku 1983 lir. Odpisane so b:le tudi neizterljive pristojbine za prevoz z reševalnim avtomobilom s skupnim zneskom 2642 lir.
Tudi za trošarinski odbor je poročal dr. Aiman. Ugodeno je b:lo nekaterim ugovorom proti zavrnitvi prošnje za povračilo raznih zneskov in sprejet je bil predlog za ukinitev mestne uvoznine na knjige in tiskovine, uvožene iz Kraljevine.
Ob 18.15 je župan zaključil javno sejo, nakar je sledila tajna seja občinskega sveta.
Kazni za prestopke obrtnih predpisov
Ljubljana. 21. maja.
Urad za kontrolo cen pri Visokem komisarijatu je objavil podatke o trgovcih in obrtnikih, ki so bili po policijskem postopku kaznovani od 1. do 15. maja zaradi prekrškov tržnih odredb in zaradi prepovedane spekulacije.
Zaradi previsokih cen so bili kaznovant:
Štefanija Firm na Pogačarjevem trgu št. 1, ki vodi tvrdko >Glavnik«, na 4 dni zapora in 500 lir globe, pek Josip Sef v Florjanski ulici na 5 dni zapora in 1000 lir globe, gostilničar Ludvik Roškar v Florjanski ulici št. 13 na 2 dni zapora in 300 lir globe, prodajalka Ana Magdalene v Florjanski ulici št. 31 in prodajalka Ana Skerjanc v Bizoviku Št. 44 v zapor po 5 dni in globoko po 400 lir, prodajalka Marija Debevc v Dobrunjah na 7 dni zapora in 200 lir globe, prodajalki Alojzija 2ab-jak v Dobrunjah št. 17 in Antonija Robida v Zg. Kašlju Št. 8 na globoko po 200 lir, prodajalka Ivana Trtnik v Zg. Kašlju št. 21 na 4 dni zapora in 400 lir globe, za-sebnica Marija Kobal v Zg. Kašlju št. 28 na 10 dni zapora in 1000 lir globe, prodajalka Marija Dimic v Rožni dolini n/4 na 50 lir globe, prodajalka Frančiška Bricelj v Bizoviku št. 4, Terezija Juvan v So-strem št. 2, Marija Guzelj v Klunovi ulici št. 8, Marija Dovč v Tomačevem št. 6 in trgovka Ivana Kramar v Florjanski ulici št. 4 v zapor po 2 dni in globoko po 200 lir, prodajalka Neža Zakrajšek na Vrhov-cih št. 15 na 100 lir globe, prodajalec Žarko Gvozdenović v Florjanski ulici it. 40 na 5 dni zapora in 300 lir globe ter prodajalka Alojzija Gorjanc v Galetovi ulici št. 26 na 2 dni zapora in 600 Ur globe.
Zaradi zakola brez oblastvenega dovoljenja je bil mesar Ivan Suhadolc v Vrhov-cih št. 16 aretiran in izročen sodni oblasti.
Zaradi nakupovanja kruha brez živilskih nakaznic so bili prijavljeni sodni oblasti trgovka Ljudmila Rihter na Privozu št. 8, prodajalka Ana Magdalene v Flor-
janski ulici št. 31 in trgovka Metka Erzin na Karlovški cesti št. 17. Nadalje so bili prijavljeni sodni oblasti peki Josip šef v Florjanski ulici št. 21, Silvester Petrič na Karlovški cesti št. 10 in Stanislav Cotar v Kladezni ulici št. 19, ker so prodajali kruh, ne da bi strankam odrezali odgovarjajoče odrezke.
Posestnik Gustav Erklavec iz Povšetove ulice št. 17 je bil prijavljen sodišču, ker ni hotel trgovcem na drobno prodajati zelenjave. Trgovec Ivan Lesar na Zaloški cesti št. 35 je bil prijavljen sodni oblasti, ker je prodajal odpadke po previsokih cenah. In enakega razloga so bili prijavljeni sodišču mehanik Ivan Breskvar na Sv. Petra nasipu št. 25, posestnik Franc OgTinc v Zeleznikarjevi ulici št. 20 in mehanik Franc Mostar na Galjevici št. 57.
Sodni oblasti so bili končno prijavljeni gostilničar Ludvik Roškar v Florjanski ulici št. 13 in posestnik Ivan Kegu v Bohoričevi ulici št. 10, ki je bil tudi aretiran, ker sta si neutemeljeno oskrbela živilske nakaznice, trg. pomočnik Lovrenc Gradnik v Kopališki ulici št. 8, ker je tihotapil olje. ki je bilo zaplenjeno in izročeno Prevodu, gostilničar Jernej Cerne v Dalmatinovi ulici št. 15 in trgovec Štefan Vlaj v Wol-fovi ulici Št. 5, ker sta si kopičila živila. Poslednjima dvema so bile odvzete živilske nakaznice.
Iz pokrajine Trieste
— FederaJe je obiskal zavod slepcev. Federale dr. Piva je posetil zavod slepcev >Rittmeyer« v Barcoli. Izrazil se je pohvalno o notranji ureditvi zavoda, o smiselni vzgoji slepcev k delu. Predsednik dr. Potoschnig se je federalu dr. Pivi zahvalil v imenu nesrečnih slepcev za pozornost.
— Nemški godbeniki koncerti rajo v Trlestu. Četrtek 27. t. m. prispe v Trieste godba nemške vojne mornarice. Petek 28. maja bodo nemški godbeniki koncertirall na trgu TJnita, pred magistratno palačo. Godba bo izvajala  poseben g od beni spo-
red za italijanske mornarje ter pristaniške delavce. Nemška mornariška vojna godba bo posetila tudi druga italijanska obmorska mesta.
— Koncert maestra F. BugamelHja. Danes bo v ulici Carduccl 24 v dvorani glasbenega ateneja koncert, ki ga je organiziral maestro Friderik Bugamelli. Sodelujejo sopranistka Renata Brollo, mezzo-sopranistka Anamaria Anelli in tenorist Raimundo Botteghelli. Na sporedu so Bel-iinijeve, Gluekove, Verdijeve in Bugamel-lijeve skladbe.
KOLEDAR Dane«: Petek, 22. maja: Emil, Julijana.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Princezina ljubezen. Kino Sloga: Borba v senci. Kino Union: Vitez brez imena. Kino Moste:
Retrospektivna razstava Matije Jame ▼ Jakopičevem paviljonu.
Razstava Piitrih-Cmcrza v zgomjfh prostorih Obersnelove galerije na Gospo-svetski cesti, odprta od 9. do 13. in od 15. do 18. ure.
DE2URNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Tm-koczy ded.. Mestni trg 4, in TJstar, Še-lenburgova ulica 7.
Gozdna idila
Bil je prvi izlet, ki »ta ga napravita skupno, njuno prvo bivanje na samem v prosti naravi. Držala sita se za rake in hodila po cvetočih poljanah.
— Ali me ljubiš, Berta? — je vprašal on.
— Zelo. Mirko, — ;e odgovorila tiho.
— Končno sama! Daleč od vseh sorodnikov m znancev! Kako dobro de ta Ali s« ti ne zdi, Berta?
— Ah, da, Mirko!
Nadaljevala sta svojo pot. dokler ni zadržal njunih korakov velik, temen. gozd.
— Kaj greva v gozd? — je vprašalo dekle plaha
Mladenič je nekoliko bolj stisnil Bcrtino ročico. — Seveda, dušica moja! — je odgovoril.
— Toda mene ;e sjrrah.
Mirko ae je zasmejal: — Saj ni tam nobenih zmajev in strahov tudi ne.
Berta j« povesila oči in zašepetaJa: — To vem. Toda. -. Saj si vettdar ti z menoj.
Mladenič se je glasno zasmejal: — Mene se bojiš? Kaj pa nrališ. Berta! Ka* sem podoben čkvveku. ki bi ti utegnil storiti t gozdu kaj zalega?
Plaho ga je pogledale: — Ah* boi res priden, Mtt4co?
— Prisegam ti!
Miiko je pogledal svojo izvoljenko. ves srečen se je nasmehnil, potem sta jo pa nMimrH" moičc v zeleni labirint. ,_____
Molče, samo zaljubljeno zroč drug drugemu v oči sta hodila mlada zaljubljenca po gozdu. Slednjič je mladenič spregovoril s tihim glasom: — Pridi, Berta. Sediva pod tole drevo!
In sedla sta na blazinico teronorelenega mahu.
— Nekaj bi te rad prosil, — ;e dejal Mirko... Ne izpregovori četrt ure nobene besede. Tako lepo je biti zaljubljen in molče uživati gozdno tišina Torej tiho, dušica moja!
Sedela sta ie tri minute roko v roki pod starim drevesom in nista se ganila.
Kar se je Berta zganila: — Cuj...
StTsnil je njeno roko: — Pst! Nc govori! Tako lepo je tu!
Molčala sita še dve minuti. Berta se je znova zganna: — Čuj, jaz...
— Pst!
Zopet je minilo nekaj minut. Berta se je že tretjič premakni4a: — Cuj... jaz...
In zopet je zašepetai: — Se nekaj minut, dušica. Čudovita je ta gozdna tišina!
Pogledala ga je in molčala. To pot je pa on prekinil tišino:
— Tako! Zdaj sva zares uživala četrt ure milino gozdne tišine.
Prikimala je. Mirko ji je pogledal naravnost v oči: — Vem tudi kaj si hotela vedno povedati: — Cuj, Ljubim te!... Mar ni tako?
Odkimala je z f£avo:
— Ne, Mirko! Hotela sem reci: — Cuj, sedim na mravljišču!
Obvestila zaupnika CONI-a
Naznanila za pokrajinska športna društva
Zaupnik CONI-a obvešča:
Opozarjamo, da bodo, kakor je bilo že odrejeno in objavljeno, odredbe splofinega značaja zaupnika CONI-a in odvisnih organizacij objavljene z naznanili v krajevnem Časopisju. Ta najmanila bedo nadomestila dopisovanje in bodo imela polno izvršno  vrednost  v vsakem  oziru. Športne
organizacije in interesiram športniki se bodo morali zato po tako danih odredbah ravnati.
Ukrepi glede šporfnih društev
»Jadran«,   »Slavija«   in »Gra/ika«
Zaupnik CONI-a obvešča:
Ugotovljena je bila popolna nedelavnost naslednjih v Nogometno zvezo vpisanih organizacij:
Športnega kluba »Jadrana«,
Športnega kluba »Grafike«,
Športnega kluba »Slavljea.
Zato se odreja, da se naj smatrajo igralci, vpisani v ta društva od 20. maja 1942. naprej za proste vsake vezi in v vsakem oziru ter se zato dovoljuje njihovo prevčla-njenje v druga društva.
Nogometna zveza naj to odredbo vpo-števa.
Kratke vesti
Štajersko nogometno prvenstvo se Mi?a koncu. Se pet k<"J in tabela bo zaključena-Tekmovanje pa ie precej izgubilo na zanimivosti, ker je prvak znan že sedaj. Ja to SC Kapfenberg. ki je doslej izgubil Mino eno tekmo, vse ostale pa zmagal. Nabral si je doslej 24 točk. Sledi mu GAK, ki ie v 13 tekmah zbral le 15 točk Kapfenberg. ki ima zelo dober količnik golov, potrebuje torej iz ostalih petih tekem £e eno točko, pa je za vse tekmece nedosegljiv. Da s! bo to točko priboril, tega nihče več ne dvomi. V prvenstvu sodelujeta tudi spoojnještaier-ska kluba Rapid :n Celje. Oba sta odigrala po 13 tekem m nabrala po 13 točk. Celje pa ima boljši količnik golov. Uvrščena sta sedaj v tabeli na petem in šestem mestu. Rapid ipra na binkošfno nedeljo v Gradcu proti GAKu, Celje pa v Roscnthalu proti klubu enakega imena.
Istočasno kakor teniški dvoboj Hrvatska-Slovaška, ki je bil v Zagrebu in se je končal s 5:1 za Hrvate, so se spooadli tudi hrvatski in slovaški boksarji. Dvoboj jo ostal neodločen 8:8.
KakoT smo že zabeležili, je v nedeljo v okviru tekem za italijansko nogometno prvenstvo divizije A padlo skupno 37 golov. To je rekordna žetev ne semo za letošnje prvenstvo v katerem so do prejšnje nedelje zaznamovali največ 32 golov v enem kolu. temveč tudi za vso dobo. cdkar se igra prvenstvo po sedanjem načmu. To so pravi, za več ko 10 let Dosedanji rekord je znašal 36 golov v enem kolu. kar so do> •effli v prvenstvih 19.36/1937 in 1938/1939.
V Pistoi je bila v sredo revan zna mednarodna boksa rs.ka pri red'tev med reprezentancama Italije in Švedske, ki sta se. Kakor znano, preteklo nedeljo ločili v Milanu z zmago Italije 11:5. V Pistoio pa so Italijani poslali svojo drugo reprezentanco, kf- je bila dovolj močna, da je spravila zmago v razmerju 10:6 Za Italijo so zmagali Falcinelli v kategoriji nvušie reže. Tiberi v kategoriii lahke teze. Pellegrinelli v srednji kategoriji. Pancani v srednjetežki kategoriji, medtem ko so Švedi zmagali samo v dveh kategorijah: v kategoriji peresne teže je zmagal Kreugcr, v najtežji kateff^-Tiji pa Anderrson. V dveh kategori-iah. in sicer petelinje teže in srednje lahki, je borba ostala neodločena.
is^ri?^ Mablfana
SOBOTA, 23. maia 1942/XX 7.30: Poročila v slovenščini; 7.45: Pesmi in nape vi — V odmoru (3.00): Napoved časa; 8.15: Poročila v italijanščini; 12.15: Koncert sopranistke Drage Sokove (pri klavirju Marjan Lipovšek); 12.40: Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme; 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini; 13.15: Poročilo Vrhovnega. Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini: 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Pisana glasba; 14.00: Poročila v it^ijajifičinl; 14.15: Koncert klasičnega orkestra, vodi dirigent Manno; 14.45: Poročila v slovenščini; 17.15: Nove plošče Cetra; 17.55: Dr. Marija Rupert: Zdravje gospodinje — predavanje v slovenščini; 19.30: Poročila v slovenščini; 19.45: Na harmoniko igra Avgust.Stanko; 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini; 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.30: Vojaške pesmi; 20.40: Prenos iz gledalidča »Pergolac v Firenzi: VTA. florentinski glasbeni maj — Ulise se vrne v domovino — glasba: Monteberdi; 22.45: Poročila v italijanščini.
OUBOANSKI KINEMATOGRAFI
Ljubljana v začetku tega stoletja
Raj so ugotovili o Ljubljani in njenem prebivalstvu ob ljudskem štetju h 1900
Ljubljana, 22. maja. ©e hoćemo dobro poznati sedanjo Ljubljano tn razumeti njen razvoj, se moramo tudi seznaniti z ujemml značilnostmi v preteklosti. Mnogo premalo poznamo celo bližnjo preteklost mesta će se ozremo nekoliko nazaj sprevldimo. da besede o napredku naseda me*ta niso vedno prazne. Ljubljana je bila v začetku t#»cra stoletja še mestece, medtem ko 'o zdaj štejemo upravičeno med velika mesta.
Ljudska štetja v preteklosti
V Avstriji so se začela redna ljudska Štetja L 1S57 Potem so se vrstila v tih: 1«69 18S0 :<^0. 1900 in 1910 Vldi-mOx da so bila v zadnji dom ljudska štetja rebrno vsakih 10 let Sčnsom so se ljudski Štetja zelo Izpopolnila in ni3o bila le štetje prebivai-r-tva: hkrati ao ob štetju zbirali še štev:!n*» im^e statistične podatke., ki lahko skupuo nudijo ze prece- popolno sliko o razvoju krajev, gospodarskih, kulturnih. narodno?tnih in drugih razmerah prebivalstva. L-v^ko Ratjf je v tistih časih na d-m prtilo v marsičem današnjo eplošno statistična mmWm T-idi štetje le-ta 1900 je bilo že zelo popolno tn se lahko p~?!-:žimo zanimivih številk, ki nam ka-iejo L; v začetku tega stolefa.
Površina ljubljanskega mesta
Da je bila Ljubljana v začetku stoletja mestece. srrp vidimo te iz njene površine. Pred približno 100 leti L 1843 Je mm površina Lj-jNjane 3401 21 ha. leta 1900 pa 3533 42 ha Zda; je površina Ljubljen* približno dvakrat večja. Po stanju L 1938 je znašala površina Vehke Ljubliane 633S ha. 19 arov in 5 m* Zanimale vas no tudi. kako se je površina delila po značaju tal. odnosno po ku'turah Pred 100 leti 'e imela Ljubljana 462 ha njiv. v začetku stoletja nad 1000 ha. medtem ko je odpadla L 193S četrtina mestnega ozemlja na njive, torej skoraj 1385 ha. Gozdov je imela LJubljana pred 100 leti 43. v začetku tega stoletja 86 ha, zdaj pa rdpade na gozdno površino 10 45^ mestnega ozemlja, to se pravi okrog 654 ha.
Delitev mesta na okraje
V začetku stoletja »e ;e LJubljana delila na 6 okrajev. Do L 1896 je imela o okrajev, ko je prtdebiia Se Vodmat. Okraji so se delili taki (vrstni red se ne ravna po starosti mestnih delov): šolski, šentjakobski, dvorski kolodvorski, vod-matski in predkraji. Meje okrajev so potekale tako: Soiskl okraj je na desnem bregu L^ut!ian1ce In v začetku stoletja se je raztezal od Stritarjeve ulice do mestne meje pri Strpan 11 vasi Šentjakobski okrai je segal  do Stritarjeve,  tedaj Bpitaiske
ulice. Na desnem nregu Ljubljanice sta bila torej dva okra a. Dvcrski ckraj je na levem bregu Ljubljanice Bil je r.ajvp- i Na jugozahodu je segai do glinške meje, njegova severna meja ie pa bila PreŠer"^-va (seda- Slonova) ulica, kjer jp mejil na kolodvorski okraj Ta okraj je segal preti severu m vzhodu do sedanje fcmartinske ceste, kjer je bila mestna m*\1a. preden >e bil Vodmat priključen Ljubljani M^-jo Vodmata so bile v rlavnem iste kakor dandanes meri fcmarti.isVo rosto io železnico. M°d predkra«* sc 9**11 Hrideck^c^ vas Dolenjsko ce^tc z Orlovo ullro Kovico In Ha vnt manire črno mmm in Karolinško  zemh'o ob  ižanski rw:
Število prebivalstva
Tudi po Besllu pr^valcev je bra Ljubljana pred »0 let: ti malo mesto Pri ljudskem tatCJa 31 decembra 1 19no so našteli v LJubljani 3n "47 prebivalcev. Po štetju lani 31. julija je LJubljana štela 91613 prebivalcev z 27(174 družinskimi polarni Lani s* naštel: v L^jbljan: 41 133 moških hi 49 RSO žensk lr*a 1900 )e oa bilo 15 421 molkih in 1*534 temmM. VI.!i-mo torej, da so imele Ze tedaj Merske večino, ker 9C štelo >4 prebivalstva. Lan* Je znašal presežek žcn«k nad moškimi 8153 Kn pa govorimo o Stea r ebtva> stva L 1900. je treba opozr-riti. da je v tem številu všteto vse prebivalstvo, medtem ko je v Številki o lanskem §tet'n up ftte-vano le civilno praMvaletvo. Civilnih prebivalcev je štela Ljubljana 1 1900 33.9-^io. Število prebivalcev je naraščalo rr-vj po' stoletjem precej hitro V desetletju od 1690 do 1900 je naraslo za 19Sr>. medtem ko se je v rif5»-t!etju od 1SS0 do 1^90 povečalo za 15.1" m. Na leto se je teda- prebivalstvo pomnožilo skoraj za 2 . kar pa seveda mi postmm mnogo V za in Ih letih je število prebivalstva naraščalo mr.ogo hitreje, na lete nad 3" o.
Ulice in hiše
fttetje v zadetku tega stoletja je roka-zalo, da središče nI več napredovalo To pomeni, da ie bilo že tedaj zelo gosto naseljeno ln da je bilo povsem zazidano, odnosno, da vsa; niso več zidali. Zato je pa prebivalstvo naraščalo na obrobju mesta, tako da Je težilo centrifugalno. Zanimale vas bo. da je n.. to je šentjakobski okraj nacadoval po številu prebivalstva že v zadnjem desetletju preteklega stoletja To si pa moramo razložiti a tem. da je šentjakobski okraj po potresu Izgubil kazni.-nleo na žab aku in osemrazredno dck'i*ko šolo, ki se je preselila v središče. Šentjakobski okraj je tedaj štel 30 ulic. trgov ln cest. Prebivalstvo se je pomnožflo samo v sedmih ulicah  V tem okraju je Šte-
vilo prebivalstva nnzadovalo za 633 v desetletju pred štetjem   Toda število prebivalstva ie nazadovalo v tem okraju tud že nre šnje desetletje  (od 1S80 do  1890) Najbolj se je Memlo prebivalstva pomno žil-  v TTI   m  TV. okraju  (v dvorskem K kolodvorskem).   Prvi.   Šolski   okraj (lmo rov al se je po gimnaziji  ki je stala na se danjom Vodnikovem trgu i je število nr«* MvalOtva  I** malo naraslo. V I. okraju f bilo tedaj 24 ulic. trgov in cest Dvrrsk lil   o'r-raj ie pa imel 68 ulic. cest m trgov
V desetletju  pred štetjem se je pove?« za 16 ulic. med njimi   e bilo povsem n~-vih Srst  ulic.  cest, odno.=no trgov: Erjavčeva cesta.  3ampcva ulica. Levstikova •obtC   h   M ::K        trg in Na Vrtači. Iz deluf obstoečlh ulic so r.astal*» naslednje ulice:  Mala  :n Velika čolnarska  ulica fv Tm-vem >.   Bleiweisova   esta. Gledališke uliea. Jeranova in Karnnrva (v Trnovem)
V Sd stradon Stranska not in Zelena pot v desetletja p~ea štetjem je bilo v tom okraju :udi "rekršč ^r.ih oreeej ulic Gledališka uliea je bila pr^krš^nn v WoI-fovo. K'-.ZirvniSki trg v Valvazorjev izda-W«poteCMC 11, Prose: r.o^- trp: v Jurčičev »n EfOBOfj ali Blonove v Preftpmovo Kolo-dvorski okraj 1e štel 1890 23 ulic. cest trpor, leti ir>'^^ pa 36   Pridobil je naslet-
ilirr      drtosro   eeste    Miklošičevo c c" no   ul..   Podturen.   Tomanovo  u. In Vodovodno  c*»sto.  Okraj je imel prejšnja čar^ n-^kaj ne^bMnd^ih ulic, ki sn pa bile cb  štetu -bljudene.
StcvHo hiš
Število hiš je pred poi stoletjem poČR«n car-valo; stavbna delavnost ni bila pjU 1 neposredno po potresu tako živahna ka-| kor po svetovni vojni. Pri povečanju števila HS je treba upoštevati, da ie mesto prhi bilo številna poslopja z razširjenjem mestnih mej. L. 1890 je Ljubi ana štela CM hu*. leta 1900 pa 1596 aH 304 več. Vr ;To hiš je pridobilo s priključitvijo Vodr.iata. Statistika tudi navaia zanimi-v I da je bilo L 1300 29 hiš nedosuđenih ■0 j;h ie pa bilo 79 ali 4 9"',. Gostota prebivalstva se ni spremenila Prejšn e čr.se kakor ob štetju je stanovalo v hišan pevppeiBS po 22 ljudi Kako zelo je napredovalo naše mesto, pa sprevldimo te iz tega. če navodemo. da je lani Štelo 6S9T starizvanjskih hiš.
To ie le nekaj glavnih podatkov iz štetja pred 41 leti ki nam pa vendar lahke služijo za primerjavo z sedanjimi razmerami. V podrobnosti se pa lahko spustim« le. če opišemo ljubljanske razmere v preiti ter navedemo Številne druge sta tističre podatke. Potrebno je. da opozorimo na podatke zbrane v preteklosti, ker so po večini že oozabljeni.
Predstave ob delavnikih ob 16. in
18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18 30
K ENO MATICA — TELEFON 22-41 Velik« IhihotORlu tsodha tu rtukm cvAcoi <r rrrv
Princezina ljubezea
Leta FeOda. CTamflc g<n, Lam
XINO UNION  — TEX,EFON 22-21 v Tlim
Vitez hrer imena
v   21   v!otan    Anrdra   Nazzam.   MaoeOa Lo<1' *M
KINO SLOGA — TELEFON 37-30 Rim napetih  tpsjmatnei  ta ta*piml*»> postolorAčip
E^rba v senci
Anu>nio  Cea ta.   Faota Barb^rs
waiiiii
DNEVNE VESTI
— Iz »Službenega lista«, i Službeni list
za L;-. ..^/io pokrajino« št. 40. z dne 20. maja Uli XX EL ¥• objavlja predpise o uvozu časnikov, časopisov in revij iz Inozemstva, finančno ureditev Pokrajinskega rrehrar.jeva.nega zavoda, maksimalni cerkovnik za dimnikarska dela, unenovanje izrecnega Komisarja Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu, unenovanje predsednika Zaveda za zadružn_štvo Ljubljanska pokrajne. unenovanje strokovnjaka Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine in cenik za zelenjavo in sadje at. 14.
— Žele-rnio*1 predelane na popon z metanom. Italijanske državne železnice se industrializirajo. V Rovigu je bila nedavno otvorjena centrala za razdeljevanje metana, ki bo služil kot pogonsko sredstvo na nekaterih železniških progah Zaenkrat navajajo naslednje: Rovigo-A Jria-Chioggia, Rovigo-Legnano-Veroca. Adria-Ariano-Po-
Adria-Caverzere-Pieve di Saeco-Ve-nezia. Lokomotive so opremljene z motorji 120 konjskih sil ln dosežejo hitroet 100 km na uro. Metanska centrala je bila zgrajena, v bliž-ru postaje v Kovinu in proizvaja dnevno 10 000 kub. m. plina. Gre za prvi poizkus, ki bo z uspešnimi rezultati mogel koristiti splošnemu stremljenju po avtarkiji na vseh gospodarskih področjih. \Echo di Roma.)
— Italijanska petrolejska politika v evropskem prostoru. Naloga koordiniranja vseh del na petrolejskem področju od proizvodnje do potrošnje pripada v Italiji družbi AGIP. Lani je AGIP dosegel znatne uspehe. ProizvodDja v Albaniji se je povečala in razen v pokrajini Devoli so raztegnil raziskovalna dela tudi na Epir ln druge grške pokrajine. Nove pobude so bile dane na Hrvatskem. Madžarskem in Romuniji in upajo, da bodo letos že realizirane. Fo smernicah Korporacijskega ministrstva je AGIP ustanovil posebno družbo ALBA z začetno glavnico 50 milijonov lir. Njena naloga je. da se loti Izkoriščanja zemeljske smole v Abrucih. Družba je že začela z delom. AGIP je neposredno udeležen tudi prt mnogih drugih petrolejskih družbah kakor pri Petrollbiji. Sindi, Medjimursk: petrolejski tn drugih. Po njegovem posredovanju je italijanski kapital plasiran že na največjih evropsirih petrolejskih poljih. (Aglt.)
— Nova finančna sredstva ra gradnjo ljudskih šol v Italiji. Na nedavni seji ministrskega sveta je bil na predlog Ministra za. javna dela odobren načrt zakona, k; pooblašča Kreditni konzorcij za javna dela, da odobri nadaljnja finančna sredstva za gradnjo ljudskih hiš. Sredstva bodo prevzeli Avtonomni fašistični zavodi. Tako bo gradbena delavnost teh zavodov znatno stopnjevana, kar bo tem večjega pomena, ker je bila s posebno uredbo novembra lani ustanovljena vsa zasebna gradbena delovnost. Državni konzorcij je lani za gradnjo hiš odobril 466330.000 lir, država pa na osnovi posebnega zakona 250.000.000 Ur. Skupno bo s sedaj dovoljenimi krediti zgrajenih hiš za 869 580.000 lir. To je ogromna vsota, ki bo znatno koristila smotrom te pomembne socialne akcije. Lani je bilo po vsej državi zrt^jenih 10.293 stanovanjskih hiš s 30 955 stanovanjskimi prostori. Za te hiše je bilo porabljeno 359 milijonov 42 882 lir. V njih je našlo svoj dom nad 57.739 ljudi.
— Zlata hrahrostna svetinja je bila podeljena v spomin pok. prvemu seniorju Ferrucini Bonapaci in kapitanu Antonu Cavalleru.
— Hišni lastnik na sramotnem odru. V
Milanu je bil obsojen hišni lastnik Emilij Ferrario na štiri mesece zapora, 4000 Ur globe in razen tega na vrnitev nedovoljenega dobička državi v znesku 40.000 lir. ker je zvišal najemnino v ulici Tadino 2 od 26 000 na 44 750 Ur.
— Kardinalski zhor šteje sodaj po smrti kardinala Baudrillarda 50 članov. Med njimi je 29 Italijanov. 4 Francozi. 3 Nemci, 2 Spanca. 2 iz Zedinjenih držav ameriških, po 1 pa iz Anglije. Argentine. Belgije. Poljske. Madžarske. Portugalske, Irske, Kanade in Brazilije.
— Skoraj 468 milijonov za zaklonišča. Kakor poročajo iz Rima. znašajo stroški za ureditev zaklonišč 467.360.000 lir.
— V pogrebnem antofargonu, ki se je vračal iz Castelvecchia v Aquilo, so odkrili ćuječi varnostni organi lepo količino jajc. moke. kruha in gnjati Šofer A. Cali-6ti je bil aretiran.
— Obilen nedeljski ribolov. V nedeljo sc nalovili ribiči pri Loanu več ko 15 ton naj-raznovrstnejšin rib.
— Smrt pod kolesjem vlaka. Ko je hotel 58 letni Gustav Bonazzi čez železniško progo pri Ferrari, ga je zajelo kolesje vlaka, ki je prihajal iz Venezie. Nesrečni Bonazzi je bil pri priči mrtev.
— Za gradnjo kanala Milan-Cremona Po se je sestal v Milanu posehen odbor, ki je natančno preučil zadevne načrte.
— S ponarejenimi živilskimi nakaznicami je kupčeval tipograf Vallechi iz Firen-ze. Varnostni organi so odkrili pri njem pravcato zalogo ponarejenih živiiskih nakaznic. Bil je aretiran, skupno z njim so bili zajeti trije pajdaši.
— 1'ruguajnki Italijani na poti v domovino. Te dni bodo prispeU v Rim uruguaj-ski Italijani: med njimi je grof Bonarelli di Castel Bompiano, italijanski poslanik v Monievideu. Njihov prihod je že najavljen iz Lisbone.
— Dopisnice za inozemstvo pridejo 1. julija t. 1. iz prometa. Dopisnice 50 cent. oziroma povratne dopisnice 1.20 lir bodo zamenjane do 31. decembra 1942. V poštnem prometu z Nemčijo bodo uvedene nove znamke 1 lire.
— Borba ribičev s kitom. Prt Cufoli se je zapletel meri ribiške mreže okoU 10 m dolg kit Pričela se je dologotrajna borba med presenečenimi ribiči in kitom, ki se mu je posrečilo, da je pretrgal mreže in da Je zaplaval na prosto. Pri tem so se pretrgale tudi tunolovke in je sledilo kitu v svobodo ckoli sto že zajetih tunov.
— 57.000 Ur izginilo Iz skrinje. Posestnik Ivan Zorzi iz Sarezza prt Brescii je imel »hranjenih v svoji skrinji 57.000 Ur. To je bil ves njegov prihranek. Te dni pa je Zorzi opazil, da je skrinja prazna. Varnostni organj so tatinskim zlikovcem na sledu. Nauk: Denarja v večjih zneskih nikar hraniti doma!
— Slovaški minister v papeževi avrtijen-cL Papež Pij XII. je sprejt* v avdijenco slovaškega prometnega ministra dr. J. Stana.
- Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani opozarja vse one člane, ki stanujejo v krajih: Dravi je, Podutik, Kamna gorica. Poljane. Glince Itd., da ordinira g. dr. Kapnik po premaknitvi mestne meje ie nadalje
v gostimi Kavči« na Celovški cesti, v bližini tramvajske remize. Ordinira! bo vsak torek, četrtek in aoboto od 10. do 12. ure. Fo potrebi in če gre za neodložljiv slučaj, se lahko pokliče z 1 ravnika tudi telefonično na štev. 44-62.
— Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Mesojedec Jože rojen 12. maja 1889 v Ljubljani ln v LJub-rjaae pristojen. Maja 1907., Je odšel v Ameriko, od koder je zadnjič pisal L 1919 iz Filad^lfije.
— Iz zadružnega registra. Akademski kolegij, stavbna zadruga z o. j. v Ljubljani: Izbriše se član upravnega odbora Ribnikar Adolf, vpiše pa član upravnega odbora dr. Pirkmaver Ctmar. podban v pok. Predsednik upravnega odbora je dr Plemelj Josm. Stavbna dijaška zadruga z o. j. v Ljubljani: izbrise se član upravnega odbora Ribnikar Adolf, vpiše pa se član upravnega odbora dr. Zalokar Alojzij,  primarij  ženske  bolnice  v Ljubljani
— Izhriai Iz trgovinskega registra. Izbrisale so se zaradi izselitve v Nemčijo in opusta obrata: Lesna lndustri-a, družba z o. z. v Kočevju. Tschlnkei Matija, trgovina z mešanim blagom. Kočevska Reka Ganselmaver Luise, trgovina z vinom v Kočevju. Rankel Ivan. pekarija. Kočevje Macher Ivan, trgovina z mešanim blagom Kočevje. Rom Matija ml., trgovina s knjigami tn mešanim blagom v Kočevju, C Germ, prvi dolenjski umetni mlin nn valjčke v Bajnofu. Kress** Alojz, trgovina z mešanim blagem v Kočevju, H6nnlg-mann Josip, trgovina z usnjem v Kočevju. Braune Karel, trgovina z usnjem itd. v Kočevju. Hdnnigmann Adelf, pekarija m prodaja moke v Kočevju, Honigmann Henrik, prevozništvo in špedicija Kočevje. Gatsch Alojz, trgovina z mešanim blagom v Kostanjevici. Zuri A Komp. družba z o. z. v Kcčev-u. Matzelle Janez. mUn ln žaga. Novi tabor, Antisept, družba z o. m. v Imlaufu.
— Iz trgovinskega registra, Union, hotelska in stavbinska d. d.- izbriše se član upravnega sveta dr. Krek MIha, vpiše pa se član upravnega sveta Velikonja Narte. banovinski   svetnik  v Ljubljani.
— Japonski poslanik v Sofiji potuje po Makedoniji. Japonski poslanik v Sofiji Je-matši nadaljuje s svojim spremstvom potovanje po Makedoniji. Tudi v Prilepu. Velesu in Bitol;'u se je razvil njegov sprejem v megočno manifestacijo povezanosti Bolgarije z državami osi. Povsod so bile hiše okrašene z bolgarskimi, japonskimi, nemškimi in italijanskimi zastavami in bol-garsko-japonska d»ištva so organizirala pozdravne svečanosti. Poslanik Jematši Je v Skoplju ponovno opisal velike vojaške u*mehe Japoncev, preziranje »mrtl japonskega vojaka ln njegove ljubezni do cesarja ln domovine. Povsod so bile japonske čete pozdravljene kot osvoboditelj te tudi indijskemu na. odu bo pomagala Japonska v njegovem boju prod Angliji. Kitajska je obkoljena ln odrezana od vsake anglo-saške~-pcmoči. Cangkašek se ne bo mogel več dolgo upirati japonskemu pritisku. Zadnji in odločilni udarec bo pa zadan Angliji ln Ameriki drugod. V torek je pos«-til japonski poslanik Ohrid. Na spominski dan izročitve mesta po nemi?.? vojski Bolgarom bosta Imenovana aa častna meščana. Ohrida nemški general Llndemann hi bolgarski vojni minister.
Intcriraj ▼ »Slov* Narotu1
— Nova r.emška pohvala hrvatskih letalcev. Agencija Crcatia« objavlja vsebino poh\ alnega pisma poveljnika neke nemške letalske skupine, naslovljenega na poveljnika izvidniške skupine hrvatskih letalskih prostovoljcev na vzhtdnem bojišču V pismu naglaža nemški poveljnik junaštvo hrvatskih letalcev na vzhodnem bojlit«, zlasti v borbi proti topovskim postojankam pred nekim mostom.
— Hrvaški in slovaški pisatelji v Bukarešti. Skupina hrvatskih pisateljev je pripela pod vodstvom šefa kulturnega oddelka v hrvatskem zunanjem mfrltBtr-stvu dr. Bonifačiča Istočasno s skupino slovaških pisateljev pod vodstvena propagandnega ministra Gasparja 5. t. m v Kronstadt. od koder je odpotovala v H^r-manestadt in Bukare/to. Tam so *mell hrvatski, slovaški ln rumunski pisat el;,: dve skupni zborovanji 8. t. m. Je preda-v-al dr. B^nifačič o nrvatski literaturi, naslednjega dne je bila pa v rumunskem narodnem gledališču premiera drame znanega  hrvatskega  pisate.ja  Milana Begoviča
Pustolov«.
— Nesreče. Včeraj so prepaljteli v ljubljansko bolnico na kirurški oddelek naslednjih pet ponesrečencev. Janez Mikuž. 41-:etni posestnik iz Dobrove si je poreza 1 prste desnice na slamorepnicl. — Ivan Do-tinar. 50 letni učitelj iz Polhovega gradsa, je vče raj pred glavnim kolodvorom v Ljubljani padel s tramvaja in se pobil na glavi. — Ivana Šuštar, 52 letna delavka v tovarni za klej, se j# ranila na prstih desnice. — Milena Košir, 8 letna hči uradnika iz Ljubljana, je padla pri grl ln si zlomila levico. — Roza Stare. 55 letna posrrežnica iz Ljubljane je pomivala okna. Pri tem je padla s stola, udarila z obrazom po šipi in se močno obrezala.
Iz Lfublfane
—lj Smrt ruskega carskega polkovnika v Ljubljani. V zavetišču sv. Jožefa je umrl bivši konjeniški polkovnik ruske carske armade g. Aleksander Dimitrijev. Kakor mnogo druge častnike bivše ruske carske armade, je tudi njega vihra revolucije pognala iz Rusije. Pot ga je privedla v LJubljano, kjer je bil več let v banovinski službi kot odličen konjeniški te konjerej-ski strokovnjak. O konjereji Je tudi mn?go pisal ln naš tist je priobčil več strokovnih člankov izpod njegovega peresa. Oseono je bil zelo simpatičen, značaj en, »oštenjak starega kcva. Pogreb bo v soboto popoldne ob 15 30 z 2aL Bodi mu lahka naša zemlja! Vsi, *i so pokojnika poznali, ga r>odo ohranUi v najboljšem spominu.
—lj Dež je te potreben. Vrtnarji m kmetje so se razveseUh, da se je čez noč pooblačilo te se je davi začel obetati dež. Zemlja je bila že precej suha in vrtnarj.l so morali ze dober teden dni marljivo zalivati vrtove. Zdaj je upanje, da bo dež opravil še svoje, česar ni moglo samo soln-ce, ki je tako prijetno grelo zadnje tedne ter pospeševalo rast. Upanje Je, da se bo po dežju zopet kmalu zjasnilo, kakor smemo soditi po letošnjih vremenskih značilnostih. Dopoldne je precej močno grmelo in nad mestom so se spustili tako Črni oblaki, da je postalo mračno in so morali v uradih te trgovinah prižgati luči.
I5INKOSTNA DNEVA CB 16. In 18. URI
VESELI TEATER
—lj Ribji trg. Po dolgem času je bil trg včeraj in danes založen s svežimi morskimi ribami. Včeraj so prispeU sardoni te skuše. Sardone so prodajaU po IS lir kg, skuše pa po 26. Z današnjo pošiljko so pa prispeli samo sardoni. ki so jih prodajali po Isti ceni kakor včeraj. Večjo pošiljko morskih rib pričakujejo prihodnji teden. Napovedane so prvič sardele. Drugih rib danes ni bilo.
—lj živilske nakaznice za Jonlj je mestni preskrbovalnl urad začel dostavljati že v sredo ter bodo vsi upravičenci dobm svoje nakaznice do kraja maja Stranke naj pripravijo glave aprilskih živilskih nakaznic te po 0 30 L drobiža za vsako nakaznico. Obenem bo mestni preskrbovalni urad razdelil tudi dodatne nakaznice za sladkor ?.a otroke do dopolnjenega 14. leta in sicer hkrati za meseca maj in junij. Za te nakaznice je pa treba pripraviti po 0.10 L « drobiža. Na novih živilskih nakaznicah bo-io ljudje oj>az;«' novo rubriko s črkami A do H, ki so --»menjene za primer, če bodo poleg doaex?*4ijih žrvil morebiti razdeljena Se kaka drupa živila, sicer bo pa prebivalstvo v takem primeru o pravem času obveščeno. Spet opozarjamo, da imajo pravico do živilskih nakaznic samo oni, ki stalno žive v Ljubljani, zato je pa treba dostavijalcem vrniti živilske nakaznice vseh oseb. ki jih ni več v Ljubljani.
—lj Na hI n kostno nedeljo In ponedeljek ▼ »Veseli teater«. Predvajamo novi 21 program, ki je skozi in skozi zabaven. Na sporedu: ženi tev jeelavea Jurija, en ode Janka Nevaren oblak, vesela zgodba o nahodu, zgodba fijakerja Korlna Itd. Sadeluje Adamičev jaza Botri in botriet' Pripeljite birmance in blrmanke popoldne k nam, zabavali ae boste ln vaši povabljenci. Pred-prodaja vstopnic je ie ▼ soboto od 10. do pol 15. ure dopoldne In od 16. do 18, nre
nja predstava konča ob 19.30, tako. da imajo tudi okoličani možnost priti še pravočasno domov.
—lj Interesenti za semenski krompir z
7P-četnimi črkami priimkov A do O, ki so vlož'li prošnje, do danes pa še niso dobili nakaznic, naj se v soboto 23. t. m. od X. cio 10. ure zanesljivo zglase v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulic: št. 7, kjer jih dobe. Krompir na te nakaznice bodo pa dobili takoj v soboto ter ga bo Gospodarska zveza V svojem skla lišču v Maistrovi ulici 10 delila do 13. ure.
—lj Izrabite binkoštne praznike za ogled retrospektivne razstave M. Jame v Jakopičevem paviljonu, ki bo odprta le še do sre-ie. 27. maja. — V nedeljo 'n v pone Ijek bodo na razstavi vodstva ob enajst** z razlage g. upravnika I. Zormana.
—lj Razsvetljevanje izložb pri trgovskih, obrtn.h -n podobnih obratih ter razsvetljevanje vsakršnih reklamirh napisov je po odredbi Visokega Komisa"iata z dne 16. maja popolnoma prepovedano in sicer tudi te Laj. ko ni predpisana zatemnitev. Mestno poglavarstvo opozirja vse prizadete, naj se vestno ravnajo po tej odredbi.
lj— Na razstavi v Obersnelovi galeriji je zmeraj živahno. Najnovejše Putrihove in Omersine umetnine vzbujejo upravičeno pozornoLt. Vsa razstavljena dela so visoke kakovosti in aktualna. Ogled vsak dan od 9. do 13. in od 15. do IS. ure.
—lj Morske ribe, vino čez ulico plnat, refoš'ico, moške t, ružico, malvazijo, teran, pristno dalmatinsko toči gostilna Lovšin (novo opremljen vrt).
Drugo skupinsko potovanje v Flronze priedi potovalni urad CIT. Prijave do dne 23. maja.
Maksimalni cestlft
Visoki komisar za Ljubljansko pokraj n d je na podlaga obrtnega zakona z naredbo spremenil maksimalni cenik za dimnikar-brta dela, ki je bil izdan 9. novembra 1932. Ctne cenovn ka so določene med drugim rakole:
1) odprto kuhinjsko ognjišče 2 Uri; 2) navaden prelaznl dimnik v pritlični hiši 1 50. v hiš. z več nadstropji za vsako na-naljnje nadstropje 025, lire; 3) ruski ali valjasti dimnik v pritlični hiši 1 liro, za vsako nadaljnje naistropje 0.25 l:re; 4) z'iezna peč do SO cm v.Sne, všLevši dimno cev do 1 m, 1 liro. višja železna peč 1.50 !i:e, 5) dimna cev v dolžini nad 1 m za vsak meter 0.50 lire; 6) pralni kotel 1 liro;
p šteditnik, všteval dimno cev do 1 m, z eno pečico 1.50, z dvema pečicama ali s Kotlićem in eno pečico 2 liri, s tremi p?eči-eami ali kotlićem in dvema pečicama 2.50 iiie; S) štedilnik v gostinskem obratu ali zavodu, in sicer malem gosiinskem obratu 5, v srednje velikem gostinskem obratu 8, mizni štedilnik v srednjem gostinskem obratu 12.50, navadni štedilnik v vs-iiki restavraciji, javni kuhinji ali zavodu 12 50, mizni štedilnik v veliki restavraciji, lavni kuhinji, zavodu 20 lir; 9) Lutzova peč brez pečice 3, z eno pečico 5. z dvema pečicama 7.50, s tremi ali več pečicami 10 lir; 10) pekovska peč na premog ali drva 10 dr in vsako nadaljnje nadstropje dlm-nik--«. po 2.50 lire; 11) pekovska parna peč z eno etažo 20, z več etažami 27.50 lir; 12) etažna peč za centralno kurjavo všteval dimne odvode 650 hre; 13) centralna kurjava z malim kotlom do 8 kv. m. ogrevne covršme vštevši dimne odvode 16 lir, s srednjim kotlom d0 15 kv. m. 30 lir. z ve-'.ikim kotlom 38.50 lire; 14) kanal centralne kurjave ali pekovske parne peči 1350 lire, veliki kanal 22 lir; 15) dimnik centralne kurjave ali pekovske parne peči do prvega nadstropja 10 lir odnosno etažne p#či 3.50 lir, za vsako nadaljnje nadstrep-1e p 1.50 lire; 16) iniustrijski parni ketel po dogovoru; 17) kanal industrijskega parnega kotla do 4 m dclizne 25 lir, za vsak nadaljnji meter po 5 lir; 18) dimnik industrijskega parnega kotla do 20 m 39.50 lire, za vsak nadaljnji meter po 6 lir; 19) pregled in ostrganje novega dimnika 5 lir; 20) izžgan je dimnika 14 lir.
Za dimnikarska dela nad 4 km od sedeža dimnikarja, za dela ob nevarnosti aH za delo v nedeljo ali na praznik se dovoljuje prib tek največ 25°/«, za nočno delo od 18. do 6. ure pa največ 50°/o. Gornje cene predstavljajo najvišjo mejo in se lahko dogovorijo nižje, nikakor pa no višie cene. Mestno poglavarstvo (okrajna načelstva) določijo, kateri gostinski obrati se po postavki 8 smatrajo kot mali, srednji ali vel ki.
Kršitelji določb o cenah se kaznujejo po obrtnem zakonu. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« 20. t m. m je na ta dan stopila v veljavo.
Iz pokrajine Gorfzfa
— V Kulturnem krožku koncertira 23. maja znani trio Cesena. Sledili bodo nastopi goslača  Karla CUlana, sopranlstke
Eve Bagni in čelista Artura Bonuccija, ki bo zaključil letošnjo koncertno sezono v Gorizii.
t- Nezgode. 30-letni Milan Plezzanl je padel v Moncoroni pri Gorizii s kolesa tn si zlomjl levico; S4-letni Ludvik Kroato iz Salone di Tarnova si je pri nesrečnem padcu pokodoval levo ramo; pri delu ee Je ponesrečil 50-letni delavec Valentin Straus lz Gracove te si poškodoval tavico, f Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnico Brigrata Pavia v Gorizio.
STANOVANJE 4 d' P sob Iščem za takoj ali za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. Nareda« pod >Mirna stranka«.
HALO — NOVOST!
Fricikelj s H.1.3. napravo prva serija po 90 Mr razprodana, sedaj je v delu druga serija po 158 lir. Izdeluje Hrome Ivan — Sneberje, p. D. M. v Polju, Ljubljana.
PRODAM
rabljeno posteljo z vlpžkom. — Vprašati: Apihova 16.
PROTI NAHODU
ni zdravila, če pa pijete redno medico, ga obvarujete ln ga preprečite. Zato pijte Ambroževo međico, kl jo dobite le v Medar-nl, Ljubljana, židovska 6.
VREČE IN BALE vseh vrst proda Me-talia, Gosposvetska c 16.
POZOR! Imam na zalogi vseh vrst rabljenih čevljev, ki jih dobite brez točk Sorejmem vsa popravila. Klavžer, Vošnja-kova uL 4.
Ko so bile veselice na Ljubljanici
Ljubljančani so se ob slovesnih prilikah veselili na Ljubljanici
Ljubljana. 22. maja. n>BHlsmS] pozabljamo na Ljubljanico ob veselih prilikah in niti v času kopanja 7» cenimo več tako kakoi včasih. Odkar je Ljubljanica v mestu regulirana, je izgubila svoj čar v Trnovem in na Pmlab. ^Ljudskega letnega kopnhsča« ni več tam. Kopanje je prep^ved-no ob reguliranja bregovih :n na nabrežjih, ki so se sp*e-menile v parke, se ne smemo več sončiti. Tudi športno čolnarjenje je skoraj povsem zamrlo, odkar ne moremo več uporabljati Trnovskega pristana za pristanišče. &e prejšnja desetletja so imeli z<?lo številni mehčani spertne čolne, ki so jih v ča^u kopanji uporabljali dan za dnem. Na Ljubljanici je bilo tedaj  zelo ž.vahno se
celo več kilometrov zunaj mesta, na Barju.  Vendar se  vse to življenje na Lj V>!ja-
miei ni moglo primerjati s sijajem starih časov, ko je bila Ljubljanica prava plovna reka tn ko 50 na nji prirejali tucfi vožnje za zabavo.
Redne veselice Filharmoničnega
aruštva
V starih časih oaje ni bilo nobenega večjega, slovenskega dogodka brez veselice na Ljubljanici. Posebno slovesno so praznoval; obiske imenitnih gostov. Njim v tast so prirejali \ ■ U jave na Ljubljanici, vožnje z ladjami in prave veselice. Takžne veselice so znane ie iz 18. stoletja. Tako je bila pi:rrjena velika veselica na Ljubljanici r ltm, Kn j" potovala
sk->zi Lj;:M j "no n^dvojvodinja Elizabeta. Ob koncu 18 stoletja 1. 1707 je bila na Ljubl^anirj ?opet velika slovesnost, ki j j je opisal Vodnik v svojih iNovizah^. Prvo časopisno poročilo o veselicah na Ljubljanici je p t rflsi 1. 1790 >L<aibacher Zeitunc c Vodnikov opis veselice na Ljub-Ijar. cej znr.n. ker je bil večkrat citiran. Prvi slovenski novinar je opisal to veselico prr amo. brez posebnega navdušenja in poročevalskega zanosa. Ve-5 Hm - prirejena v | Mflfli sffeSSi vrnitve Avstrijcev v Ljubljano po odhodu Francozov. Vodnik je rabil precej originalne primere, ki so pa bolj robato y> nele. >Iz mesta je vse gledat vrelo, kak^r bi bil poln sod od m a šil . . . Ludi je vkup perteklo br^z števila ziale prodajat.« Ob tej priliki so tako streljali, da so poT^de Sipe na 2abjaku, če smemo verjeti Vodniku.
Nobenega večjega dogodka brez
veselice na Ljubljanici
Ze naslednje leto. 1798. je bila na Ljubil .vrvci zopet velika veselica, in sicer v a^titev novemu županu Kokalju. Leta 1799 je pa priredilo Filharmonično dru-S o veselico na Ljubljanici, in sicer vožnjo po reki, združeno z glasbeno akademijo f*^:ne mu-ikalisehe Akademle«). Toda Filharmonično društvo je baje prirejalo podobne prireditve redno, vsako leto, kakor omenja »Laibacher Zeitungc — Posebno slovesno so praznovali v Ljubljani tudi Napoleonovo poroko z Marijo Ludovi-ko. hčerjo avstrijskega cesarja, L 1810. Priredili so vožnjo po Ljubljanici z okrašenim; čolni. Podatki o tej prireditvi so se nam dobro ohranili, tako da si lahko ustvarimo s.: ko, kakšne so bile vse podobne prireditve. Ta veselica je bila prirejena 1. ju!: a 1S10. Za'ela se je popoldne. Ob 5. je odplulo 35 z zelenjem in cvetjem okrašenih čolnov iz Ljub-jane proti Vrhniki. .Medtem so na Gradu streljali s topovi, da se je mesto treslo v temeljih. Vožnje so se udeležili največji imenitmki. Med njimi je bil tudi guverner Marmont z ženo. Gospodo sta spremljali dve godbi, in sicer vojaška in harmonične družbe. Vozili so se le uro daleč, nakar so se izkrcali na desnem bregu, menda nekje pri >Mokar-ju«. Na Bregu so gospe do pozdravili kmečki fantje in dekleta. Guverner je vstopil v lopo. ki je bila spletena iz zelenih vej tn urejena za plesišče*. Kmetje x> guvernerju nekaz.Tli ljudske plese. Potem se je gospoda posedla za bogato obložene mize, nakar so se odpeljali zopet s čolni v mesto. Vse to je bilo združeno z godbo, s s4 n. umetnim ognjem in menda so
streljali tudi rakete. >Laibacher VVochen-blatt' je poročal, da so ob tej priliki po-streljah nad 4000 > zvezd«. Te »zvezde« so bile najbrž rakete. Po vožnji je bil prire-j-n še ples v guvernerjevi palači.
Najimenitnejša veselica
Najimenitnejša veselica na Ljubljanici je pa bila prirejena 11. julija 1. 1814. Proslavljali so mir po dolgih napoleonskih vojnah,   ko   so   na   Kranjskem prevzeli
oblast zopet Avstrijci. Priključitev Kranjske k Avstriji so v vsej deželi slavili zelo slovesno, najbolj pa seveda v Ljubljani, kjer so slovesnosti trajale tri dni, in sicer 10., 11. in 12. julija. Prvi dan praznovanja je bil namenjen za gospodo, drugi za ljudstvo, da se je lahko razveselilo na veselicah, zadnji dan so pa bile proslave in ternega značaja. Na dan ljudskega praznovanja, 11. julija, je vladalo slovesno razpoloženje že na vse zgodaj. Meščani so bili na nopah že pred sončnim vzhodom. Bil je delavnik, a opustili so vse delo, kakor na največji praznik. Po ulicah so se prelivale množice in zlasti mnogo se je zbiralo ljudi pred mestno hišo.   Tedaj je
bfia dežela razdeljena na tri okrožja. V-sa-ko okrožje je poslalo izmed ljudstva nekaj svojih zastopnikov na proslavo v Ljubljano, in sicer fante in dekleta. Tako je
bilo pri magistratu zbranih 12 parov kmečkih fantov Ln dektet. Ljubljansko okrožje je bilo zastopano celo s šestimi pari. Počaščeni so bili krakovski in trnovski čolnarji in ribiči in njihova dekleta, da so
zastopali Ljubljano na tej slovesnosti. Menda so bili najbolj postavni in značilni zastopniki ljudskih plasti. — S čolni so se odpeljali iz mesta že ob 10. Izkrcali so se ob iznvu Ižice. Na travniku grofa Turna so bila pripravljena plesišča in vrstile so se številne lope. dobro založene z jest-vinami in pijačo. Zabavi je prisostvovala tudi gospoda in za njo je bil pripravljen WKmM zabavišča posebni oder. Iz mesta so
prispeli z okraSeno ladjo tudi izbrani gosposki otroci. Ln sicer 12 parov. Popoldne so se pripeljali na veselico tudi številni meščani, ki se niso mogli udeležiti ljudske zabave že prej. Kako imenitna je bila ta veselica. lahko presodimo že iz tega, da je ljudi prevažalo okrog 200 ladij in čolnov, ki so bili vsi lepo okraSem. Zabave se je udeležil tudi deželni guverner, baron Lat-terman s svojo ženo. Na Barje se je odpeljal v posebno lepo okrašeni ladji. Drugi imetniki so se vozili v šestnajstih drugih ladjah in velikih čolnih. Veslali so poklicni, zadružni čolnarji. Na plesišču so izbrani gosposki otroci zaplesali v počastitev guvernerju figuralni ples. Guvernerjeva žena je po plesu obdarovala otrtke 9 spominskimi svilenimi trakovi. Najbolj zanimivo je. da je bila na teh trakovih natisnejena spominska slovenska pesmica, ki jo je zložil Vodnik. Naj jo navedemo, morda je marsikdo ne p">zna:
Pubizhi. punzhike, Pulte marjetize, Slatize, svonzhike. Dans mirov je god!
Spletajte venzhike. Shmamize, kokale, Kresnize. pojdemo Mirivzu naproti
Trosili, venzhah
Ga s Premagavzhovo
Milmu porezhemo:
Sdrav  doshel Fronz bod!
Tvoje smo zvetiza, Se ti poklonemo,
Ponjshno prossmo, Smil se siret!
Guvernerjeva žena je pa delila tudi spominske trakove z Vodnikovo pesmijo, a drugo, med kmečk? plesalce.
Veselice so se udeležili tudi Notranje!,
ki so se pripeljali z "Vrhnike, in med njimi je bil tudi postumijski okrožni glavar ba-
ron Jurič z drugo imenitno gospodo. Zanimivo je,  da so bili  godci,  ki so jih
spremljali, oblečeni kakor turški janičar-ji.   Ve^&l ica   se   je   zavlekla   pozno   v noč.
Zgodovinarji  trde.  da je
veselica na Ljubljanici.
bila  to največja
Čolnarji in veselice
V času največjih veselic na Ljubljanici se je pa že začel konec nekdaj zelo cvetočega čolnarstva. Ob dnevih veselic so čolnarji seveda precej zaslužili, toda od samih veselic niso mogli živeti. V prejšnjem stoletju niso več plule po Ljubljanici velike   ladje,   kakršne   je   opisoval Valvasor.
Ladjice, ki so služile predvsem za zabavne vožnje, so bile le po 6 do 10 m dolge in največ po 2 metra .široke, tako da se ie lahko peljalo v najmanjših le do 8 ljudi, v največjih pa do 24. Zabavne vožnje *o bile menda precej pogoste. Na Barje so sc vozili pogosto plesat. Kopanja na prostem kakor dandanes, še niso poznali. Niso pa plesali le na barjanskih travnikih, temveč včasih tudi na ladjicah, ki so jih zvezali skupaj ter preuredili v plesišče. — V prejšnjem stoletju je vozila na Ljubljanici največja ladja, imenovana >Nadvojvoda Ivan^-; to je bil menda prvi in edini parnik. ki je kdaj vozil na Ljubljanici. Bil je 24 m dolg in 4 m širok. Prvič je plul med Ljubljano in Vrhniko 14. oktobra 1840 in napravil to pot v pičlih treh urah. Z Vrhnike v Ljubljano je potreboval 2 uri in Četrt. To je bil velik napredek, kajti čolni ali ladje na vesla so vozili po 8 do 10 ur. Parnik pa ni bil posebno zanesljivo prometno sredstvo. Pripetilo se je več nesreč, tako da se končno ni upal več nihče voziti z njim. Zato so ga 1. 1850 prodali, razložili in na vozovih odpeljali na Koroško, da so potem z njim vozili na Vrbskem jezeru.
Izgubljeni raj dividend
Burma Oil-Cafnpany je Talagala z denarjem angleško brodovje na Daljnem vzhodu
V Angliji živeči veliki ln mali delničarji Burma Oil Companv so z vedno večjo grozo sprejemali vesti, kako prodirajo japonske čete ob reki Irawadi ter se bližajo petrolejskim vrelcem v Singu in Yenang-haungu. Japonci so pregazili na svojem zmagovitem pohodu petrolejsko ozemlje ter prodrli še dalje proti severu in vzhodu. Prodrli so že daleč preko najsevernejše železniške postaje Mvtkina proti obmejnemu pogorju, na vzhodu so pa že v čun-kinški pokrajini Yunnan. Končno je izgubila angleška vlada v Burmi vsako upanje in re umaknila v Indijo. Delničarji Burma Oil Companv so obsedeli tako s svojimi raz\Tednotenimi delnicami.
Burma Oil Companv je bilo eno najdonosnejših podjetij na svetu. V normalnih časih   je   izplačevalo dividende na
osnovne delnice. Leta 1919. je izplačalo 50 odstotne dividende, v naslednjem letu pa celo 80CĆ. S tem pa še ni bil dosežen višek dobička. Kakor pri mnogih drugih angleških delniških družbah, je bil tudi v Burma Oil Companv običaj izplačevati delničarjem še posebne nagrade, da bi se dividende preveč ne zvišale, ker so bile itak že previsoke. V mnogih letih je bila renta višja od vrednosti vseh delnic.
Kako je mogla Burma Oil Company izplačevati tako visoke dobičke? V primeri s svetovnim pridobivanjem petroleja je igralo področje tega podjetja le neznatno vlogo, pač pa leži njegov pomen v zemljepisni legi teh petrolejskih vrelcev, ter s tem v zvezi z uporabo mineralnih olj in stranskih proizvodov. Burma Oil Companv igra že dolga leta zelo važno vlogo v preskrbi angleškega brodovja na Daljnem
vzhodu s pogonskimi gorivi. Angleška ad-
miraliteta je bila že pred prvo svetovno vojno udeležena na kapitalu Burma Oil Companv in pozneje se je njen vpliv na to podjetje se povečal. Vplivu te uradne skupine delničarjev je bilo treba tudi pripisati, da je šlo mnogo petrolejskih proizvodov iz Burme v Cunking, in sicer po znani burmski cesti. Pripravljen je bil pa že načrt naftovoda iz Irawadija do čunkinga.
V zadnjih petih letih so pridobili v Burmi povprečno 7.500.000 barelov mineralnih olj. Barel je sod, ki drži 159 litrov. Vrelci v Singapuru dajejo dnevno okrog 9.380 barelov, oni pri Yenanghangu pa 9535. Kako važna so bila ta petrolejska polja za Anglijo je razvidno iz dejstva, da gre za prvo veliko petrolejsko industrijo na svetu s polnim električnim obratom. Zdaj je Anglija izgubila ta petrolejska polja in ker je prišla tudi vsa petrolejska industrija iz Hoiandske Indije v japonske roke, je indijski petrolej na Daljnem vzhodu zadnje upanje Angležev. Ob začetku sedanje vojne je bilo v Indiji 360 petrolejskih vrelcev, ki so dajali dnevno 4900 barelov petroleja. Večina tega odpade na petrolejske vrelce Dig boi pri Assamu. V Burmi in Indiji so pridobivali prej letno 9,400.000 barelov mineralnih olj. Tako je ostalo Aziji po izgubi Burme samo še okroglo 2 milijona 100.000 barelov letno.
Kulturni stiki med Bolgarijo in Nemčijo
Iz delovanja bolgarsko nemškega društva v Sofiji
V senegalski naselbini Podor je zdrava Senegalka rodila čile petorčke, ki vsi živijo. Dva sta dečka, tri pa deklice.
Bolgarska - nemško društvo v Sofiji je otvorilo danes teden v okviru porebne svečanosti, na katero so bili povabljeni zastopniki bolgarskega in nemškega Usku svoje nove prostore, kjer ima pisarne, knjižnico in klubsko sobo. Vsi prostori so okusno opremljeni. Bivšo kavarno so preuredili tako. da v polni meri služi svojemu novemu namenu. Bolgavsko-nemsko društvo je že dolgo potrebovalo take prostore, in jih je s svojim delom za poglobitev kulturnih stikov med obema narodoma tudi zaskižilo.
Na otvoritveni svečanosti je predsednik društva prof. Aleksander Stamčev v kratkem nagovoru naglašal, da gre za prvo tako gojitev medsebojnih kuUumih stikov po prvi svetovni vojni, kajti že leta 1927.
je bilo ustanovljeno društvo na pobudo Grcgorija Pareškevova. ki je še sedaj tajnik društva. Tradicija r.cmžko-hclefarskeea duhovnega sodelovanja, ki g-a je preneslo društvo tudi na bolgarska tla. je pa seveda mnogo starejša. Takoj po osvoboditvi Bolgarije leta l?79. je bilo ustanovljeno v
Munchenu prvo bolgarsko akademsko društvo in že leta 1910. je študiralo samo v Miinchenu 500 bolgarskih visokošo'cev. studiranje bolgarske akademske mladine v Nemčiji je rodilo v zadnjih desetletjih
Jubilej Harry PieSa
Po daljšem presledku, ko je bil zadržan
s snemanjem zunanjih prizorov na jugu. se
ie Harry Piel a svojimi sotrudniki vrnil v Nemčijo, da dovrši v živalskem vrtu H>1-labi un v Munchenu svoj novi film >Pani-ka . To bo že 106. Harrv Pielov film. Dovršen bo v letu, ko- praznuie ta slov v i filmski igralec 30 letnico svojega dela pri filmu.
Harrv Pielovo delo v teh 30 letih ni pomembno samo zanj, temveč tudi za zgodovino filma vobče. Takoj v začetku je zaslovel po vsem svetu kot priznani mojster v napetih pustolovskih filmih. Pozornost ljubiteljev takih filmov so obrnili nase zlasti njegovi drzni prizori z živalmi. To pri tem ne gre za trike, niti za Čarovnije, kakor so mnogi mislili. Harry Pielovi uspehi so bili mogoči samo po napornem delu. Mnogo poguma je bilo treba za to, saj je pogosto viselo njegovo življenje na nitki.
V svojem novem filmu ^Panika« je Harrv Piel režiser in glavni junak obenem. Film obravnava zgodbo nekega lovca na tigre, ki ga je presenetila v nemški vzhodni Afriki vojna. Tudi pri njegovem delu v munchenskcni živalskem vrtu se je znova pokazalo, da so njegovi uspehi posledica neskončne potrpežljivosti, prirojene nadarjenosti, žilavosti in poguma. Tudi ta film prinese Harrv Pielu nov uspeh.
Zakaj je rdeče vino rdeče ?
Lajik kaj lahko odgovori na to vprašanje. Odgovoril bo pač, da je rdeče vino rdeče pač zato, ker je bilo grozdje rdeče odnosno modro. Kemik bo pa hitro dokazal, da to ne drži. V eni posedi stlači rdeče, v drugi pa belo grozdje in v obeh primerih dobi sok enako svetle barve. In res bi dobili iz rdečega in modrega grozdja enako belo vino, če bi ne bilo razlike v tehnični obdelavi grozdja. Iz vinograda gre grozdje v mline in šele potem v stiskalnice. Belo vino gre takoj v kad. dočim ostane rdeče štiri do pet dni v mlinskem čebru. Ta čas pa preide rdeče barvilo iz olupkov vinskih jagod na vinski sok. Iz belega grozdja lahko dobimo samo belo vino, iz rdečega odnosno modrega pa rdeče ali belo, kakor ga pač stiskamo. Barvilo ni v vinskem soku, temveč v lupinah vin-| skih jagod.
bogate sadove. Malone vse znanstvene m kulturne ustanove v Bolgariji so bile ustanovljene po nemških metodah ob tesnem sodelovanju s sorodnimi nemškimi ustanovami.
V očigled tnko tesnili kulturnih stikov med obema državama je bilo jasno, da se tudi bolgarsko - nemško društvo ne bo moglo omejiti na gojitev družabnih stikov, temveč bo rsoralo razširiti svoje delovanje tudi na kulturno polje. To je tudi storilo, v bodoče bo pa delo v tej smeri še pospešilo. Prirejati namerava predavanja v bolgarščini ali nemščini, in filmske predstave zlasti bo pa posvečalo veliko pozornost svoji knjižnici, ki šteje, odkar je bila združena s knjižnico nemške kolonije. 6000 zvezkov. Knjige si lahko izposojujejo po1-
leg članov društva tudi bolgarski študent-" jC, za Katere bo ustanovilo društvo posebno sekcijo. V Čitalnici je na razpolago mnogo dnevnikov, revij in strokovnih listov, da se lahko občinstvo seznani z duhovnim življenjem Nemčije. Med bolgarsko kmečko ljudstvo pa pošilja društvo kulturne filme, knjige in revije. V Bolgariji deluje zdaj -40 nemško-bolge.rskih kulturnih društev. Nemški umetniki in govorniki nastopa jo. pogosto po vseh večjih krajih Bolgarije.
Natakarj evo delo v 30 letlfi
V neki gostilni v Dusseldoi-fu j'1 pr.-.>*.:-vil oni dan natakar 30 letnico svojega po-
kliea. Za piosiavo je pripravil zanimive .sT 'Mstične podatke o svojem delu. V 30 letih je postregel gostom 450.000 skodelicami   kave   in   juhe.    270.000  litri piva*
27.000 litri vina. 450.000 steklenicami raznih krepčilnih pijač, 180.000 šilci žganja
in 270.000 poreijami jedi. Zato je bilo potrebnih 900.000 blagajniških bonov. N.iirt-kar ie moral prehoditi 135.000 km. ko J6 prinašal gostom jedi in pijače. Prehodi] je več kakor bi trikrat obhodil zemljo. ^9 bi postavil vse skodelice, kar jih je prenašal, di-ugo ob drugi, bi nastala 45 km dolga veriga.
Naša *IeđsS!šč£
D K A M A
Petek. 22. mnia ob 15.: Tfiecniia  Izven. Dijaška  predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota. 23. maja ob 17.30: šola za žene«
Izven. Cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 24. maja ob 14.: Vdova Rošlinka, Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol, Ob 17.30: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 25. maja ob  17.30: Poročno
darilo. Izven. Torek, 26. maja: Zaprto.
Moliere: »Sola za žene«. Dramatik je postavil v to petdejansko komedijo kot osrednji lik tip nekoliko patološkega meščana iz baroka, ki zasleduje svojo fiksno idejo, da si hoče po sili vzgojiti popolno ženo, a je zaradi svoje sebičnosti ogoljufan, preden jo more poročiti. Inscenacij^ko svojevrstno postavljeno delo je razdeljeno na 12 slik, ki jih spajajo muzikalni Inter-mezzi na klavirju. Igra jih B. Adamič, Režiser in inscenator: ing. arh. B. Stupica.
O P E R \
Petek. 22  ma*a ob 16.30: Carmen  Prvič v
letošnji sezoni.  Red Premierski Sobota, 23. maja ob 17: Boccaccio. Opereta. Izven.
Nedelja, 24. maja ob 15: Evgenlj Onjegin. Izven.
Ponedeljek, 25. maja ob 15: Carmen. 13* ven.
Torek, 26. maja: Zaprto.
Elza Rarlovčeva kot ge*st v Bizetovl operi »Carmen«. Danes bodo uprizorili prvič v letošnji sezoni »Carmen« s Karlovčf*-vo. že v lanski sezoni je osvojila zanimanje s svojevrstno podano podobo španske ciganke. Njene pevske in igralske odlike prihajajo v tej partiji do močnega izraza. Peli bodo Joseja — Franci. Escamiila —• Primožič, Dancaira — B. Sancin, Reia^n-dada — M. Sancin, Zunigo — Lupša, Mo-ralesa — Anžlovnr, Micaelo — Ribičeva, Fiasquito — Polajnar jeva, Mercedes —-Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C Debevec, zborovodja: R. Simoni ti, koreograf: ing. P. Golovin.
PRI ZDRAVNIKU
— Umili bi se pač lahko, preden ste pris.i k meni, se zadere zdravnik na uma* zonega bolnika.
-- Gospod doktor, saj čutim samo notranje bolečine, zato prihajam k vam.
D. Du Maurier:
Prva žena
R
o m a n
Predsnočnjim se mi je sanjalo, da se vračam v Manderlev. Zdelo se mi je, da stojim pred mrežnimi vrati, ki vodijo v glavni drevored, pa ne morem noter: veriga z obesno ključavnico je zapirala vhod. V sanjah sem klicala vratarja, a nihče se mi ni oglasil, in ko sem pristopila in pogledala skozi zarjavelo rešetko, sem videla, da je hišica zapuščena.
Niti pramenček dima se ni sukljal iz dimnika, in zamrežena okenca so bila podobna velikim žalostnim očem. Nato sem, kakor se rado dogaja v snu, z nadnaravno močjo kakor duh stopila skozi pregrado, ki mi je zapirala pot. Drevored se je vijugal pred menoj, a ko sem krenila po njem, sem kmalu opazila, da ni već tisti kakor nekdaj; bil je tesen in zanemarjen, ne več drevored, ki sva ga poznala. Najprej sem osupnila in nisem mogla razumeti, in šele ko sem sklonila glavo, da se ognem dolge veje, ki se je malone dotikala tal. sem se zavedla tega, kar se je bilo zgodilo. Narava je bila dosegla svoje; polagoma, kradoma in zavratno, se je bila spet vrinila v drevored. Gczdi. ki so mu v preteklosti že zmerom grozili, so bili nazadnje zmagali. Temni in
oblastni so se grmadili obakraj drevoreda. Bukve s svojimi belimi, golimi udi so se gnetle druga ob drugi, izprepletale veje v čudnih objemih in se zgrinjale nad mojo glavo v obok kakor stebrov je v cerkvi. Vmes so bila še druga drevesa, takšna, ki jih nisem poznala; čokati hrasti in krivenčasti bresti so si bili posili utrli pot in se pomešali z velikanskimi grmi in zajedalci. ki se nisem mogla spomniti, da bi jih bila kdaj videla.
Drevored, komaj širji od traktu je bil le še skrčena slika tega, kar je bil nekdaj; prod, ki ga je svoj čas pokrival, je bil izginil, plevel in mah sta ga bila prerasla. Najnižje veje, ki so poganjale iz debel, so ovirale pot, vozlate korenine so nalikovale udom okostnjakov. Med to divjo rastjo sem tu pa tam spoznavala grme, ki so nama v najinih dneh zaznamenovali pot, ljubke, negovalne hidran-geje, sloveče zaradi svoje sinje barve. Nobena roka jim ni stregla od tistih dob, in tako ao se bile vrnile v divje stanje, zrasle čudovito visoko, ne da bi še kdaj pognale cvet, ter postale črne in grde kakor brezimne zajedalke, ki jih je mrgolelo povsod na okoli.
Klavrna steza, ki je bila nekdaj najin drevored, se je vijugala zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj na vzhod, zdaj na zahod« Časih sem že mislila, da sem jo zgrešila, pa se je spet pokazala, katerikrat izpod zrušenega debla, drugič iz blatne mlake, ki je bila ostala po zimskem dežju. Nikoli prej se mi ni zdela ta pot tolikanj dolga. Najbrže so se bile milje pomnožile, kakor drevesa; in ta steza je vodila samo v labirint, v neprodiren kraj sredi gozda, nič več
ne v hišo. Do te sem prišla nenadoma: pogled nanjo je bil zaslonjen od nezmerno velikega grma, ki se je širil na vse strani. Obstala sem, srce se mi je trgalo v prsih, oči so me skelele od solz, ki niso mogle na dan.
To je bil Manderlev, najin Manderlev, skrit in tih kakor zmerom. Sivo kamenje se je bleščalo v luninih žarkih mojih sanj. V šipah steklenih vrat so se zrcalile zelene trate in terasa. Cas ni bil mogel razrušiti popolnega somerja teh zidov, niti ne kraja samega po sebi, ki je bil kakor dragulj na dlani.
Terasa se je spuščala do trat, in trate so se raztezale vse do morja; ko sem pogledala v tisto stran, se je njegova gladina mirno srebrila v mesečini, podobna jezeru, ki ga ne doseže vihar. Nikoli ne bo noben val grebenil teh sanjskih voda; nikoli ne bo zapadnik prignal svojih oblakov do tod, da bi za-temnili jasnino bledega nebesa. Znova sem se obrnila proti hiši; in dasi je bila neoskrunjena in nedotaknjena, kakor da sva jo šele včeraj zapustila, sem vendar videla, da se je bil vrt enako uklonil zakonu džungle kakor gozd. Rododendri so bili zrasli nad mero visoko, prepleteni in oviti z divjim zelenjem; pomešali so se bili z drhal jo neznanih grmičev, ubogih polutan skih bitij, ki so se oklepala njihovih korenin, kakor bi se zavedala svojega nečistega porekla. Španski bezeg se je bil s pečal z bukvico, in da bi ju še tesneje povezal, je bil hudobni bršljan, sovražnik sleherne ljubkosti ovil svoje trte okrog njiju. Bršljan je neomajeno kraljeval v tem izgubljenem raju; v dolgih poganjkih se je plazil med
zeleno travo, in videti je bilo, da bo vsak čas napadel tudi dom.
Koprive so se bohotile povsod, kakor prednji voj prodirajoče armade. Davile so teraso, se šopirile po stezah in tiščale, nekazne in mršave, celo V hišna okna. Zapustila sem drevored in se vzpela na teraso: koprive me niso mogle ostrašiti, ki sem v sanjah s čarobno močjo korakala preko vseh ovir.
Mesečina se tudi v sanjah čudno igra z domišljijo. Ko sem tako tiho in negibno zrla na hišo, bi bila prisegla, da ni votla školjka, ampak da živi in diha kakor svoje dni. Za okni so gorele luči, zavese so se rahlo napenjale v nočni sapi, v knjižnici so morala biti vrata prislonjena, kakor sva jih bila pustila, in moj robček je menda še ležal na mizi zraven vaze, polne jesenskih rož.
Soba je kazala vse sledove najine navzočnosti. Knjige, ki jih je bilo treba vrniti izposoje valni ci* že prečrtana številka ^Timesov«, pepelnik z ogorkom cigarete; na blazinah, ki sva jih bila pustila v naslanjačih, se je poznal odtis najinih glav, pod pepelom v kaminu je še tlela žerjavica. In Jasper, moj dragi Jasper s svojimi zvestimi očmi in dolgimi, visečimi uhlji, je ležal na tleh in potrkaval z repom, ob glasu gospodarjevih korakov.
Oblak, ki ga prej nisem videla, je zagrnil luno, kakor bi ji za trenutek segla temna roka na obraz, Z njo vred se je slepilo utrnilo in luči za okni so ugasnile. Zdaj sem videla zgolj obupno, brezdušno lupino, ki v nji še strahovi niso prebivali več; in noben glas iz minulosti ni drhtel okrog teh žalost« nih zidov. j
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskartio Fran Jena — Za inseratni đel Usta: Ljnbomir Volčič — Vsi 9 Ljubljani